(3feQOo©
L. IX. 14. VOCERO DE LA CULTURA ESLOVENA 31. 7. 1962
POMEN IN VLOGA PSIHOLOGIJE V SEVERNOAMERIŠKEM
ŽIVLJENJU
Severnoameriški genij ni velik in bogat na izvirnih idejah in teorijah, temveč na aplikacijah teorij na praktično življenje. Filozof H. B. Van Wesep je takole označil to potezo: Severni Amerikanec najprej dobi nekaj, kar se da uporabiti („something that works“) : to je pragmatizem. Potem bo to stvar uporabil, da si ustvari boljši svet, v katerem bo lahko živel: to je meliorizem. Končno bo tej težnji po izboljšanju življenja odvzel vsake meje: to bi lahko imenovali ekscelsivizem.
Ko je Wilhelm Wundt leta 1879 ustanovil v Leipzigu prvi psihološki institut, je praktični in željni Severni Amerikanec takoj zaslutil neomejene možnosti, ki jih modema psihologija lahko nudi pri oblikovanju in izboljševanju našega življenja. Med prvimi Wundtovimi učenci je kakega pol ducata Amerikancev, izmed katerih so nekateri postali korifeje severnoameriške psihologije. Že 1. 1883 je bil ustanovljen prvi psihološki institut pri univerzi Johns Hopkins. L. 1892 sc se severnoameriški psihologi organizh*ali v poklicnem udruženju, ki danes šteje kakih 18 tisoč članov (American Psychological Asso-ciation).
Psihologija se je najprej udomačila na univerzah, a se je kmalu razbohotila in prodrla v vse predele severnoameriškega življenja: v klinike in bolnišnice, v industrijo in trgovino, v umetnost (prim. vpliv psihoanalize samo na dramskem polju: E. 0’Neill, T. Williams id.) in celo v študij o religiji. Začetki religiozne psihologije so v Severni Ameriki (Starbuck, W. James). Ameriško psihološko udruženje je organizirano v raznih specialnih oddelkih (več ko 20 jih je), ki se podrobno ukvarjajo s tem ali onim področjem človeškega življenja. Skoraj ni aspekta življenja, ki bi ne bil podvržen psihološkemu raziskovanju. Znano je, da tako psihologija kakor psihiatrija igrata važno vlogo pri raziskovanju vesolja. Kjerkoli je človeški činitelj važen, tam je važna psihologija.
Moderna psihologija je bila v začetku deležna onega naivnega optimizma, ki je preveval scientizem do prve svetovne vojne. Domišljala si je, da bo odkrila zadnjo tajno človeške duše in prinesla dokončni lek človeškemu trpljenju. Danes se ta optimizem kruši. Vendar pa ni dvoma, da je tudi psihologija poklicana, da v sodelovanju z drugimi znanostmi, zlasti s filozofijo in teologijo, pripomore k reševanju človeške uganke in k izboljšanju človeške družbe.
Dr. A. Č.
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA Filozofski odsek
Sedmi kulturni večer bo v soboto, 4. avgusta 1962 ob 19. uri v dvorani Bullrich, Sarandi 41, Capital.
Predaval bo č. g. univ. prof. dr. Alfonz Čuk:
VLOGA IN POMEN PSIHOLOGIJE V SEVERNOAMERIŠKEM ŽIVLJENJU
Ker so stroški za uporabo dvorane visoki, prosimo za prostovoljne prispevke pri vhodu.
„Če prav gledam, se že nekaj časa — mogoče od tridesetih let naprej — kaže neka sprememba v razmerju do narave. Človek ni več tisto čudovito bogastvo, harmonično zajemajoče, modro urejeno, dobrohotno darujoče, čemur bi se mo-g-el predati. Ne bi več govoril o ‘materi naravi’; mnogo bolj se mu kaže kot nekaj nezaupnega in nevarnega.
Človek našega časa ni več z naravo v stikih s tistimi verskimi občutki, kakor so se ti kazali v mirno jasni obliki pri Goetheju, v kipeči pri romantikih in v ditirambični obliki pri H61-derlinu. Prehodil je pot osvežitve. Mogoče je to v zvezi z izginjanjem novodobnega čuto neizmernosti. Znanost sega sicer po vedno neizmernejših merah velikega in malega; te pa ostajajo stalno odločno končne in se kot take tudi čutijo.
S tem ni rečeno, da se na svet ne usmerjajo več nobeni verski občutki. Tudi znova doživeta končnost ne pomeni samo omejitev mere, ampak tudi nekaj vsebinskega: da se je bivajoče, kot zgolj končno, sprostilo; je ovirano, toda ravno v tem dragoceno in sijajno. Dviga se kot občutje skrbi, odgovornosti, srčne prizadetosti, ki je tudi prepojeno s skrivnostjo: kakor da bi nas to samo končno klicalo; kakor da bi se v njem pripravljalo nekaj neizrekljivega, kar nas potrebuje.
Romano Guardini: „Konec novega sveta", str. 62.
VEČER SLOV. KULT. AKCIJ ji
•posvečen razlagi slik in kipov dobitkov IV. umetnostne loterije, v Slovenskem domu v San Martiii v soboto 11. avgusta 1962 ob 19.30
Dr. Tine Debeljak:
Uvodna beseda o pomenu in delu Slovenske kulturne akcije
Marijan Marolt:
Razlaga in oznaka del
TARIFA REDUCIDA Concesion 6228 Registre Nacional de la Propiedad Intelectual Nv 624.770
'naši "vse eri
ebra=i in ebserja
O EKUMENSKEM GIBANJU
Šesti kulturni večer je bil v soboto, dne 21. julija in je predaval č. g. p. Silvin E i 1 e t z. Uvodoma je poudaril, da je povod ekumenskemu gibanju dala sprvo predvsem misijonsko problematika. Že koncem prejšnjega stoletja je bilo ekumensko gibanje precej razširjeno med anglikanci in protestanti. Poslej so se med zastopniki Cerkvo združenih v Ob-čestvenem svetu krščanskih Cerkva, vršila zborovanja in konference, kjer so debatirali o problemu Kristusove Cerkve, ki bi morala biti ena. Pozneje so na posebnih kongresih razpravljali o potrebi zedinjenja na praktičnem polju, ker se je dogmatična edinost kazala nemogoča.
t
Razne ekumenske organizacije so se tudi paralelno trudile, da bi našle kakšno rešitev podobnih vprašanj. Medtem pa se je vedno bolj čutila potreba in želja vsaj po edinosti v iskanju smeri. Tako se je po drugi svetovni vojni ustanovil „Ekumenski svet Cerkva", ki je zboroval prvič v Amsterdamu leta 1948, drugič leta 1954 v Evanstonu in tretjič v New Delhi leta 1961, ko je pristopila v Ekumenski svet ruska patriarhalna Cerkev. Na tem kongresu je COEE nekoliko spremenil svojo doktrinalno podlago v smeri katoliške dogmatike. Tokrat so bili prisotni tudi katoliški opazovalci. Bilo jih je pet iz Tajništva za edinost za bodoči II. Vatikanski cerkveni zbor.
V debati so se obravnale misli o razgovorih med anglikanci in katoličani v Malinesu, ko je bil vodilna osebnost tega zbliževanja kardinal Mercier; govorilo se je več o mladih Cerkvah v Aziji in Afriki; osvetlila se je juridična plat združevanja, zlasti za tiste Cerkve, kjer apostolskega nasledstva ni. Omenjeno je bilo tudi priznanje krivde za razkol na obeh straneh in na revizijo gledanj o kritičnih dobah in osebah v razvoju zgodovine. Občinstvo je g. predavatelja nagradilo s prisrčnim aplavzom.
kronika
-—• Dne 10. junija t. 1. je v Gorici umrl dirigent in skladatelj prof. Mirko Filej, ustvarjalni član Slovenske kulturne akcije. Z njim se je podrl eden stebrov kulturnega življenja nted goriškimi Slovenci.
Prof. Filej se je rodil v Medani (v Brdih). Že kot semeniščnik je študiral klavir s prof. E. Komelom, kasneje, že kot župnik v Mav-hinjah na Krasu, pa je nadaljeval in končal konservatorij v Trstu (prof. Constantinides).
Z njim izgublja goriška stolnica svojega organista, slovensko učiteljišče profesorja petja, cerkev sv. Ivana v Gorici svojega rektorja in goriška škofija svojega delegata za cerkvene zbore, vsi goriški kulturni delavci pa enega najagilnejših in najdražjih kolegov.
Tudi Slovenska kulturna akcija ga bo ohranila v trajnem spominu.
Za SKLAD GLASA so darovali: Franček Breznikar, R. Mejia, 20.— pesov; dr. Lojze Kukoviča, Adrogue, 114,25 pesov; č. g. Jože Časi, Montreal (Kanada), 5.75 dolarjev.
DREVO, PREVEČ NA SAMEM...
(Ob 48. publikaciji Slovenske kulturne akcije)
II.
Ne morem brati Majcenovih POVESTIC, ne da bi si po vsaki strani stavil vprašanja: kaj je bilo s tem človekom po letu 1923? Kako da je mogel umolkniti?
Skušam se postaviti štiri desetletja nazaj: to je bil človek, ki je zaoral svojo pot, ki se je odmaknil od vseh, tudi od Cankarja, čeprav je morda res iz njega izšel: mladi Majcen je prav tako romantično nastrojen kakor oni, prav tako notranje bogat, odprtih oči, z lepim novim izrazom. Tudi on je trdno privezan na domovino, obdarjen s prav tako bolestno občutljivimi antenami za vse moralno in nemoralno izpuhtevanje kože sodobnikov. Beseda mu sicer ne poje tako kakor Vrhničanu, toda mladi Majcen je zrelejši od mladega Cankarja: mar nima globlje kulture, večje osebne uravnovešenosti? Petindvajset let mu je in vendar, kakšna enakost sil med ostrim intelektom in globokim čustvom!
Mi zunaj v tujini se že nekaj let sprašujemo, kako da Cankarjev genij ne more prodreti v svet. Kako da celo naši prijatelji, ki ga berejo v prevodih, ne razumejo njegove veličine? Mar je res velik bolj zaradi sile sloga, izklesanega jezika in edinstvene melodije? Toda če „vsaka umetnina, ki je zadela bistvo svojega naroda, istočasno zadene tudi bistvo vsega človeštva", v čem naš Cankar ni bil slovenski, da ni univerzalen^ Res: prevajavec-izdajavec. Toda mar nas tudi prevodi — i'1 to ne samo Danteja, Dostojevskega ali Cervantesa, ampak tudi drugih, manjših — ne prevzamejo? Kako je torej s tem?
Majcen je baje bil Cankarju od vseh mladih dominsvetovceV najbolj pri srcu. Zdi se mi povsem razumljivo. Cankar je bil močan in samo močni ljudje — tako v umetnosti kakor drugod iščejo ali pa dopustijo močne ljudi ob sebi. In Majcen je bil močan. Ni podlegel Vrhničanu. Še v tej mladostni literaturi najdemo komaj tu pa tam rahel odsev Cankarjevega prijema’
Morda je Cankar zaslutil, da v mladem Majcnu miruje to, česar sam ni mogel preboleti; da bo mladi novelist lahko šel '' kraje, ki so njemu bili nedostopni. Majcen bo lahko nekoč močnejši, ker je tuj vsakemu kačurstvu; lahko da se je kdaj sprl S svetom, s seboj — ne. On trepeče, odgovarja življenju, spremlja dogodke — vendar ostaja miren. Včasih se mu na ustni]1 celo prikaže obljuba nasmeha... Ni bolesten. Sprejema resničnost, kakršna je, čeprav se na drugi strani bori za drugačei'" boljši svet. Ne doživlja pretresov, ker bi razmerje med njegovimi ideali in pa možnostmi za njih dosego bilo nezdravo. Lščft najde in opazuje zlo. Včasih ga spremlja skozi vso zgodb«' včasih pusti na površje šele v poanti. Zlo sprejema kot nujnost’ vendar mu zaradi tega misel ni potegnjena iz zvezd dol v blato. Mladi Majcen je poln stvarnega idealizma, takega, ki i>e povzroča razdvojenosti, ob kateri ustvarjanje velikih umetni'1 trpi.
Ko bi Majcen... če bi Majcen...
Kaj se je zgodilo?
Založniki so v tistih časih iskali ljudskega branja. Gotov« si z Majcnom — ne kakršen je bil, ne kakršen bi bil desetletja — niso znali dosti pomagati. Torej niso pritiskal1 nanj. Mar pa niso tudi kritiki tiste dobe — književnost nalj služi dvigu narodne zavesti — hrepeneli predvsem po velike’1: pripovednem tekstu in torej tudi niso mogli v njem videt' svojega konjička? (Ob dramatiki Majcen še doživi analize, prozi skoraj ni odmeva.) Pa kaj ni bila tragika tudi v tem, ^
— V Franciji je zelo znan kršč. demokratski politik M. Schumann, ki je bil večkrat minister. Sedaj se je po 50. letu starosti odločil pisati literaturo. Napisal je roman „Sestanek z nekom". Kritiki so delo pohvalili in omenjajo, da ima delo polno vrlin. Roman obravnava grizenje vesti nacistič-
■si
nih zločincev, ki so v taboD^ množično uničevali Žide. Pog°5| se vidi, da avtor bolj obžaF' krvnike kot pa žrtve.	j
—Po Nemčiji potuje razsta'j ki nosi ime po pisatelju Thon'21', Mannu. Najprej je bila v Dar stadtu. Razstavo je organizR pisateljeva vdova Katia Mana
ni bilo ne kakega Čopa, niti ne dalekovidnega ljubitelja besedne umetnosti, ki bi mladeniča silil k pisanju, da ni bilo vsaj med pisatelji samimi nekoga, kot je bil Nemirovič-Dančenko pri Čehovem, ki bi bolj s pritiskom kakor pa samo s prepričevanjem vplival na Majcnovo dejavnost?
Nihče ni znal iskati resničnega kraljestva, ko bi jim naposled tudi vse to, kar sc sami iskali — bilo navrženo... Stotine člankov je bilo napisanih v tistih letih: ocen, napovedovanj, hvalisanja, želja — „krono pa je nosil tisti, na katerega ni nihče mislil".
SLOVENSKA KULT. AKCIJA se je preselili. Njen novi naslov je: Slovenska kulturna akcija, Castelli 371, Ramos Mejia, Buenos Aires, Argentina. -— Novi prostori so v bivši pevski sobi tako imenovanega »sanatorija".
/
SELITEV SKA iz starih prostorov v nove na Castelli 371 je izvršil brezplačno g. Matevž Potočnik iz Ciudadele, za kar se mu SKA lepo zahvaljuje.
Slovenci smo takrat doprinesli novo žrtev na oltar mlade države. Paluba novo zaplute ladje. Skoznjo vdira voda. In lukenj je več kakor prstov na rokah mornarjev, ki tekajo sem in tja, mašijo... Država je mlada: vsak čist, pošten, zmožen intelektualec je potreben na desetih koncih. Kultura je —- luksus! Vsaj za enkrat še... Ali pa bo tudi v bodoče. Vsaj slovenska?
Kaj nas ni dejstvo, da smo v novi državi imeli sloves, da smo med vsemi najbolj resni, disciplinirani in z odgovornostjo napolnjeni in zato poklicani, da skrbimo za red, organizacijo, administracijo — pokopalo? Kaj ko bi — recimo samo v Majcnovem primeru — raje mi Slovenci imeli književnike zunaj v svetu v diplomatski službi, v Madridu, na Dunaju in drugod, in bi ti — kakor so delali drugi — ustvarjali vsaj po eno stran na dan, tako v miru... ?
Dvajset let ocT Povestic pa do Mater in Bogarja Meha je namreč prevelik skok, da bi se še kdaj dalo vrniti v iste kraje.. . Dvajset let, to je predaleč, Majcen bi dejal „eno usodo daleč".
Usoden molk. Kajti Majcen ni bil človek, ki bi medtem ne imel kaj povedati.
Njegovi portreti nam še danes govorijo. Njegovi izrazi, primere imajo še danes po štiridesetih letih pridih svežosti, ne-omadeževanosti kakor dolga leta skrite podobe, neoskrunjene od radovednih oči. Novelist Majcen začenja šele zdaj živeti. Šele zdaj, ko mora — spet molčati...^
A to je že druga, prav tako žalostna zgodba.
— Mohorjeva družba, ki je že 1. 1896 izdala svojo prvo slovensko pesmarico in tudi kasneje popularizirala med vsemi Slovenci pesmi, ki so bile sicer znane le bolj po posameznih pokrajinah, bo izdala novo Pesmarico. Ta bo izšla v dveh delih in v njej bodo poleg znanih pesmi tudi take, ki širši javnosti niso dosegljive. Vsaj pb ena pesem iz raznih pokrajin bo imela tudi fonetični zapis. Delo bo poleg oznak prineslo tudi mnogo ilustrativnega gradiva (značilna slika pokrajine, kjer je pesem nastala, slike glasbenikov, zborov, pesnikov itd.). Dodan bo slovarček narečnih besed. Čeprav je pesmarica že nekaj let pripravljena, je letos MD preko svojih poverjenikov povabila vse, da sodelujejo z nasveti in pobudami pri sestavi tega važnega dela.
Ni dvoma, da je eden nujnih vzrokov, da taka pesmarica čimprej izide, tudi v tem, da doma zanimanje za narodno pesem pojenjava in sicer na račun importiranih ritmov in pesmi. — Mar ne bi kazalo tudi v zamejstvu, posebno za našo odraslo mladino, ki melodije še pozna, besedila pa dostikrat že ne več, izdati vsaj besedila naših najlepših pesmi?
Morda bi Majcen v drugačnih razmerah pisal še mnogo. Prozo in poezijo — verjetno bi vedno bil večji v prvi kakor v drugi —, tudi bi gotovo pisal še lepše, zrelejše. Morda tudi, da je pisal in da so kakšne povestice še ostale po zaprašenih uredniških predalih... Morda bi katere od tu objavljenih povestic danes ne hotel več objaviti, morda niti v zbranih spisih nie. Tudi je res, da so ene (Trenutek življenja, Iskre, Doma, Zamorska kraljica) čeprav z drugimi po dobi nastanka sosede, desetletja zrelejše od ostalih —-
In vendar je knjiga literarni biser. Vrednost njena pa je še v nečem drugem, v zaključkih, ki nam jih prinaša in ki so prav tako važni: v odkritju novega izraza pred štridese-timi leti, v zavrnitvi vsem malodušnim, ki mislimo, da smo Slovenci kdaj zamujali dobe, v veliki obljubi — ki je pa žal nismo mogli ali hoteli slišati.
Kako bi Se danes končalo Detinstvo? Ali bi ga mogel končati?
Čeprav so pred nekom še leta življenja in čeprav mu je bilo^ od Boga dano, da odkriva ljudem Njegovo lepoto — ali se človek proti koncu poti še lahko ustavlja ob tuzemski lepoti in se ne zazira vedno pogosteje tje preko? Misel o vedno 'bližji veliki Lepoti daje človeku sil za delo? Ali pa mu jih izbija iz rok kakor nevidni nasprotnik orožje? Ali si človek še želi biti Stvarniku lepote hvaležni sodelavec — ali pa že išče drugačnega, preprostejšega sorodstva?
(Konec.)
Z. S.
obsega celo vrsto rokopisov, spisov in listin, ki so v zvezi z Mannovim ustvarjanjem. 55 fotografij v povečavi kaže pisateljevo dnevno življenje. Gradivo za razstavo so prispevali pokojnikovi prijatelji in Mannov arhiv v Zii-richu. Ob otvoritvi razstave je govoril prof. Teodor Adorno, ki je
več let sodeloval s pisateljem, ko je ta pisal delo »Doktor Faust".
— V Frankfurtu so ustanovili posebno društvo za literaturo. Predsedstvo bo hkrati vsakoletna žirija, ki bo podeljevala literarni nagradi: eno za najboljše in eno za najslabše delo tistega leta.
odmevi
— Glasilo slovenskih slavistov Jezik in slovstvo v Ljubljani (VII, štev. 6) je registriralo Debeljakov prevod Dantejevega Pekla s poročilom slavista Jožeta Pogačnika o Rebulovi razpravi o prevodih iz Danteja v slovenščini, ki je izšla v Rimu v referatu Dve tujezični slovenistični publikaciji. O Gradnikovem prevodu citira to sodbo: »Naslonil se je na Debevca, prevajal ohlapno in z neizči-ščenim izrazom. Ponekod sicer zablesti, v celoti pa je ‘una prova non tra le piu felici’. Leto kasneje je izšel prevod Tineta Debeljaka. Prevajalec je v njem poskusil ‘dare a Dante una interpretazione il piu possibile ri-spondente al carattere immanente della lingua slovena, tendendo a risolvere la sintassi dan-tesca paratatticamente e centrando la propo-sizione di preferenza sul verbo, notoriamente punto di forza dello sloveno’. Uspel je predvsem v dramatičnih, komičnih in realističnih sestavinah izvirnika. Zanesljivega okusa pa nima v uvajanju pogovornega jezika. Ta prevod ‘rappresenta, col suo timbro lessicale e stilistico, una tappa importante nello sforzo, ormai gia secolare, di dare a Dante una veste slovena no indegna delTautore della Com-media’." — Če vpoštevamo, da je danes 'pesnik Gradnik predstavnik slovenske poezije v Akademiji znanosti in umetnosti, zavzemajoč v pesniški avtoriteti Župančičevo mesto, je to priznanje izdaji Danteja še večje, tudi če ni nikjer navedeno, da je izšla v Buenos Airesu in torej v emigraciji, o katere kulturnem delu še vse doslej molče. Pa včasih le ne morejo preko njega.
IV. UMETNOSTNA LOTERIJA
Ena nagrad naše loterije:
France Ahčin SEDEČA FIGURA
— Veliko katoliško literarno nagrado so podelili v Parizu. Revija “Ecclesia” in Društvo kat. pisateljev sta zbrala potrebni znesek 3000 NP, to je okrog 250 dolarjev. Nagrado je prejel Victor Henri Debidour za študijo o francoskem kiparstvu v srednjem veku. Enak znesek so naklonili Claudeju Tresmontantu za delo o zgodovini krščanske filozofije.
'■— Francija je v začetku aprila slavila stoletnico izida romana V. Hugoja „Les Miserables”. Revija “Europe” je jubileju posvetila posebno številko s prispevki uglednih pisateljev in kritikov. Poleg izdaje na knjižnem trgu pa je neki literarni klub še sam izdal roman s posebnim kritičnim komentarjem.
-— Na „Festivalu dveh svetov11 v Spolettu so letos prvič v Evropi uprizorili moderni misterij črnskega pisatelja Langstona Hughesa “Black nativity — Zamorski božič”, ki je imel že prej velik uspeh v New Yorku. Nastopila je skupina igralcev črncev, pevcev in mimov, članov dveh metodističnih cerkvenih ločin. Glasba je vzeta iz zamorskih verskih melodij, slovitih “negro spirituals”.
•— Furlanska Filološka družba izdaja v Vidmu revijo “Ce Faustu”, ki obravnava starožitnosti Furlanije. V zadnji številki sodelujejo tudi Slovenci: Milko Ma-tičetov je prispeval študijo o stari Ljubljani. Niko Kuret pa je objavil razpravo o velikonočnih kresovih pri Slovencih.
— Državna založba umetniške literature v Moskvi je izdala prevod Cankarjeve novele Na klancu ter izbor pesmi Otona Župančiča. Okrog 80 pesnikovih pesmi je prevajalo 11 prevajalcev, znamenje, da je med Rusi mnogo slovenščine veščih slavistov. Župančičeve pesmi so izšle v nakladi 2500 izvodov.
— Umrla je slovenska akademska slikanica Helena Vurnik. Bila je žena znanega arhitekta in univerzitetnega profesorja Ivana Vurnika. Z možem je zadnja leta živela v Radovljici.
— Na letošnjem festivalu ,.Gledališča narodov11 v Parizu bodo gostovali ansambli iz 23 držav. Najmanjša skupina bo iz čila. Uprizorili bodo dramo „E1 Pres-tamista11, v katerem nastopa ves čas samo en igralec, a menja medtem trikrat barvo oči. Naj večje presenečenje pa bo ansambl iz Afrike in sicer dvorno gledališče iz Dahomeya. Balet tega gledališča princezinj vodi sin zadnjega dahomejskega kralja. Leto 1962 je bogato na jubilejih in tako ne bodo pozabili Pirandellove 25-let-nice, 50-letnico Strindbergove smrti ter 400-letnico Lope de Vega. Dela slednjega bo izvajalo gledališče iz Madrida Teatro Mariza Guerrero, ki je gledališče iste vrste kot Comedie francaise v Parizu.
— Na zborovanju varšavskega odseka poljske delavske (komunistične) stranke jo, zastopnik pisateljev Janusz Przymanowski izjavil, da se poljski pisatelji na vso moč izogibljejo v svojih delih vprašanj, ki zadevajo javno živ-
ljenje, ker se bojijo strankine kritike. Opazovalci menijo, da je na zborovanju prišla močno do izraza zagata, v kateri je poljska literatura že dolgo časa. Nekateri govorniki so poudarjali, da so pisatelji pogosto popolnoma ločeni od delavcev, drugi pa, da gledajo strankini prvaki na nova dela „skrajno previdno11.
— Letos so že četrtič zborovali francoski in nemški univerzitetni rektorji. Opozorili so na dogovore, ki dajejo akademikom možnost, da se pripravijo na doktorat v tujini in ga potem branijo na domači fakulteti pred komisijo, v kateri more biti en član tujec. Državni štipendisti smejo študirati tudi v tujini. To velja predvsem za tehnike. 30 nemških medicincev bo prišlo v Marseille na dolgo prakso, ki jim jo bodo priznali za redno učno dobo.
— V Rusiji so nedavno obsodili na smrt dvajset ..gospodarskih zločincev11. Bertrand Russel, F. Mauriac in Martin Buber so poslali Hruščevu pismo, v katerem ga prosijo, naj prepreči izvršitev smrtne obsodbe, ker so proti smrtni kazni sploh, posebej pa še proti smrtni kazni za gospodarske zločine; poleg tega jih vznemirja dejstvo, da je večina obsojenih judovskega pokolenja.
UMETNINA NAJ IZPRIČUJE DUHA VAŠEGA DOMA
Zvestoba slovenstvu preveva vero, ki veje po naših domovih. Povsod želimo, da nas spremljajo spomini, ki nas vežejo na domovino. Med nami žive umetniki, ki ustvarjajo iz tega duha zvestobe, se ohranjajo poslanstvu, ki ga naj naša navzočnost v svetu opravi tudi na umetniškem in kulturnem polju. Slovenska umetnina v naših domovih bo tedaj krepila in portjevala ljubezen, s katero hočemo služiti temu idealu.
BLIŽA SE 17. AVGUST 1962, DAN ŽREBANJA, KO BO NAMESTO KULTURNEGA VEČERA NA SPOREDU „FRE REK ANJE" O MODERNI UMETNOSTI. PODROBNOSTI V PRIHODNJI ŠTEVILKI.
..GLAS11 ureja Ruda Jtirčec. Izdaja ga Slov. kult. akcija, Castelli 371, Ramos Mejia, Prov. Buenos Aires, Nakazila na ime Rodolfo Drnovšek. Tiska tiskarna „Baraga“, Pedernera 3253, Buenos Aires.