Vjeti tolovaj ilo je v poletji.    Vli m je jelo mračiti  in  veseli  ptifiki  so si drug  4» drugina iskali varnega zaretja v prenočišče; večer je.    V tej <18bi je pC-ftoval skozi Bakonjski gozd  na Ogrskem  mlad človek.   Potoval jo sani, čisto sam, lia-si je aU nastajala aoč, in Tendar je bil gozd velik, široKt dolg in sauaoten ,  da je bilo člnveka užž grflza iu strah,   ako ga ja p«>t celfi p" lielem dne?u tu sem zanesel.    Razveu  tega se je aU dljd iSasa pri-povedotalo, da se v Bakonjskem gozdu potikajo tolovaji.
XaS niladi popotnik je irnsl lepo Sterilo denarja pri sebi; nsoijea p»s niu je bil aapolnm s saoiimi srebrnjaki. Orožja ni imel uobenega, pri sebi; v desnej roci je imel sicer debelo gorjačo, ali kaj je lesena palica proti želazu iii svincn ! Ako bi bil popotuik napaduu, raoral Iji s« udati, to je bilo gotovO-
Zdajci zatone solnce za gorami in gost mrak se spusti na zeraljo ia jo otjjains. Tetua nastane po vseui goztlu in uekaka ueziiaua skrb stisue ntt-šernu popofcniku srce, kakor Da slovo od obličja b^žje sviMobe. Debla, veje iu vrhovi dreves se izgubč v noč-Dej tuiini. Pot postaja vedno tesaejSi, * gozil vedno gostejSi. Za ?se to se mladi popotuik malo briga ; pripogibaje veje grmovjn, ki mu ovirajo pot, čvrsto stopa dalje proti srediai gozda,
Ura za uro minČTa. Tudi p61unoč je užč minula. Mesec se prikafe ua nebu in razlije srojo svitlobo po temnem gozdn. Ali bo naš popotaik brez vse nevarnosti dospel iz lolovajskega gozda ? Zdi se mu, da je nevarnojt to uof zanj miimla. Bali se mu ni ničesa. Tak6 se zdi le ojemu, pognm-nemn mladenifu, ki ne ve, da se nam ni ponaSati z noijo pred jiitrom.
Zdajci pride popotnik do neke goličave v gozdu, kjer je bilo mnogo Storov posekauega gozdnega drevja. Do tega kraja prišedši, popotnik — ni bil več gam. Čnden, visok HoTek mu stopi na pot. Kdo bi to bil in k&j hoče od njega? Odveč bi bila vsa vprašanja, gola sablja v pesteh tajega človeka nam kav.e silovitega tolovaja.
rDenar ali življenje!" izpregovori tolofaj z odločniru in resnobnim glasoin.
Mlatli popotnik obstoji in prevdarja. Lasje mu vstajajo na glavi ie kri se mu trdi v žilali, raisli se mu križeui inntajo. a roka, kakor bi bila odre-venela, ne more se staviti v bran prulrznenra tolovaju. Vsak npor bila bi neuiunost. Hitro si odpaše usnijen pas z denarji in ga poda tolovaju. rekoi1: rKa, vzcmi, kajti mofopjši 31 od mene!"
Tolovaj  vzame donarje in hoiie izginiti v goSčavo Bakonjskega gozda.
,,Sloj!" zavpijc popotnik, niu izpolni mi samo jedno željo, za katero te prosim."
rIu la tvoja želja bi bila?" vpraža tolovaj.
nDa mi odsečeS jedeu ud na mezincu leve roke," odgovori pipotnik.
nTo bi bilo zoper po9tavo in gozdno pravico," odvrne mn tolovaj; nmi tolovaji udarimo saino (acega, kateri se brani pieii našo roko."
rDobro!" reCe popotnik, Bali iueni izpolni željo, za katero te prosim. Glej, deDar, ki sem ti ga dal, ni inoj; in ako pridera z zdravo kožo domčv, rekli bodo, da sem jaz tat, ki sem iznaveril deaarje; a pol prsta na niojej roki ohraui mi pošteno irne."
nTo je pamctno od tebe," reče tolovaj, rin tvoja volja naj Be ti izida."
Popotnik položi rauzittec !eve voke na bližnji štov, tolovaj 'iavihti s&bljo iu vseka z vso svojo močjo v — les.
nTak6," zavpije popotnik, nz»lftj imava oba enako orožjo!" To vftkši, skoči kakor ]ev Lolovaju na prsi, in preduo je raogel tolovaj sabljo 12 štora izdreii, premagal ga je pogamni mladonič.
Stiraajt doi pozn«je jt^ bila v bližnjem mestu velika druhal ljudi. Mej množico radovedaega ljudstva ao peljali silovituga tolovaja ia štiranjst nje-govih tovarižev na moriž^e, da se iKpoJui po^tava, ki pravi: glavo za glavo. In tak(5 je bilo konec grozovitemu tolovaju. ki se j« zval na irae: Bossa S z i. d d 0 r.                                                                                           A.J.
- — >i     -