PoStnina plačana v fiOi»vinL
Naj bi bile težave še tako velike, premagali in zmagoslavno bomo zaključili našo težko borbo za izvedbo našega petletnega plana, za uresničenje socializma v naši državi. Za to nam jamči enotnost in visoka zavest naših delovnih državljanov in enotnost naše Komunistične partije.	TITO
GLASILO GLAVNEGA ODBORA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
Leto V. Št. 1.

Novoletna beseda maršala Tila
Državljani in državljanke, tovariši in tovarišice!
Minilo je leto 1948. in pred nami je novo leto 1949. Lansko leto 1948. bo zabeleženo v zgodovini naših narodov kot leto velikih delovnih zmag, toda tudi vseh mogočih preizkušenj, pri katerih se je še enkrat pokazalo, kaj lahko iz-držijo narodi naše države, ki zavestno gradijo svoje novo življenje.
Delovno ljudstvo naše države lahko zares s ponosom reče, da je izvrševalo v tem letu zavestno vse naloge, ki so ša čakale. V tem letu so bili doseženi Veliki uspehi. O teh uspehih je bilo te dni z izredno jasnostjo govora v Ljudski skupščini, in sicer tako v poročilih resornih ministrov zvezne vlade kakor v razpravi ljudskih poslancev glede vprašanj novega proračuna za leto 1949. To niso kake poljubne številke, ampak dejstva, vidna in otipljiva, ki govorijo o delovnem junaštvu in zmagah naših delovnih ljudi, katerih posledica so nove tovarne, nove ceste" in železnice, na tisoče novih poslopij, nove električne centrale in številni drugi uspehi ustvarjalnega dela našega delovnega ljudstva, ki so danes najzgovornejša priča zmagovite graditve socializma v naši državi, hkrati pa ludi najprepričljivejši argument proti v$em tistim, ki mižijo in nočejo videti naše stvarnosti, naše zmage.
Vse to priča o skrajni intenzivnosti in Prizadevnosti našega delovnega ljudstva Pri delu v minulem letu 1948.
O naših težavah in ovirah ste že slišali in brali, ker je bilo te dni o njih ' govora v Ljudski skupščini Tam smo jih morali odkrito navesti in govoriti o teh stvareh našim delovnim državljanom, pa naj nam je bilo še tako težko. Mislimo, da smo to morali storiti, da bi bile laže razumljive mnoge stvari tako v lanskem letu 1948., kakor v bodočem letu 1949. Naše delovno ljudstvo mora vedeti, zakaj ie pot naše socialistične graditve tako težka in trnjeva. To ljudstvo mora vedeti tudi to, da bomo prišli tudi po tej trnjevi poti do cilja. Vedeti mora, odkod to breme, čemu in zakaj ga moremo in moramo prenašati. Vem, da bo mnoge vse to presenetilo, toda to naj nikogar ne razočara.
Naši delovni ljudje želijo, da zve za to našo trnjevo pot graditve socializma v naši državi tudi delovno ljudstvo drugih držav, da zve za pravo resnico pri nas, da ve, da prenašamo navzlic vsem prizadejanim krivicam stoično vse žalit-ve in ostajamo zvesti načelom nauka, ki nas veže z delovnim ljudstvom vsega syeta. Navzlic temu, da hočejo z vsemi silami prikriti to resnico pred delovnim ljudstvom driigih držav, pa si bo ta resnica nekega dne vendarle utrla pot po ysem svetu in razbila vse laži o nas. Debija našega delovnega ljudstva govorijo 0 tem glasneje, kakor pa to lahko storijo f*zne radijske postaje, ki nas danes tako kričavo napadajo. Naši narodi prenašajo ■nirno nezaslišane žalitve in v tej mirnosti in dostojanstvu je njihova veličina. Veličina ljudstva neke države se ceni po tem, kako se ponaša v dneh najtežjih Preizkušenj, in po tem, kaj je delovno jiudstvo neke države sposobno izdržati in kaka je njegova moralna sila v dneh najtežjih preizkušenj. Tako moralno silo, glejte, so pokizali naši narodi 27. marca "41,, tako moralno silo so pokazali v Veliki osvobodilni vojni od leta 1941, do .?ta 1945., tako moralno silo kažejo na-narodi danes pri najtežjih naporih gra-mtve boljše in srečnejše družbene ure-mtve — socializma v naši državi.
, Težko nam je. Toda kdaj pa nam je p0 lahko? Navadili smo se na težave, nda ne morejo nas omajati, kaj šele zlo-nnti- Verjeli smo v zmago in borili smo
takrat, ko je vsa Evropa ječala v fa-]: ®Vyui temi, ko je že velika množica jnPi izgubila upanje in pričela verovati, g? 'e zmagalo zlo za dolgo časa. Mi tu-
nanes ne omahujemo. Tisti, ki upajo, siiy?as bodo s klevetami in lažmi pri-Veg0 Priznati, da resnica ni resnica, naj niCe da to ni prav. Ljubezen do res-nam J,11 Pravice je pri nas tista sila, ki niCe, ■p dovoljuje, da bi bili brez hrbte-ših č ® lastnost smo podedovali od našo /1,, ikov in jo smatramo za najbolj-s]eL .n°st, ki jo more imeti ne samo Doč# 'i1. komunist, marveč tudi sleherni našeenAak' Tako moramo vzgajati tudi racijoC p e ?artije in našo mlado gene-zma-iala repr^ani smo, da bo tudi to pot bila-na	‘n Pravica' ker sic,e,r. bi
Tisti ki J. zelo mračna perspektiva.
rili švo o v£tVe5Uiei0 Zat°’ da bi P°-mi"
sredstvn« k- * da »namen opravičuje
ta krilatica jU“bnoH Vedeti’ ** v’*
stvar? V3v? moS°če graditi ve-stvar,. Velike stvari se grade za
likih
za zmago °tlb.,kn' ki smo jo žrtvovali bodilnl ^ ,Peravicne stvari v veliki osvo-
Proti namT^L-h”5’ Se danes Poslužujejo am takih nepoštenih sredstev bodo
morali nekoč s tem prenehati, ker bi sicer to utegnilo imeti usodne posledice za vse napredno gibanje na svetu. To velja za vse tiste ljudi, ki v raznih časopisih in na različne načine širijo proti naši državi najfantastičnejše neresnice in nas blatijo.
Državljani in državljanke, tovariši in tovarišice!
Uspehi naših delovnih ljudi, ki smo jih dosegli v 1948. letu, t. j, v najtežjem letu naše borbe za socializem, nam pričajo, da pri nas za pesimizem ni prostora. Poglavitno je, da obvarujemo našo notranjo enotnost, obvarovali pa jo bomo zanesljivo, ker naši narodi vedo, kaj pomeni ta enotnost za dosego naših uspehov v uresničevanju naše boljše bodočnosti.
S takim delavskim razredom, kot je naš, s tako mladino, kot je naša, s tako ljudsko inteligenco in s takimi kmeti, kot so naši, s tako disciplinirano vseljudsko politično organizacijo, kot je naša Ljudska fronta, ki predstavlja velikanski vir prostovoljne delovne sile za premagovanje raznih težav, ter pod vodstvom tako enotnega in monolitnega vodnika delovnih ljudi naše države, kot je naša Komunistična partija — lahko stopamo nasproti novim naporom, pa tudi novim zmagam.
Tovariši in tovarišice, v govorih, ki so bili te dni v Ljudski skupščini, ste videli, kakšne naloge stoje pred nami v 1949. letu. Te naloge so velike, vendar izvedljive. Lotiti se moramo samo izpolnjevanja teh nalog z največjo resnostjo in odločnostjo, da jih za vsako ceno uresničimo, Vedite, da uresničenje naših nalog v letu 1949. pomeni prebresti najtežji del poti, ustvariti glavno v našem petletnem planu pa pomeni premagati največje težave in zagotoviti zmago socializma v naši državi.
Obračam se na člane Komunistične partije Jugoslavije, naj bodo v tej veliki borbi za izpolnitev našega petletnega plana vedno tam, kjer je najteže, naj bodo za vzgled drugim s svojo vztrajnostjo in požrtvovalnostjo, da bo mogla Komunistična partija izpolniti vlogo vodnika delovnih ljudi naše države, V veliki bitki za socializem moramo za vsako ceno obvarovati svojo težko pridobljeno enotnost. Za ubežnike in malodušneže ni prostora v naši Komunistični partiji. V takšni Komunistični partiji, kot je naša, ki ima za seboj dolgotrajno in zmagoslavno revolucionarno pot, ni prostora za razne tuje elemente, ki bi se drznili na kakršen koli našin razdirati njene vrste.
To leto je bilo leto velikih preizkušenj za našo Partijo in njeno enotnost, toda ta enotnost je tako močna, da je mogla kljubovati tudi največjemu viharju v svoji zgodovini. Iz vrst naše Partije je izpadlo nekaj desetin preziranih izdajalcev, Id sp prišli vanjo iz karieri-stičnih pobud in so bili vedno na pol
Delovnemu ljudstvu Jugoslavije
z
Centralni odbor Zveze sindikatov Jugoslavije pošilja ob novem letu 1949 prisrčne čestitke in tovariške pozdrave vsem delavcem, uslužbencem in tehničnemu osebju, vsem sindikalnim organizacijam in sindikalnim aktivistom naše socialistične domovine.
Delavski razred naše države, pod vodstvom Komunistične partije, pričakuje novo leto z velikimi zmagami v borbi za izpolnitev petletnega plana. Zavedajoč se svoje zgodovinske vloge — voditelja delovnih množic v izgradnji socializma — ja delavski razred častno izvršil svojo dolžnost in zmagovito izpolnil planske naloge v letu 1948. S lem, ko vam Centralni odbor čestita k novemu letu, vam čestita tudi k uspešni izpolnitvi nalog drugega planskega leta, katere ste vi pod vodstvom naše slavne Partije in tovariša Tita kljub velikim težavam in nepredvidenim oviram uspešno in pravočasno izvršili.
Lelo 1948 predstavlja novo leto zmag naših narodov v borbi, za zgraditev socialistične družbe, za zgraditev srečnejšega življenja delovnim ljudem naše .socialistične domovine. Borba za izpolnitev nalog drugega planskega leta je pokazala, kolikšne ustvarjalne sile in koliko ogromne volje skriva v sebi delavski razred in jugoslovansko delovno ljudstvo. Leto 1948 je istočasno pokazalo, kako veliko zaupanje in ljubezen gojijo delovne množice do naše Komunistične partije, Centralnega komiteja in tovariša Tita.
Zmage, katere so delovni ljudje Jugoslavije pod vodstvom tovariša Tita in Komunistične partije dosegli v prvem in drugem letu petletke, danes jasno dokazujejo, da bo naš petletni plan zmagovito izpolnjen.
Centralni odbor Zveze sindikatov Jugoslavije poziva vse' sindikalne organizacije in sindikalna vodstva, celotni delavski razred Jugoslavije, da še z vsemi silami, loti izpolnjevanja nalog, katere je postavil tovariš Tito pred delavski razred v tretjem letu petletnega plana, čigar uresničenje ne bo samo okrepilo sile naše socialistične domovine in dvignilo življenjsko raven našega delovnega ljudstva, ampuk bo istočasno tudi okrepilo socialistično fronto in protiimperiali-slične sile vsega sveta, ki se s Sovjetsko zvezo na čelu borijo za utrditev miru in zmago demokracije in socializma v svetu.
Naj živi herojski delavski razred Jugoslavije!
Naj živi slavna Komunistična partija Jugoslavije z voditeljem naših narodov, tovarišem Titom na čelu!
Naj živi mednarodna solidarnost delavskega razreda v borbi za mir, demokracijo in socializem!
CENTRALNI ODBOR ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE
ČESTITKE DELOVNIH KOLEKTIVOV OB NOVEM LETU
/ Glavni odbor Zvez,e sindikatov Slovenije je preje] ob zaključku drugega in o-b vstopu v tretje plansko leto številne čestitke iz vseh krajev Slovenije, v katerih mu čistita jo delovni kolektivi podjetij in ustanov.
izven Partije. Ta velika izkušnja bo še bolj prekalila člane Partije in okrepila njene vrste,
Obračam se na naše delavce v tovarnah in rudnikih, v raznih delavnicah, na raznih gradbenih mestih in povsod, kjer delamo in bijemo bitko za uresničenje petletnega plana, obračam se na našo inteligenco, naše delovne kmete in na vse člane Ljudske fronte, naj se v prihajajočem 1949, letu ne strašijo truda in naporov in žrtvujejo vse za izpolnitev vseh nalog v tem letu.
Izpolnitev teh nalog nas bo naglo dovedla k zaželenemu cilju, t. j. k izvedbi socializma, dosegi srečnejše in svetlejše bodočnosti naših narodov. Naj bo leto 1949. srečno vsem našim delovnim ljudem, vsem državljanom nove Jugoslavije! ______________________
Rudarji Breze so napovedali tekmovanje vsem rudarskim kolektivom
Ob zaključku drugega planskega leta je imel delovni kolektiv rudnika Broze svečan miting- Najboljši rudarji naše domovine, rudarji Breze, so izpolnili, svojo nalogo.-v L 1948 s 115%.
Na tem-svečanom mitingu so proglasili 102 udarnika, a nagradili in pohvalili 1150 delavcev, s skupno 1,104950 dinarjev. V letu 1948 je bilo v rudniku Breza proglašenih, 505 rudarjev za udarnike
S svečanega mitinga je delovni-kolektiv rudnika Breze poslal maršalu Titu pozdravno brzojavko, v kateri se je obvezal, da bo v tretjem planskem letu borbo za premog še povečal. Iz velike ljubezni do Tita in naše slavne Komunistične partije so napovedali tekmovanje vsem rudarskim kolektivom v naši državi, za izvedbo planskih nalog v letu 1949. Istočasno so se obvezali, da bodo letni proizvodni plan, ki je za 52.25% višji od lanskega, izvršili 11 dni pred rokom, t. j. 20. decembra.	/
RUDARJI VELENJA SVOJIM TOVARIŠEM V ČRNIH REVIRJIH ZA LETO 1949
Vsem rudarskim kolektivom čestitamo za uspehe v letu 1948 in voščimo uspešno novo leto 1949, da v tretjem letu petletke še poostrimo borbo za izgradnjo socializma in damo čim več premoga naši socialistični industriji.—
Delovni kolektiv rudnika Velenje,
Glavni odbor Zveze sindikatov C rne goire je poslal naslednjo čestitko'
»Vam in vsem delavcem Ljudske republike Slovenije čestitamo novo leto 1949 in želimo polno uspeha pri delu.«
Velika obveza graditeljev hidrocnetraie Moste pri Žirovnici naši Partiji, tov, Titu in vsemu delovnemu ljudstvu
Graditelj] hidrocentrale Moste pri Žirovnici obljubljamo ob vstopa v tretje leto petletke, da bomo vložili vse sile za veliki cilj^— da bo 1. decembra 1949 spuščena naša nova hidrocentrala v pogon.
Z zaupanjem gledamo na naše vodstvo, ko bomo predano še naprej sledili naši Partiji in tovarišu Titu. 200 udarnikov našega kolektiva se obvezuje, da bodo še nadalje prvoborci za izpolnitev našega plana. Naši napori pa ne bodo usmerjeni samo na neposredno izvršitev planskih nalog, temveč bomo izgradili tudi novega človeka-delavca socialistične države- — Delov-
ni kolektiv Gradisa hidrocentrale Moste pri Žirovnici.
Pozdravi in obveže kolektiva Tovarne perila Slov. Bistrica za leto 1949
Delovni kolektiv Tovarne perila v Slovenski Bistrici sporoča Glavnemu odboru ZSS in vsem članom sindikata, da je kljub tehničnim oviram izpolnil plan leta 1948 ter se za novo leto 1949 obvezuje, da izpolni plan tretjega leta petletke mesec dni pred rokom in tako kar največ prispeva k čim prejšnji izgradnji socializma.
čestitke okrajnega sveta Maribor Glavnemu odboru ZSS
Zveza sindikatov Jugoslavije, Okrajni svet v Mariboru, Vam pošilja v imenu delovnih kolektivov in celotnega članstva v Mariboru borbene novoletne pozdrave z geslom: »Napeli bomo vse sile za čim uspešnejšo izvedbo vseh postavljenih nalog v letu 1949, tretjem letu naše petletke.
Obvezujemo se, da se bomo v prihodnje še bol} kakor doslej borili za idejno in politično vzgojo sindikalnega članstva v duhu marksizma-leninizma
in internacionalne proletarske solidarnosti. Borili se bomo za vsakodnevno dosego in presego plana.
Z revolucionarno borbenostjo bomo odstranjevali vsak pojav, ki bi nas skusal kakor koli odvrniti od naše jasno začrtane poti, ki vodi v scciali-zem blagostanje vsega delovnega ljudstva.
Naj živi bratstvo delovnih ljudi!
S Titom v socializem!
in enotnost vseh
TITOVI ZAVODI - LITOSTROJ. LJUBLJANA DELOVNEMU KOLEKTIVU ŽELEZARNE JESENICE
Slišali smo o vaših uspelih zmagah na področju proizvodnje in kapitalne izgradnje. Skozi vse leto smo s ponosom sledili vašemu tekmovanju in ga po vašem zgledu tudi sami uvajali in dosegli lepe rezultate. V poslednjih dneh borbe za dosego plana še v ostalih podjetjih vam k vaši zmagi čestitamo in vam zagotavljamo, da tudi mi ne bomo zaostajali za vami v kateri koli
akciji za čimprejšnjo izgradnjo socializma o naši deželi. Posebno pa še pozdravljamo vse vaše udarnike, uooator-je in racionalizatorje — iniciatorje za bodoče zmage v proizvodnji in gradnji, socializma.
Prejmite borbene pozdrave od delovnega kolektiva
Titovi zavodi »Litostroj«
Litostroj delovnemu kolektivu »Rade Končar«
Dragi tovariši!
V poslednjih dneh letošnjega planskega leta, kj je v prvi petletki najtežje leto, naš delovni kolektiv s ponosom sledi borbi £a plan v ostalih podjetjih in v Vašem podjetju, čestitamo Vam k Vašim velikim zmagam v tej borbi in Vam sporočamo, da smo tudi
OB VSTOPU V TRETJE LETO NASE PETLETKE, ŽELITA UREDNIŠTVO IN UPRAVA »DELAVSKE ENOTNOSTI« VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM, CITATELJEM, NAROČNIKOM IN SODELAVCEM, DA BI BILO LETO 1949 LETO NOVIH IN ŠE VEČJIH DELOVNIH ZMAG NA POTI V SOCIALIZEM.
mi vložili mnogo truda za predčasno izvršitev plana in s tem prispevali k zgraditvi socializma v naši državi.
Posebno pozdravljamo Vaše udarnike, racionalizatorje in novatorje, ki nam jamčijo velik tehnični napredek v naši deželi,
Titovi zavodi »Litostroj«
*
„ Nadalje čestitajo Glavnemu odboru ZSS uspešno leto 1949: Sindikalna založba podjetja »Rad«, Tovarna meril Slovenjgradec, tovarna »Triglav« Tržič, kolektiv podjetja »Vino« v Gorici, delavstvo škofjeloške predilnice in drugi delovni kolektivi.

L
Na kakšn.h načelih je temeljilo delovanje naše vlade pri reševanja mednarodnih v irašanj
Namesto politike utrjevanja mednarodnega sodelovanja se je uveljavila politika vojnih groženj, politika izsiljevanja, pregledovanja in vsiljevanja volje vodilnih kapitalističnih držav. Namesto gospodarskega sodelovanja na podlagi enakopravnosti in namesto organizacije gospodarske pomoči v vojni opustošenim državam po organizacijah Združenih narodov pa so se pojavile razne »pomoči« z določenimi političnimi cilji tudi izven Združenih narodov, in sicer ob pogojih, ki pomenijo praktično bistvo omejevanje neodvisnosti držav, katerim se ta tako imenovana pomoč daje. Tak je primer s tako imenovanim Marshallovim planom. Namesto omejevanja oboroževanja in prepovedi uporabe atomske energije v vojne namene. pa naraščajo proračuni za vojaške izdatke, povečuje -e oboroževanje, povečujejo se kontingenti vojske pod orožjem itd. Namesto nevmešava-nja v notranje zadeve drugih držav, smo danes priče mnogih primerov več ali manj odkrite oborožene intervencije v raznih državah.
Jasno je, da vojni hujskači ne morejo vreči sveta, ki je šele izšel iz ene vojne v drugo vojno. Ne, zato nimajo dovolj sile niti pripadnikov med ljudskimi množicami' Nasprotno, navzlic besnemu vojnohujskaškemii k c V anju so sile miru vsak dan močnejše. Monopolističnim vrhovom je ravno lako ozračje danes potrebno, da bi lahko opravičili in prikrili svojo ekspanzio-nistično akcijo, ki ogroža neodvisnost mnogih narodov 'n razbija mednarodno sodelovanje. Miroljubni ljudje se morajo zato tudi danes boriti ne samo protivojni, ampak tudi proti ustvarjanju vojnih groženj. Miroljubne sile se danes borijo na frontj mednarodnih odnosov za utrditev miru in za tak sistem mednarodnega sodelovanja, ki bi lahko ustvaril zaupanje m utrdil mir, ki bf odstranil politiko izsiljevanja z vojno in osvobodil ljudske množice
sveta .straha pred vojno. V današnjem konkretnem stanju pomeni to predvsem naslednje:
1.	Boriti se za utrditev OZN in za obrambo osnovnih načel, ki jih vsebuje ustanovna listina OZN in ki edino lahko dajo tej organizaciji določeno učinkovitost, zavračajoč pri tem osah poskus njene revizije.
2.	Boriti se proti politiki enostavnega mehaničnega preglasovanja v sistemu mednarodnega sodelovanja in za izvajanje takih metod, ki vodijo k največjim, naporom za sporazumne rešitve vprašanj, ki so bistvena za mednarodne odnose. V ta namen je posebno potrebno utrditi načelo soglasnih velesil, ki se je pokazalo o praksi ne samo kot konstruktivna demokratična in zelo napredna ustanova, ampak tudi kot najmočnejše orožje miru.
3.	Boriti se za: bistveno omejitev oborvževaja, za prepoved uporabe atomske energije o vo jne namene, za uničenje zalog atomskih bomb in za uvedbo mednarodnega nadzorstva v tej smeri.
4.	Boriti se za odstranitev vsakega zapostavljanja v gospodarskem sodelovanju in za organizacijo gospodarske pomoči državam, ki tako pomoč potrebujejo, in sicer na podlagi načel ustanovne listine OZN, po OZN in ob pogojih, ki ne bodo prizadeti gospodarsko in politično neodvisnih držav.
5.	Boriti se za spoštovanje načel neomešaoanja o notranje zadeve drugih držav, za spoštovanje njihove neodvisnosti in za spoštovanje načel enakopravnosti, suverenosti. ■
To so načela, na katerih je temeljilo vse delovanje naše vlade v zvezi z vprašanji mednarodnega sodelovanja.
' Iz govora Edvarda Kardelja na IV. izrednem zasedanju Ljudske skupščine FLRJ
Ljudska skupščiia je sprejela splošni državni proračun za leto 1949
Na poslednjih sejah Zveznega sveta in Sveta narodov, je Ljudska skupščina FLR Jugoslavije izglasovala predlog splošnega državnega proračuna za leto 1949. V obeh svetih so" za budžet glasovali vsi navzoči ljudski poslanci. Skupščina je na tem zasedanju poleg zakona c državnem proračunu sprejela tudi celo vrsto drugih predlogov, med njimi zakon o spremembah in in dopolnitvah zakona o splošni državni kontroli, zakon o splošnem državnem zaključnem računu za leto 1947, temeljni zakon o prekrških, zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o državnih matič-
nih knjigah, zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaški obveznosti državljanov FLRJ in zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o državnih uslužbencih.
Istočasno je skupščina potrdila vse uredbe zvezne vlade, ki so bile izdane v času od 11. novembra do 24. decembra letos in vse ukaze Prezidija ljudske skupščine FLRJ, ki so bili izdani med III. in IV. izrednim zasedanjem. Po izpopolnitvi članov posameznih odborov v Zveznem svetu je bilo IV, izredno zasedanje ljudske skupščine FLRJ končamo.
De Gasperiicva vlada pripravila nov protrdelavski zakon
Zaradi odpuščanja delavcev od dela so te dni začeli s stavko, ki se širi v Italiji po vseh industrijah, tudi vsi ladje-delniški delavci v veliki italijanski luki Taranto. 15.000 delavcev se je odločilo za stavko zaradi tega, ker je lastnik ene izmed ladjedelnic odpustil iz službe 1250 delavcev; Pred vojno je v tej ladjedelnici delalo okrog 35.000 delavcev, danes pa je v njej zaposlenih vsega le 7000 delavcev in še ti delajo na teden največ po 28 delovnih ur. Do takšnega stanja je prišlo v v Italiji zaradi tega, ker se je Italija zavezala, da bo kupovala po Marshallovem planu ladje le v ZDA. Zato obratujeta danes od 6 ladjedelnic le 2 in še te dve samo s 30% svoje zmogljivosti v primeri z letom 1946, Tem delavcem se pridružujejo v borbi proti množičnemu odpuščanju tudi poljedelski delavci, ki prav tako zahtevajo, da se preneha z odpuščanjem delavcev iz tovarn in veleposestev. V vej pokrajini Bari je stavkovno gibanje zavzelo že tolršken obseg, da stavka poleg 55.000 poljedelskih delavcev že tudi okrog 15 000 delavcev gradbene stroke.
Istočasno s temi dogodki pa preživlja Italija tudi krizo v svoji vladi, ker so nastala nesoglasja med predstavniki glavnih koalicijskih strank, ki si niso edine glede vladine notranje in zunanje politike. Predsednik italijanske vlade De Gasperi je v zvezi z izredno sejo imel daljše razgovore z nekaterima ministri, med drugim tudi z ministrom vojske, predsednikom republikanske- stranke, ker je njegovo glasilo pisalo, da hočejo odstraniti De Ga-sperijevo vlado. Na pritisk članov Sara-gatove skupine se je tudi glasilo Saraga-tovcev izreklo proti politiki grofa Sforze Najvažnejša točka dnevnega reda pa je bil predlog italijanskega ministra za delo, ki je predložil osnutek zakona o ustanovitvi posebnega »gospodarskega sveta*. Ta zakon ima namen, da prepreči borbo italijanskih delavcev in jim onemogoči, da bi se posluževali po ustavi zajamčenih pravic glede stavk. Za ta protidelav-ski zakon so se načelno izjavili baje vsi člani vlade, kar bo pomenilo norvo zaostritev položaja v Italiji.
AVSTRIJSKE OBLASTI NOČEJO VRNITI KOROŠKIM SLOVENCEM IMETJA, KATEREGA SO JIM OROPALI NACISTI
Množične in strokovne organizacije koroških Slovencev pošiljajo te dni avstrijskemu ministrstvu za notranje Zadeve ostre protestne brzojavke, ker so začele avstrijske oblasti potrjevati .odloke nacistov, ki so med vojno oropali številne slovenske ustanove in na ta način odvzeli koroškim Slovencem njihovo ljudsko imo-vino.
V brzojavki Okrožnega odbora Osvobodilne fronte v Bejaku protestirajo proti
temu ker avstrijske oblasti zavlačujejo vrnitev imetja slovenske ljudske šole v Sv. Jakobu in poudarjajo, da bi avstrijske oblasti rade zadržale to imetje, katero so jim vzeli nacisti. Podobne brzojavke so poslale tudi številne prosvetne in ostale slovenske organizacije iz raznih drugih krajev, v katerih so nacisti pred vojno prav tako izropali imetje koroških Slovencev.
V Ljubljani so se začeli štirje večerni sindikalni tečaji
V ponedeljeak 3. januarja so se začeli na ljubljanskem mestnem svetu štirje večerni trimesečni sindikalni tečaji. Člani sindikata so pokazali veliko zanimanje, saj se je prijavilo kar 340 kandidatov- Visoko število prijavljen cev je najboljši dokaz, da je med nižjimi sindikalnimi funkcionarji velika želja po izobrazbi‘in temeljitim poznavanju problemov sindikalnega dela. Pred sindikalne organizacije so v tretjem letu Titove petletke postav-djetne namreč težke naloge, ki jih bodo mogle rešiti le, če se bodo organizacijsko učvrstile in če bodo sindikalni funkcionar ji poznali način za njihovo uresničenje.
Tečajnike je pozdravila voditeljica kulturno-prosvetnega oddelka mestne-
ga sveta ZSJ Ljubljana, tov. Boirovšak Mila, uvodno besedo pa je imel vodja tečajev prof. Mihelič. Ko je pri tem govoril o pomenu tečajev, je dejal, da niso namenjeni širokemu političnemu vzgajanju vseh članov sindikata, ampak samo tistim, ki so v dosedanjem delu pokazali največ uspehov, in je zarto častno biti poklican na večerni sindikalni tečaj- Dejstvo, da v te tečaje niso mogli biti sprejeti vsi, ki to žele, nalaga sprejetim dolžnost, da napravijo vse, da bodo tečaj uspešno zaključili.
Tečajniki so razdeljeni v štiri tečaje, dva popoldanska in dva večerna-Zaključeni bodo po programu 2. aprila in vsebujejo tudi praktično delo v podružnici.
MM ZA PUB JE BILA ČASTNA, JUNAŠKA IN ZMAGOVITA
Naše delovno ljudstvo je najtežje plansko leto v petletki častno in -junaško izpolnilo. Levji delež te borbe je naj-zmagoviteje končal delavski razred ter je ta zmaga po NOB največji uspeh. S podvojenimi napori je delavski razred pod vodstvom svoje Partije dosegel herojske zgodovinske uspehe in. tako potrdil pravilnost naše poti v socializem, po kateri nas vodi CK KPJ s tov, Titom na čelu.
V	Sloveniji je v I. polletju 1948 10 kolektivov zveznega pomena v tej borbi osvojilo častne naslove in prehodne tekmovalne zastave ter nagrade vlade FLRJ in CO ZSJ. Skupni znesek osvojenih nagrad je znašal 2,300.000 din. Poleg tega je Glavni odbor zveze sindikatov Slovenije podelil prehodne zastave 3 kolektivom, pohvalne diplome pa je prejelo 12 delovnih kolektivov republiškega pomena. Najboljši sindikalni funkcionarji — volonterji so za dobro organizirano tekmovanje prejeli 84.000 din nagrad od GO ZSS.
V	11 mesecih 1948 je bilo proglašenih 9.748 udarnikov, od tega 2505 žena-delavk. Nedvomno pa je več borcev za plan zaslužilo ta častni naslov, toda brezbrižni odnos nekaterih vodstev je to zaviral in jim delal krivico. Še več slabih primerov pa je bilo v postopku z racionalizatorji in novatorji, kar pa bo rešeno z novim Zakonom o izumih in racionalizacijah in z zakonom o častnih naslovih delovnih ljudi. Na podlagi teh' določil, poleg uredbe o podeljevanju prehodnih tekmovalnih zastav in nagrad, bodo naši najboljši delovni kolektivi in naiboljši borci za plan preiemali javna priznanja in nagrade najvišuh državnih oblasti ter sindikalnih in gospodarskih forumov.
Za veliki napor in dosežene uspehe v našem planskem gospodarstvu je prezidij FLRJ odlikoval v tem letu najboljše delavce in delavke. Red dela II. stopnje je prejelo 7 delavcev, red dela III, stop-nie 26, medalio dela pa 85 delavcev. Skupno 118 oseb. od tega 28 tovarišic. To so naši na;boliši delavci, junaki dela, pionirji novih delovnih metod, rušilci starih delovnih norm. to so primeri socialističnega odnosa do dela, do ljudske imovine, vzori delovne discipline. Njihovim vzgledom sledilo vsak dan novi borci za plan, z&to se uspehi veča'o, plansko zmagujemo in zato lahko sami reštremo najtežje plamskp probleme.
Zgodovinske dneve v letu 1948 je delavski razred Slovenije počastil s povečanimi tekmovalnimi obvezami, ki niso dvignile le planske proizvodnje, ampak so tudi odkrile vse polno novih pogojev za hitreišo in bo Vso organizacijo dela in proizvodnjo sploh. Tekmovanja za rojstni dan Tita, za 1. maj, pred V, kongresom KPJ, I. kongresom ZSJ, II. kongresom KPS, pred 29. .novembrom in še posebej za zakliuček leta, so pokazala tak delovni polet in uspelje, da se bomo na analizi teh uspehov še marsikaj naučili. 744 delovnih kolektivov v Sloveniji je v odgovor na resolucijo Infombiro-ja sprejelo konkretne obveze za zboljšanje in dvig proizvodni e in so te obveze do V. kongresa KPJ tudi izpolnili.
Vsak dan so se množile nove obveze in prihajala poročila na CK in tov. Tita o izpolnitvi teh obvez. Na dan I. kongresa ZSJ ie nad 80% delovnih kolektivov v LRS obratovalo na poziv Trboveljskih rudarjev. Rudarji LRS so ta dan nakopali 6700 ton premoga za kurjavo velikih mest. V Mariboru so osnovali 140 delovnih brigad. Izvršenih je bilo na desetisoče prostovoljnih delovnih ur, V tovarni »Trio« so v tej bitki dvignili delovne norme za 20%, v Zireh za 14%, v usivatni Šoštanj 8%, v Slovenjgradcu 22% itd.
Naši delovni kolektivi so zaradi nenačelne kritike in celo sovražnih napadov na naše vodstvo prevzeli še večje napore, da so premagali vse težave, kajti po planu predvideni material, ki smo ga prej dobivali iz inozemstva, ni več prihajal ali pa neredno in celo napačno.
Ker iz Madžarske nismo dobili po pogodbi olja, je morala oljarna v Domžalah delati noč in dan brez generalnega remonta samo, da smo zadostili preskrbi z maščobami. Že do 1. X. so dosegli letni plan 200%. Prav tako so imeli posebne težave v Slov. Bistrici, Kranju in Lati enki. Vse naše predilnice so iz istih vzrokov začele delati noč in dan in tudi ob nedeljah, ker tudi iz Češkoslovaške nismo več preiemali potrebne izgotovljene preje. Tudi v tovarni Veriga so morali konec leta zaradi podobnih težav v 10% delovnega letnega časa izvršiti 30.3% letnega plana, zaradi česar je trajala borba prav do konca zadnjega dneva planskega leta. Kljub vsem tem in podobnim naporom pa so kolektivi ponosni in veseli, da so v tej bitki vendar čluštno zmagali.
Posebno vprašanje, ki ga je treba kritično povedati, je slabo izpolnjevanje plana kapitalne izgradnje. Delno lahko
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■*■■■■■■■■■■■*■■■■
Opozorilo
Glavni odbor Zveze sindikatov Slo-enijs dio sedaj še ni prejel, od sindikatih svetov oziroma podružnic (razen ne-atorih) z okrožnico št. 51—8283 od 13. Istolhra 1948 zahtevanih podatkov glede broSMih jasli in DID-ov.
Ker so ti podatki nujno potrebni, da, orno v bodoče načrtno in pravilno usta-aivijali otroške jasli in DID-e, je. GO lFŽ organiziral anketo, katera je že te mi v teku na terenu s strani okrajnih lFŽ odborov.
Večino v anketi vsebujočih podatkov odo AFŽ organizacije morale tekati pri odjetjih in ustanovah, pri čemer se. bodo braoaile na sindikalne organizacije za omoč.
V zvezi s tem naročamo^ sindikalnim rganizacijiaan, da naj priskočijo AFŽ or-anizaci.ii na pomoč, tako da bo anketa iim hitreje in čim točneje izvedena..
GO Zveze sindikatov Slovenije.
to opravičujemo s poostreno borbo za proizvodni plan. Toda nepravilno je popuščanje, kajti vprašanje novih obratov, dozidav in povečav delavnic, gradnje stanovanj itd. bo tudi v prihodnjem letu otežkočalo izvedbo marsikaterih nalog. V usnjarni v Slovenjgradcu, kjer je gradbeno podjetje »Ograd« prepočasi gradilo nov objekt, so njegovo graditev prevzeli v lastno režijo. Kolektiv se je obvezal, da bo s prostovoljnim delom hitreje izgradil objekt, samo da odpravijo grlo produkcije. Izvršili so že nad 3500 ur prostovoljnega dela. V tovarni Runo so na zunanjih delih zaposlene delavce razporedili na dela v obratu, da so tako razširili grlo produkcije, a zunanja dela 60 opravili s prostovoljnim delom sporazumno z mestnimi množičnimi organizacijami. Po svoji iznajdljivosti so na različne načine uspešno reševali plan kapitalne izgradnje, zavedajoč se, da izpolnjujejo osnovo za laže izvrševanje vseh ostalih planskih nalog v bodočnosti.
Nič manjše ni vprašanje planske discipline. Kljub vsem uspehom, za katere je bilo nujno izkoristiti vsako možnost, kljub težavam dobavitve uvozne robe, pa •bi s čutom odgovornosti nekatera podjetja lahko bolje izpolnjevala plansko disciplino. Tu je predvsem važno izpolniti plan proizvodnje po asortimanu. Mnoga podiet j a bi plan v celoti dokaj bolje izpolnjevala, če bi po sortimanu in času imela dobavljeno naročeno surovino in polizdelke. Tovarne v Lescah, Tržiču, Zrečah itd. so zelo pogosto čakale na železo, žico, pločevino in dr. iz železarn Jesenice, Štore, Titana itd. Zaradi neizpolnjenih naročil ali vsaj prepozno izvršene dobave je bilo potrebno, da so delali z nadurami in v nedeljah, kar je nujno preobremenjevalo delavce. To je
vplivalo tudi na izvršen j e samega plana in jasno na asortiman plana, na plan znižanja polne lastne cene itd.
Naša lokalna podjetja imajo za svoj hitrejši razvoj mnogo več pogojev, kot so jih pa v 1. 1948 dejansko izkoristila. V teh podjetjih je organizacija dela, delovna disciplina, mnogokje pa tudi vodstva obratov niso kos svoji nalogi. Slabo izkoriščajo surovine im tehnične naprave, poleg tega pa je delovna sila, katere jim običajno ne manjka, neracionalno razporejena itd. Pogosti so primeri zelo slabih odnosov med podružnico in upravo podjetja. V tekstilni delavnici v Šmarci so nezakonito odpustili tajnico podružnice zato, ker je OLO Kamnik obvestila o brezbrižnosti vodstva obrata do proizvodnje.
Če bomo upoštevali izkušnje preteklega leta, bomo lahko v tekočem letu dosegali še večje uspehe. Vsaka sindikalna organizacija • naj napravi analizo preteklega leta ter skupno na proizvodnih posvetovanjih predlaga vodstvom podjetij kako bi take napake odvrnil, zlasti utrdili redno dnevno izpolnjevanje plana.
Do sedaj sprejete oibveze in prvi uspehi pa so nam jamstvo, da bomo plan tudi leta 1949 lahko uspešno izvedli in presegli, predvsem, če se bomo dovolj paučili iz uspehov in napak v letu 1948. Vse to pa bomo veliko laže izvršili, če bomo vse naloge sproti reševali v pravilnem sodelovanju uprave in sindikata. Pri vsem tem delu pa se je treba neprestano oboroževati z znanostjo marksizma-leninizma, jo posredovati vsemu kolektivu, ker s tem bomo laže in pravilneje — izpolnjevali vse naloge. Vsak član kolektiva pa bo imel čut osebne odgovornosti do plana in izgradnje socializma.
Skrb sindikalnih organizacij za dvig življenjske ravni delovnega ljudstva
Ko stopa naše delovno ljudstvo v 1949. leto, v tretje leto naše prve petletke, se s ponosom oziramo na delo v preteklem letu. S ponosom zato. ker smo častno izvršili naloge, ki jih je pred nas postavila Komunistična partija Jugoslavije in petletni plan' Leto 1948. je predstavljalo prelomno, odločilno leto v borbi za izvedbo našega petletnega plana. Naši delavci in nameščenci so ga uspešno zaključili tndli zato, ker so organizirani v svoji sindikalni organizaciji, ki se pod vodstvom Partije neprestano bori za dvig proizvodnosti dela, za dvig razredne zavesti delavstva in za dvig življenjske ravni vsega našega delovnega ljudstva.
Pravilnemu izpolnjevanju uredb o ustanavljanju magazinov delavske preskrbe, o dodelitvi zemlje za obratne ekonomije, o delavsko uslužbenskih restavracijah iin dr. so sindikalne organizacije v preteklem letu, zlasti pa v drugi polovici leta, posvečale veliko pozornosti. Osnovna naloga na tem polju je bila skrb za zboljšanje prehrane in splošne preskrbe delavstva, za zboljšanje njegovih stanovanjskih razmer. Prehrano in preskrbo je bilo mogoče izboljšati samo z organizacijo in utrditvijo industrijskih magazinov, menz, delavsko uslužbenskih restavracij, obratnih ekonomij, a pospeševanjem odkupa zelenjave in sadja, ter z organizacijo tržišč, z uveljavljanjem s:stema o prioriteti preskrbe po tež ini dela in z utrditvijo in razširitvijo državne in zadružne trgovske mreže.
D,a bi lahko zagotovili osnovno prehrano delavstva po načelu teži ne dela, so sindikati v tem letu predlagali in dosegli revizijo potrošniških kategorij in prioritete v preskrbi. Tako je danes določena že skora j za sleherno delovno mesto potrošniška kategorija. S to revizijo so bili zagotovljeni potrebni obroki, posebno moke, maščob in mesa najtežjim in težkim delavcem-
Prav tako so sindikati posvečali vso skrb menzam, v katerih se je hrana v zadnjih mesecih znatno izboljšala, čeprav so se pri tem marali sindikati boriti z različnimi težavami, kajti s strani uprav podjetij in organov množične prehrane so prejeli le malo pomoči. Posebno pa ni bilo razumevanja za odkup in distribucijo kmečkih viškov in smo šele v poletju uspeli z organizacijo odkupa in organizacijo tržišč ter s tem veliko pripomogli k izboljšamjiu hrane, ki je bila do tedaj mnogokje nezadostna in enolična. Zato smo imeli v prvi polovici leta v 364 menzah samo okrog 42.000, abonentov, ob koncu leta pa v 306 menzah preko 45.000 abonentov. Prav tako je bila v prvi polovici leta kalorična vrednost kosila in večer je le okrog -.000, v drugi pa okrog 3.100 kalorij. Hrana je v prvi polovici leta stala povprečno do 1.100 din, sedaj pa povprečno do 900 din mesečno- Te številke pa nam tudi povedo, da je mreža menz za naše potrebe še vedno premajhna, zato moramo stremeti, da bo kalorična vrednost hrane še bol jša. To bomo dosegli, če se bomo dosledno borili proti raznim nepravilnostim v pogledu odkupa ter distribucije, odpravljali malomarnosti pri organih trgovine iin preskrbe, uprav podjetij, v sindikalnih organizacijah samih ter predvsem če borno na naj-hiitrejši in odločnejši način očistili trgovsko mrežo raznih brezdušnih špe-kulantskih elementov.
Koit osnovni vir za zboljšanje prehrane v naših menzah in delavskih restavracijah pa so nedvomno obratne ekonomije. Številne ekonomije v preteklem letu niso izvedle svoje naloge. Niti sindikalne organizacije, niti uprave podjetij se niso dovolj resno lotile reševanja vprašanja ekonomij. Zemlja je bila slabo zasejana in še clabše obdelana. Vse premalo je bilo skrbi za vzgojo plemenske živine, nekatere
ekonomije pa so zašle celo v xo skrajnost, da so svoje pridelke dajale lasmi menzi po enakih cenah, kot privatni kmetje ali celo še dražje. Tudi dejstvo, da so bile ekonomije dodeljene podjetjem šele spomladi, je krivo, da ni bilo mogoče pristopiti k načrtai obdelavi zemlje, nekatere ekonomije pa poleg tega niso imele dovolj semen, orodja, gnojil, finančnih sredstev itd.
Da na tem področju ni bilo dovolj pravilnega in načrtnega dela, nam dokazujejo ekonomije, ki so imele cd 2.054 rejenih le 15 plemenskih svinj, od 710 krav pa le 73 plemenskih- Na površini 2.718 ha zemlje, od katere je 1.854 ha orne, bi morali ob dobri obdelavi pridelati toliko, da bi ekonomij© lahko skoraj v celoti oskrbovflk
svoje članstvo z razno povrturaP, poleg tega pa tudi znatno zboljšale preskrbo z maščobami, mesom, mlekom in mlečnimi izdelki. Zato mora biti v 1949-letu ena osnovnih nalog sindikatov tudi skrb za vsestranski razvoj ekonomij-
Sindikalne organizacije so z veseljem sprejele uredbo o ustanavljanju industrijskih magazinov. Zaradi nepopolne distribucijske mreže je bilo namreč delavstvo marsikje prikrajšano za razne potrebščine, ki so mu pr padale. V preteklem letu je bilo ustanovljenih 136 industrijskih in gozdnih magazinov s 308 poslovalnicami, ki danes oskrbujejo okrog 47.000 delavcev in nameščencev ter 168000 članov njihovih družin. Sindikalne organ’zacije so temu vprašanju skozi' vse leto posvečale skrb in uspele, da so posebno nekateri magazini v glavnem zadovoljili osnovne potrebe članstva.
Popolnoma nepravilno pa je bilo, da so sindikalne organizacije ponekod dovoljevale, da so se v magazine vrnili trgovci starega tipa, ki so dostikrat zavirali in sabotirali delavsko preskrbo. Seveda so bili v teku leta taki elementi odkriti in nekateri tudi kaznovani- Zato mora biti tudi v bodoče ena izmed naših nalog, borba proti vsem takim elementom. Poleg tega sindikalne organizacije niso znale v preteklem letu vzpostaviti, tesnega sodelovanja z organi ljudske oblasti. Zaradi tega so se v aparatu trgovine in preskrbe našli ljudje, ki so zanemarjali preskrbo delavstva. Ni bilo malo primerov, da so bili naši magazini na eni strani prenapolnjeni z blagom, na drugi pa prazni ali založeni z blagom, za katerega ni bilo povpraševanja, medtem ko so bili okrajni magazini boljše oskrbovani.
Naloiga naših sindikalnih organizacij pa je, da organom ljudske oblasti pomagajo in da na licu mesta odpravijo vsako malomarnost in sabotažo V preskrbi To funkcijo morajo prevzeti komisije za preskrbo sindikalnih organizacij im njihove družbene kontrole-Družbeni kontroli pa so kljub vsem opominom posveča vse premalo pozornosti
Če bomo hoteli v tem letu še dalj6 razvijati naše delavske menze, restavracije, reorganizirati delo na ekon®' mijah, razširiti in utrditi industrij«*6 magazine, jim dati vso prednost m k*r je posebno važno, očistiti celoten s1' stem preskrbe raznih škodljivcev, n*0' ramo tudi vedeti, da se za naše delovno ljudstvo tako važne naloge lfj*6 izvršijo le s pravilno organizacijsko obliko dela.
Sindikati so v preteklem letu tudt aktivno sodelovali pri gradnji dela ' skih stanovanj, gradnji zadružnih o mo v in zadnje mesece tudi pri se< n J drv za potrebe delavstva _ in so ta poleg nalog, ki jih pred nje petletni plan v proizvodnji, ogromne naloge na raznih P P . dela, ki zelo močno -plivajo na dvig življenjske ravni delavskega razreda in vseh delovnih ljudi.
50 PROIZVODNIH BRIGAD TOVARNE EMAJLIRANE POSODE V CELJU USPEŠNO IZVRŠUJE PLANSKE NALOGE
V Tovarni emajlirane posode v Celju še pred dobrim letom o ustanovitvi proizvodnih brigad niso hoteli ničesar slišati. Ko si prišel v tovarno, je kar mrgolelo sovražnih parol, katerim so večkrat nasedali tudi dobri delavci. V nekaterih oddelkih so govorili, da že vse preveč delajo, čeprav je bila storilnost dela takrat na številnih delovnih mestih za 30—50% nižja kot je danes, drugje so zopet ugotavljali, da se bodo s povišanjem norm znižale plače in podobno, da končno boljše in temeljitejše delo njim samim prav nič ne koristi. Takšne parole socialdemokratskih ostankov so nekaj časa plodno uspevale- V tej kampanji so se še posebej udejstvovali nekateri mojstri in oddelkovodje z izgovorom, da se delavcem ne marajo zameriti in, da jih k delu ne morejo prisiljevati.
ostrevala. Vedno več je bilo delavcev, ki so z razumevanjem gledali na novi način dela in pravilno doumeli, da pomeni višja storilnost,__ znižanje proizvodnih stroškov in povečanje življenjske ravni nji h samih.
Že aprila so pod vodstvom partijske in sindikalne organizacije začeli postavljati nove brigade. Prve jso bile brigade v cmajlirnioi. Najboljši strokovno usposobljeni delavci in pomožni delavci iz vrst mladine, ki so jih v treh tednih usposobili za delo v emajtirnici, pa so že v prvem tednu pokazali lepe uspehe. Norme so presegali za 10 do 20%. Pri tem pa je partijska organizacija vseskozi skrbno pazila in _se berila, da bi brigade ne doletela ista usoda, kot prvič.
Nove brigade, v katerih" se je uveljavil socialistični način dela, «o da-
- |i||
Udarna brigada Slavka Kramarja
Ni bilo skoraj sestanka, kjer ne bi bila ena izmed točk dnevnega reda, ustanovitev proizvodnih brigad. Govorili so o tem na partijskih in na množičnih sestankih, na sestankih pododborov in sindikalnih grup in še posebej na mladinskih sestankih-
Tako so v januarju 19-48 vendai le v obdelovalnici ustanovili prvo proizvodno brigado, ki so jo sestavljali najboljši delavci-mladinci. .Ustanovitev te briiv.de je zadela v živo — kot da bi podrezal v sršen j e gnezdo — nihče ni hotel prevzeti odgovornosti in skrbi za brigado, že v naprej so jo obsodili na neuspeh- Podtikali so ji v delo posodo najslabše kakovosti in ji dajali v popravljanje največ pokvarjene posode, samo da norme ne bi presegli- Načrtno zaviran je dela v brigadi, je imelo namen podkrepiti v naprej določena mnenja nekaterih »strokovnjakov«. Svoj bes so uveljavili tudi s tem, da so prenašalce posode pri delu tehnično ovirali, kjer koli se je dalo. Zaradi takih pogojev dela, je brigada po dveh mesecih dela razpadla.
Borba z ostanki socialdemokraške miselnosti se je iz dneva v dan za-
šito delo
jate nove ljudi — nove borce za plan! Izredno pazljivo delo, skozi vse faze dela ene brigade, so prispevale, da je bil izmeček posode čim manjši, medtem ko so na najodgovornejša mesta, od katerih je bilo odvisno doseganje in preseganje norm vse brigade, namestili' le najboljše delavce. Delo so reorganizirali tako, da so boljše delavce porazdelili in premestili v brigade, kjer je bila potreb.a.
Neprestana skrb za delavce, ideolo-njimi pa je utrjevala zavest brigad — neopravičenih izostankov je bilo vedno manj, v zadnjem času pa so ti izostanki popolnoma prenehali. Delovna disciplina je bila za vzor vsem delavcem.
Socialističnvoclnos do dela v brigadah, ki se je v času tekmovanja prenesel tudi na ostale delavce v tovarni je pripomogel, da so v celoti izpolnili plan znižanja proizvodnih stroškov, ki je dosegel lansko leto 16% njihovega splošnega plana. Najvišji odstotek v zniževanju polne lastne cene je dosegla brigada Borisa Kidriča v viisko-valnici.
Po V., kongresu KPJ so uveljavili tekmovanje kot stalno obliko dela. Grafikoni, kamor so vsak dan beležili uspehe brigad, so viseli nad vsakim strojem. Vsak delavec je točno vedel, koliko j c ta ali ta dan presegel normo. Storilnost je vidno naraščala. Že dvakrat udarna brigada Slavke Rabuze je presegala normo za 50%. nič manj tudi brigada Toneta Kosa. k; si ie prva priborila prehodno zastavico v trajno last. Druga zn drugo so brigade posnemale najboljše, predhodna zastavica
V Lito sirom le mladi rod pionirjev v prisrčni dražbi z junaki dela stopil novemu leta naproti
Čudovit je bil letošnji praznik novoletne jelke. Vse leto bo ostal spomin nanj lep in blesteč o otroških srcih.
V neštetih krajih je ta dan obiskal Pionirje dobrodušni striček Mraz. Pripeljal se je na belih saneh. Ponekod so Sa spremljali palčki, Snegulčica, Janko ‘n Metka in druga pravljična bitja, drugod pa je prišel kar sam. Prisrčno Je čestital pionirjem k novemu letu 1940 {er jim o lem letu želel novih, še lepših uspehov. Govoril jim je o petletnem Planu in o nalogah, ki jih bo treba izvršili. Tudi pionirji imajo svojo veliko Halogo, ki jo je nakazal že maršal 'Tito, dr ta je: Učiti, učili, učiti se! Da, učiti 5c, marljivo in vztrajno, da dobe naše tovarne in vsa nešteta delovišča naše ‘epe domovine čim prej nove kadre strokovnjakov.
Najlepše je bilo ta dan v tovarnah, tudi tja je prišel striček Mraz. V razsvetljenih dvoranah so tam čakale pionirje visoke jelke, ki so jih delaoci pripravili zanje.
Velika sindikalna dvorana na Lito-stroju se je kopala v žarki luči. Na °dru, spremenjenem o smrekov gozdič, 80 kot troje očes žareli reflektorji. Tam ]e bila velika podoba delaoca-kovinarja, f?leg pa sta se smehljata pionir in pio-Pi-rka. T0da pionirji se niso utegnili f~zšledooati. Že je veselo zazvenel glas -Vjstra o ključavničarskem oddelku, ki redPreozel dolžnost organizatorja pri-
grejo, halo, kdor se dolgočasi, naj
nirfj:°r roj čebel so ga obsuli pio-
udL^^tš jim je predstavil delaoce-,. nike, nooatorje in racionalizatorje, j? Prišli, da bi se pogovarjali s pio-
Pirji o
y - vsem, kar jih zanima, nila vesTtku !e J« okrog vsakega zgr-lizatori La'TČruca- Novatorja in raciona-snn,Pogačarja so mali gostje v
PO tleh, dTJki rem-	prekucnili
noge	$e ]e komaj spet postavil na
knlilirn	ie potegnil iz žepa
dTff JZ °ič-/maieviti pesmi. To-JJP ZlJ l1 ^ začel brati, si je h ’Rovaril n’	osemletni pionir:
kn tleza JoitT1 raje kaj 0 nasta"-
dm ' G stali so mu vneto pritr-
Začel je pripovedovati. Povedal je, ben knL n?ftanek železa nujno potre-°ks, ki se pridobiva iz premoga.
je bila vsak mesec v drugem oddelku-Brigada Toneta Tomšiča, ali kot jo imenujejo brigada udarnikov, pa vztrajno drži zastavico že tretji mesec- Tudi udarna brigada Kramar Slavka, na čelu z brigadirjem Vajdič Mirkom, v kateri je najstarejši brigadir star komaj 19 let. presega normo neprestano za 50 do 51%,
Brigade so rušile vse dotedanje norme, ki so se pokazale kot zastarele in za nove socialistične delavce neuporabne. V večini oddelkov so morali postavljati n ornie na realnejšo osnovo in jih za 10 do 12% dvigniti, ponekod pa celo za 50%. S tern brigade niso prispevale’ samo levji delež k zniževanju proizvodnih stroškov, temveč so znatno pripomogle, da je bil letni proizvodni plan predčasno izpolnjen. Pako Tovarna emajlirane posode je že lani delala za leto 1949 in pomaga'pri izvedbi planu še drugim tovarnam. V rekordnem času so med drugim izdelali tudi orodje za izdelavo avtomobilov »Praga«, ki jih izdeluje TA v Mariboru. Brigadirji so v ključavničarskem oddelku delali tudi po 16 in še več ur, da so izpolnili zadano obvezo.
Brigade v Tovarni emajlirane posode so šola za politično in strokovno vzgojo njihovih delavcev. V tečajih za. polk val if: tirane in kvalificirane delavce, za a vtoigeno-var j en je, za emajliranje, raste nova generacija strokovno usposobljenih delavcev — v marksističnih krožkih, na politično proizvodnih konferencah, pa se dvigajo novi politični delavci, novi aktivisti. V zadnjih mesecih so brigade vzgojile 7 sindikalnih in političnih voditel jev ter aktivistov. Letos so uspešno dokončali 6 strokovnih tečajev in imeli okrog 110 politično proizvodnih konferenc-
V tej smeri bodo razvijali delo naprej in v tretjem letii petletko ustanovili še več novih brigad, ki bodo z ideološko in kulturno prevzgojo utrdile razredno zavest delavcev prot; vsem ostankom kapitalistične miselnosti in kapitalističnih odnosov do dela. Pozornost na bodo morali posvetiti udarnikom. Primeri, da- so novatomrici iti racional izatorsk i predlogi ležali več mesecev v predalih in čakali' ocenjevalne komisije, se ne bodo smeli več ponvaljati. Že samo dejstvo, da so v letošnjem letu proglasili le 7 novator-jev in 12 rackmalizatorjcv, čeprav je bilo predlogov tri do štirikrat več in da so imeli samo okrog 90 udarnikov, medtem ko so jih druga podjetja z istim številom delavstva proglasila po več sto, jasno dokazuje, da so posvečali udarnikom premalo pozornosti.
Z ato so uspehi naših delavcev v tovarnah strojev lesno povezani z uspehi naših rudarjev. Čim več bodo rudarji nakopali premoga, tem več bomo imeli železa in strojev, ki so tako nujno potrebni tovarnam, ki jih že imamo, in tistim, ki jih še dobimo ...
Udarnik in racionalizator Rihar, naj-slarejši livar Židan, ki z največjim veseljem in ponosom prenaša svoje znanje na mladi kader o tovarni, ler livar-udarnik Gros so pripovedovali pionirjem o vlivanju strojev, o rojstvu ogromnih turbin za naše nove hidro-centrale.
O izkoriščanju delavcev v Ameriki pa je pravil pionirjem mojster centralne kurjave Turnšek, ki je 21 let prigaral v Ameriki in se je nedavno vrnil v domovino s prelepo ladjo -»Partizanko «. ,
»O, jaz že vem, kako je v Ameriki,« se je oglasila pionirka Majda, »tudi . moj stric se je vrnil iz Amerike. Petnajst let je tam delal. Ko pa je zbolel, so ga odpustili.«
Mnogo bolj kot Amerika je pionirje zanimala naša ladja »Partizanka«. Tovariš Turnšek jim jo je moral natanko popisati.
Ko bom velik, bom s »Partizanko« potoval malo po svetu — je modroval mali Tonček — tudi Ameriko si bom šel ogledat, da jim povem, kako je pri nas. Potem pa se bom vrnil v domovino..«
Delavci-udarniki so pripovedovali, pripovedovali, pionirji pa niso nehali vpraševali. Toliko stvari jih je zanimalo. Saj se ne srečaš vsak dan s strokovnjakom, ki je povrh še udarnik, racionalizator ali novator.
V zatišju pod smrečicami sta dramski umetnici Levarjeva in Mežanooa pripovedovali pravljice in zastavljali uganke najmlajšim. Metka Bučarjeva pa je prisedla k slepim otrokom, ki so sedeli pri dveh belo pogrnjenih mizah. Samo dvanajst jih je prišlo na prireditev, ker jih je Litostroj, ki ima nad domom slepih patroilat, že prejšnji dan obdaril skupno z drugimi organizacijami na njihovem domu.
Nato se je razvil dolg. vesel sprevod mimo ' zelene novoletne jelke... f'akc je o Litostroju naš mladi rod v prisrčnem objemu z junaki dela krepko stopil naproti novemu letu in novim uspehom o socialistični graditvi naše domovine.	IS.
Predilnica iti tkalnica Tržič je debila prehodno zastavico
Ob zaključku leta je tržiška predilnica in tkalnica slavila pomembno zmago, ker so delavci in nameščenci skozi vse leto z vztrajnim delom stalno dosegali plan. Zato je ves delovni kolektiv 31. decembra, ko je plan v celoti dosegel 103%, to zmago proslavil n a slovesen način.
V	okusno prirejenih tovarniških prostorih so bili zbrani vsi delavci in nameščenci, med katere so prihiteli tudi zastopniki oblasti in množičnih organizacij-
V	imenu Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije in z rez ne vlade, je kolektivu predal prehodno zastavico. diplomo in nagrado 180.000 dinarjev, član Glavnega odbora Zveze sindikatov Slovenije FRANCE BOŠTJANČIČ. V svojem govoru je poudaril, da je sindikalna organizacija ponosna, da obmejno delovno ljudstvo s tako vzornim delom, s tako veliko politično zavestjo in ljubeznijo gradi socializem. Ko je predaj diplomo predsedniku podružnice, ga je pozval, da naj podružnica še z večjo borbenostjo sledi vodstvu Komunistične partije, ker bo tako svoje uspehe še povečala.
Direktor podjetja, tov. Anton Rezar, je pozval kolektiv k nadaljnjemu vztrajnemu tekmovanju, ki se začenja že ob začetku novega leta. Po čestitkah zastopnikov okrajnega komiteta, KP. Republiškega odbora sindikata tekstilcev. KS-a in drugih, se je razvilo radostno praznovanje novega leta. Delavci in nameščenci, so ponosni praznovali večer in se obvezali, da se bodo odslej še vztrajneje trudili, ker hočejo dokazati, kako obmejni delovni ljudje gradijo' socializem.
Novi udarniki podjetja »Gradis« na Bledu
Dne 18. decembra 1948 je delovni kolektiv »Gradisoa, gradbišče Bled ustanovil rdeči kotiček. Ob tej priliki so na gradbišču proglasili udarnike in nagradili najboljše delavce-
Predsednik krajevnega sveta ZSJ Bled, tov- Jaka Zupan je v svojem govoru orisal poimen dela v rdečeSi kotičku, ki je nujno potrebno za splošno izobrazbo delovnega človeka.
Šef gradbišča tov- Herman Slamič, se je v imenu direkcije »Gradis«-a, kakor tudi v imenu uprave gradbišča, zahvalil udarnikom in nagrajencem za njihovo požrtvovalno in nesebično delo, prikazal pomen izvedbe petletnega ; plana ter želel, da bi vsi člani delovnega kolektiva gradbišča v letu 1949, t. j. ob vstopu v tretje leto naše petletke, poprijeli za delo s šc večjim poletom.
Med proglašenimi udarniki sta bila že v tretje proglašena tov. Buda Avgust, šofer, in Kušar Janez, inštalater-
Po iz&usnjah uea v lansnem letu bo gozdno gospodarstvo v Cetin letos se bolje izpolnjevalo svoie naloge
Gozdno gospodarstvo o Celju je 20. decembra 1948 izpobiilo in preseglo letni proizvodni plan v oseh fazah dela. Pri sečnji in izdelavi so_ presegli plan za 11%, pri spravilu lesu in pri prevozu do glavnih skladišč za 6%, po vrednosti pa je bil letni plan dosežen s 105%.
Že lansko zimo so začeli prihajati s sekirami, cepini in majhnimi zavoji obleke v gozdove novi delavci. Napolnili s>o barake, majhne gozdne koče, raztresene visoko v gozdovih na meji Koroške, ob Sotli, na Boču in še drugod v območju celjskega gozdnega gospodarstva.
Od kod so prihajali ti ljudje, ki bodo izpolnjevali naloge, katere poslavlja pred gozdna gospodarstva naš petletni plan, in delali, da bodo tudi naši rudniki in tovarne, naša gradbena podjetja in drugi lahko izpolnjevali svoje obveze.
To so tesarji, iz Prekmurja, mali kmetje , iz bližnje okolice, bajtarji in dninarji, ki so se v zimskem času tja do pozne pomladi in celo do žetve obvezali ostati na delu v gozdovih. Pooblaščenci gozdnega gospodarstva v Celju so poiskali- ljudi iz vseh krajev Slovenije, na delo so sprejeli tudi take, ki so se obvezali delati samo po nekaj tednov ali četo samo po 15 dni v mesecu. V prvih mesecih so zato plan delovne sile presegli, vendar jim to ni škodovalo, saj v poletju delavcev ni bilo nikjer dobiti. Do 15. junija so tako proizvodni plan za leto 1948 izpolnili že 70%. čeprav je bil za 45% višji od prejšnjega.
Izdelali so notranji plan, ga porazdelili na vse gozdne uprave, ki so plan dodelile vsem področjem. Notranji plan so. določili tudi za posamezna delovna mesta. Da je organizacija dela bila uspešna, sc je zahvaliti predvsem dobri evidenci, ki io je uvedlo gozdno gospodarstvo v Celju in odlična poročevalska služba o dnevnih delovnih uspehih, katero so organizirali potom stalnih kurirjev. Tudi leteča mehanična delavnica je bila vedno na delu. Kamione, ki so ostajali pokvarjeni na cestah ali v gozdovih, so v najkrajšem času popravili in s tem zagotovili, da jo bil strojni park skoraj vedno v najvišji meri izkoriščan.
Z brigadnkn načinom dela so premostili številne ovire. Najboljše so bile brigade v JuTkiloštru, Podčetrtku in na Boču, kjer so sodelovale tudi ženske. Brigada na Boču pa je bila sestavljena iz samih žena. hčera dninarjev in bajtarjev, ki so prvič delale pri gozdnih delih. Že v prvem mesecu so presegale normo za 18%. Brigade so uspevale to tam, kjer je bilo najmanj 10 ljudi, da so lahko delovna mesta menjavali. Pri sečnji ali žaganju je bilo težko zdržati ves dam. Najboljša izmed vseh je bila udarna brigada Antona Todoroviča, ki je delala z motorno žago in je prav gotovo največ prispevala k izvedbi letnega plana.
Brigade bi lahko nedvomno še bolje uspevale, če bi imele večjo podporo v vzgojnem delu s strani krajevnih in krajih odborov OF. Okrajni odbor OF Poljčane je odklonil brigadam na Boču vsako pomoč, česa da je preobremeni en z važnejšimi deli. Gozdne uprave so sicer pošiljale na delovna mesta časopise, knjige im razne brošure, katere so delavci po delovnem času lahko prebirali, 'vendar še v vse premajhnem številu. Na področnem odboru v Podčetrtku so ustanovili tudi samostojno knjižnico. V letu 1949 pa bo gozdiio gospodarstvo v Celju, skupno s sindikalno podružnico pripravilo še vse širši načrt za kulturno delo med brigadami in delavci, ki so raztreseni vsepovsod po gozdovih.
Skrb za gozdne delavce se je odražala predvsem v dobri in pravočasni
oskrbi bivališč v gozdovih. Ekonomi, ki so skrbeli za prehrano delavcev, so prinašali čestokrat živila na delovna mesta v nahrbtnikih visoko v hribe, samo da niso delavci pri gozdnih delih po nepotrebnem izostajali od dela. Gozdno gospodarstvo v Celju je vprašanje preskrbe delavcev ocenjevalo kot eno izmed osnovnih pogojev za uspešno delo in izvedbo letošnjih planskih nalog in je zato tudi uspelo.
Tudi v letošnjem letu je gozdno gospodarstvo začelo pravočasno pripravljati vse potrebno za izvedbo novih nalog, ki stoje pred njim v tretjem letu planskega gospodarstva. Proizvodni plan za leto 1949 so že v celoti porazdelili na gozdne uprave, na področja in na delovna mesta. Največ skrbi pa posvečajo delovni sili. tako da bodo naj večji del letošnjih nalog izvedli že do meseca junija.
Za prevažanje lesa, ki jim je v letu 1948 delalo še velike težave, so pripravili gradnjo novih žičnic. Poleg tega pa bodo gozdne uprave v krajih,1 kjer bo največ posekanega bukovega lesa, postavile tudi žage za žaganje železniških pragov. S tem. da bodo les obdelali na licu mesta, bodo proizvodni stroški tudi veliko nižji, ker bodo na glavna skladišča prevažali le dokončno obdelan les.
JESENIŠKA ŽELEZARNA JE ZAČELA TRETJE PLANSKO LETO S PROSTOVOLJNIM DELOM
Da bi delo jeseniške železarne v tretjem letu že od začetka čim bolj nemoteno potekalo, se je 1. in 2. januarja zbralo v železarni 428 prostovoljnih delavcev, ki so opravljali najnujnejša dela- Na novega leta dan, ko je prišlo 212 prostovoljcev,- največ tovarniških delavcev-partijcev, nadalje prostovoljcev z okrajnega komiteta in mladincev, so razložili 24 vagonov raznega materiala, 63 vagonov prekopane rude, 85 ton surovega železa in naložili 6 vagonov starega železa- V nedeljo 2. januarja pa se je odzvalo prostovoljnemu delu 216 tovarišev. Od teh jih je 60 delalo na nujnih režijskih delih. Razložili so 70 vagonov različnega materiala, 68 vagonov prekopane rude in 16 ozkotirnih vagončkov stare Samotne opeke; naložili pa so 11 vagonov starega železa, 2 vagona premogovnega zdroba in 7 vagončkov materiala.
Prostovoljci so delali na akord m dosegli lepe rezultate. Martinami so oskrbeli zadostno količino starega železa, dočirn so z izpraznitvijo železniških vagonov omogočili, da so bili vagoni zapet na razpolago- prometu; vrh tega pa je zaradi požrtvovalnosti prostovoljnih delavcev odpadla tudi stoj" nina, ki bi jo sicer morala tovarna plačati.
Uspešna zaključitev drugega leta petletke in skrb kolektiva za čim boljše izpolnjevanje plana v letu 1949. ie najboljše jamstvo, da bo jeseniški delovni kolektiv tudi letos med prvimi izpolnjevalci svojega proizvodnega in skupnega, petletnega plana.
Priznanie trboveljski cementarni za dosežene uspehe
Delovni kolektiv Trboveljske cementarne je vsak dan, -čim bolj se.je plansko leto nagibalo kraju, nestrpno opazoval pokazatelje izpolnjevanja dnevnega plana. Borba za plan je bila težka. Vsak najmanjši zastoj in izostanek je povečal napore za izvedbo plana. Vsak zaposleni delavec in nameščenec je osebno čutil odgovornost za izpolnitev plana. Da, celo nameščenci in to v težkih prilikah, so delali v proizvodnja. Nedelje, prazniki, božič — tovarna je bila v borbi za plan vsak dan in noč-
V zgodnji^ jutranjih urah 31. decembra 1948. je sirena naznanila izpolnitev plana. Tudi ta sicer veseli signal je več delavcev in vodilnih ljudi vrgel iz postelje na delo, ter so. visi zelo zasopli sebe obtoževali: »Danes pa ne vem zakaj sem zamudil?« Prisrčno so si čestitali, ko so zvedeli, da sirena ni klicala na delo, pač pa slovesno naznanjala veliko zmago; »Izpolnili smo obljubo, dano KPJ in tov. Titu, izvršen je letni plan.«
Ponosno in zavestno so se delavci, delavke, in nameščenstvo zbrali na večerno proslavo v svoji sindikalni dvorani. K uspehu jim je prvi čestital predsednik sindikalne podružnice, se-
kretar partijske celice jim je analiziral borbo in vse pogoje za izpolnitev letnega plana, tov. personalni je v imenu uprave sporočil čestitke in zalivale z veselim sporočilom, da je Generalna direkcija odobrila 120.000 da za nagrade udarnikom in drugim najboljšim delavcem.
Tov- Bore Mavricij jim je izročil v imenu Centralnega odbora Zveze sind. Jugoslavije in ministrstva težke industrije FLRJ za dosežene uspehe v polletju, diplomo s ' prehodno zastavo tn nagrado 60-000 din.
Navzočim je iz oči žarelo veselje in razpoloženje, s čimer so izražali ponos in upravičenost, da so prejeli tako visoko priznanje. Letošnji napor jih je naučil, kako se premagujejo težave in prav to jim daje navdušenje m jamstvo, da bodo plan v letu 1940 še uspešneje izpolnjevali.
Po kulturni; prireditvi so imeli prosto zabavo in tako so se po uspešni zmagi skupno in veselo poslovili od starega leta ter tako kolektivno dočakali novo leto 1949, v katerem bodo zopet kolektivno vsak dan in vsak mesec častno izpolnjevali vse planske naloge. V novo 'leto so stopili z geslom: Naprej v borbo za socializem!
ŽEBLJARJI IZ KROPE IZPOLNILI SVOJE OBVEZNOSTI
Tovarna vijakov in žebljev •»Plamen« v Kropi je svojo obveznost o izpolnitvi plana 24. decembra prekoračila za tri dni in izpolnila letošnje planske naloge 21. decembra. Še n sredtni novembra so imeli nekateri o tovarni pomisleke, kako bo mogoče izpolniti plan do 51. decembra. Na delovnem sestanku pa so se člani kolektiva pomenili in sklenili, da tako kot o oseh dosedanjih letih ni nikdar trpela čast tega podjetja zaradi slabega dela, tudi le-
tošnje leto ne sme ostati obljuba prazna beseda. Mnogi delaoci so se obvezali in delali do izpolnitve plana po 9 ur dnevno, nekateri so prihajali ob nedeljah in v večernih_ urah, tem so se pridružili tudi nameščenci. Prav tako niso člani frontooskih organizacij izven tovarne držali križem rok, temveč so zagrabili za delo o tovarni, ker so vedeli', da je plan tovarne tudi njihov plan. Skupen uspeh ni izostal in kolektiv se je pridružil mnogim, ki delajo že za tretje leto petletke.	D. J,
CANKARJEVA ZALOŽBA V ČETRTEM LETU	film
Prelomnica v našem slovenskem kulturnem življenju in v kulturnem življenju vseh jugoslovanskih narodov je nastopila tedaj, ko je delovno ljudstvo Jugoslavije po trdi štiriletni borbi s tujim okupatorjem itn domačimi izdajalci vzelo politično oblast v svoje roke. V borbi proti nevednosti, nepismenosti in kulturni zaostalosti, ki nudijo največjo pomoč reakcionarnim družbenim eilaim, so kaj kmalu zrasle tudi slovenske založbe knijig, kakor Državna založba Slovenije, Slovenski, knjižni zavod Mladinska knjiga in tudi Cankarjeva založba, ki stopa letos v svoje četrto leto.
Cankarjeva založba si je zadala nalogo, da odpre našemu ljudstvu vrata v zakladnico teorije marksizma-leninizma ki edina znanstveno in pravilno razlaga družbene pojave in ki je sposobna, da pokaže delovnemu ljudstvu edino pot, ki vodi iz kapitalistične družbe v socializem. Z ato mora m a rk sizem - le n in iz e m postati duhovna last vseh delovnih množic in prav zato ie potrebno, da se s to teorijo seznanijo .množice delovnega ljudstva.
_ V prvih treh letih je Cankarjeva založba izdala okrog 40 knjig in 60 brošur znanstvene vsebine. Že takoj spočetka je izšla knjiga »Življenje in delo V.. I. Lenina«, ki nam govori o življenjski poti enega največjih genijev človeštva, velikega revolucionarja, znanstvenika^ državnika in ustanovitelja Boljše-viške partije in prve socialistične države na svetu. Tej knjigi sledi zbornik Leninovih člankov z naslovom »Nova ekonomska politika in socialistična graditev«. Važna je tudi Engelsova knjiga »Nemška kmečka vojna«, ki vsebuje tudi dragocene Engelsove opombe glede vloge kmetov v proletarski revoluciji im glede odnosa delavskega gibanja do majhnih, srednjih in bogatih kmetov. Nadaljnja važna knjiga je tudi knjiga Marxa »Mezdno delo in kapital« in »Mezda, cena in profit«, kjer Marx razlaga osnovne pojme socialistične ekonomije, mezdo,
' ceno blaga, preseženo vrednost, odnose med delovnim kapitalom itd. Najvažnejše delo, ki ga ie izdala založba, je Zgodovina VKP(b), ki ie v tisočih im tisočih izvodih šla med delovno ljudstvo in ga učila pravilne poti v borbi za socializem.
Za tridesetletnico Velike oktobrske revolucije ie založba izdala zbornik člankov Lenina in Stalina »O oktobrski revoluciji«, ki govore o pomenu oktobrske revolucije. Slede knjige: Marx: »18. Bru-maire Ludvika Bonaparta«, Leontijev: »Predmet in metoda politične ekonomije*, Ostroviitjanov:	»Predkapitalistične
ekonomske formacije«, Galt-Leonov: »O dialektičnem in zgodovinskem materializmu«, v kateri sovjetski avtorji razpravljajo o teoretičnih in filozofskih osnovah marksizma, o dialektiki in materializmu, Engels: »Položaj delavskega razreda v Angliji«, v kateri Engels riše strahote nastajajočega kapitalizma in neusmiljeno izkoriščanje delavskega razreda, Engels: »Izvor družine, privatne lastnine in dr zave«, Lenin: »Imperializem kot najvišji stadij kapitalizma«, ki spada med tri najvažnejša Leninova dela, od katerih drugi dve. t. j. »Materializem in empi-riokriticizem« ter »Država in revolucija« izideta v isti založbi letos. Leninov »Imperializem kot najvišji stadij kapitalizma« je tako važno delo, da brez njega ni mogoče razumeti sedanje dobe, dobe umirajočega kapitalizma-imperializma in zmagujočega socializma.
Sila važno delo je tudi zbornik »Vprašanja leninizma«, kjer so zbrani najpomembnejši članki in razprave J. V. Stalina.. V teh člankih obravnava J. V. Sta-
lin najrazličnejša praktična, teoretična in politična vprašanja, ki razmotrivaijo delo, boje in izkušnje Sovjetske zveze v dobi socialistične graditve. Članki govore o teoretičnih osnovah leninizma, o vprašanjih kmetov, o vprašanju graditve socializma v eni sami deželi, o agrarni politiki itd. Gradivo tvori tako mogočno teoretično orožje v boju za graditev socializma.
Tudi Engelsov »Anti-Diihring« je knjiga, ki jo mora temeljito preštudirati vsaik, kdor hoče postati marksist in razumeti teoretične osnove delavskega gibanja in socializma. Knjiga ima tri razdelke: filozofijo, sociologijo in ekonomijo. Prva tri poglavja knjige je Engels pozneje združil v eno samo celoto in jo izdal kot brošuro z naslovom »Razvoj socializma od utopije do znanosti«, ki je izšla v Cankarjevi založbi.
Od naših avtorjev moramo omeniti knjigo maršala Tita »Graditev nove Jugoslavije«, ki zajema govore, članke in izjave maršala Tita od osvoboditve do sprejema ustave, februarja 1946 in mora postati duhovna last vsakega našega državljana. Prav tako važna je tudi knjiga tov. Kardejjia »Govori na" pariški konferenci«, ki predstavlja dragoceno gradivo za razkrinkavanje imperializma.
Poleg vseh teh in še drugih nena-štetih del je Cankarjeva založba lansko leto začela z novo zbirko, ki nosi naslov »Mala knjižnica marksizma - leninizma«, ki jih je dosedaj izšlo dvajset. Ta zbirka prinaša manjše, toda važne članke marksističnih klasikov, kakor: Stalin: »Anarhizem ati socializem«, Lenin: »O državi«, Engels: »Vloga dela pri preobrazbi opice v človeka« itd itd.
Cankarjeva založba pa ni izdajala samo marksistično - leninistično literaturo, temveč ie izdajala tudi umetniška dela iz svetovne literature, med katerimi so najštevilnejši prevodi iz sovjetske književnosti. Predvsem se ie posvetila delu Maksima Gorkeva, izdala pa je tudi delo Gorb atova, Nikolaja Ostrovskega, Gladfcova, Alekseja Tostoja, Furmanova, Šolohova itd.
Za letošnje leto bo Cankarjeva založba pripravila Leninovo izbrano delo v štirih zvezkih, Marx - Engelsovo izbrano delo v treh zvezkih, Leninov »Materializem in empiriokriticizem«, Marxovo »Kritiko gotskega programa«, Leninovo »Državo in revolucijo«, Marx-Engelsovo »0 književnosti«, maršala Tita »Graditev nove Jugoslavije« II. del. Kidričeve »Gospodarske probleme FLRJ«, Molotov »Govor na pariški konferenci«, Leonov »Oris dialektičnega materializma«. Ziherlove »Članke in razprave«, v »Malti knjižnici« pa bo izšlo še 15—20 brošur, kot: Lenin: »Siromašnemu prebivalstvu na vasic, Stalin: »Marksizem in nacionalno vprašanje«, Lenin: »Socializem in religija« itd.
Izdala pa bo tudi več leposlovnih del, kakor: Gorki: »Življenje Klima Sangina« in »Življenje Matveja Kožemljakina«, Pavel Pavleniko, »Sreča«. Jurij Tinjanov, »Dekabrist Kihelbeker«, čolalkovič: »Zapiski iz narodnoosvobodilne borbe II. del, Veršigora: »Ljudje s čisto vestjo«,' Gorki »Tri drame« itd.	1
Taka je bilanca Cankarjeve založbe za nazaj in taki so njeni načrti za bodoče. Izpolnila je svoj namen in obogatila našo književnost s premnogimi važnimi deli, obenem pa je opravila natjpo-meimbnieijše delo: omogočila je, da je marksizem-Ieninizem postal že duhovna last naših delovnih množic. V svojem četrtem letu bo to delo nadaljevala in naprej vršila svojo pomembno misijo.
„Zakon v senci“
Te dni vrte naši kinematografi drugi nemški povojni film, ki ga je-izdelala napredna berlinska družba »Defa«. Scenarij je napravil Kurt Maetzig, ki je tudi film režiral po noveli pisatelja Hansa Schweikerta. Vsebina filma je vzeta iz let 1933, do 1943. in prikazuje berlinsko življenje od početka nacionalno-sociatlet ičnega režima do sredine druge svetovne vojne. Vsebina je v kratkem, tale: Igralec Hans Wieland, ki ga kreira Paul Klitiger, nastopa v nekem berlinskem gledališču že pred začetkom nacionalno-socialističnega terorja in tudi po tem. Ko pridejo narodni socialisti do oblasti, začno preganjati Žide. Ž njim nastopa tudi igralka Elizabeta Maurer, ki jo igra lisa Steppat. Ona je Judinja, Wieland jo ljubi in da bi jo rešil preganjanja, se z njo poroči. V srečnem zakonu živita nekaj let, toda teror se z začetkom vojne čim dalje bolj poglablja, v letu 1943 pa doseže tako stopnjo, da oba zakonca ne najdeta več izhoda, ker stojita tik pred koncentracijskim taboriščem. Zato napravita samomor.
Igralsko in režijsko je film na višku. Prav tako nam s čudovitimi režijskimi domisleki prikaže vso brutalnost fašističnega režima. Vzbuja v nas odpor do fašizma, do krivice, dviga nas k človečnosti, in je v tem tudi progresiven. Toda z zaključkom zapusti za seboj strahoten pesimizem, neko potlačenje, obupnost, izzveni kot da ni nikakršne rešitve, kot da bi bil samomor res edini izhod, kot da ni bilo nikjer na tisoče in tisoče ilegalcev, ki so dan za dnem izpodjedali, temelje fašističnega stroja. Ta pesimizem ubija, ker ni nujen, ker ni potreben in v tem je tudi edina hiba tega filma, ki pa je kot celota eden najboljših filmov, kar smo jih gledali zadnje čase, posebno, ker nam pokaže greh umetnikov, ki stoje ob strani življenja in se ne brigajo za to, kar se godi okrog njih, zaradi česar sledi njihova in tragedija njihovega ljudstva.
Zgrajen je tako popolno, da je stik med fotografijo, igro in zvokom zliit v eno samo umetnino, polno dramatskega dogajanja in toplih človeških doživetij, posebno še, ker sta Paul Klinger in lise Steppat umetnika res velikega formata.
J. K.
Hristo Botev
V Bolgariji so vse leto 1948, proslavljali 100 letnico rojstva velikega pesnika in revolucionarnega demokrata Hrista Boteva, ki je padel kot 28 letni mladenič v borbi proti otomanskemu imperiju in reakciojiarhi bolgarski buržoaziji, ki ie svoje interese ščitila s tem, da se je povezala s turško vladavino, (
7, januarja bodo velike proslave v Sofiji in po vsej Bolgariji, da po čast e tega velikega pesnika-Sorca, ki je napisal okrog 20 revolucionarnih pesmi, bil ideolog in organizator narodnoosvobodilnega pokreta, domoljuba, ki je gledal osvoboditev svojega zasužnjenega naroda v povezanosti z mednarodnim demokratičnim pokretom in se naslanjal na široke množice.kmetov in na delovno ljudstvo mest.
SKUD »Jože Moškrič« vabi na III. redni občni zbor
ki bo v nedeljo dne 9. t. m. ob 9. uri dopoldne v dvorani Grafike, Masarykova 14/V.
Vse prijatelje našega društva vabi odbor.
0 dobrih in slabih straneh proizvodne agitadije v mariborski Tovarni avtomobilov
Kolektiv mariborske tovarne avtomobilov seznanja s pomočjo proizvodne agitacije svoje članstvo z nalogami, ki jih pred nas postavlja borba za socializem in ga na ta način uspešno mobilizira v borbi za njegovo uresničenje.
V delavnicah je nameščenih 78 zvo* nilcov. Preko teh zvočnikov se delavci v dopoldanskem in popoldanskem odmoru seznanjajo z vsemi važnimi političnimi, gospodarskimi, kulturnimi, fizkulturnimi in drugimi dogodki doma ini po svetu ter s problemi v podjetju. Še večji učinek pa bi bil nedvomno dosežen, če bi sindikat še boli preciziral in konkretiziral agitacijo preko teh zvočnikov, in sicer z vsakodnevnim zasledovanjem in objavljani em naporov in uspehov zlasti udarnikov, racicmalizatoirjev, najiboPših delavcev, nameščencev, tehnikov, inženirjev in brigad. V proizvodni agitaciji namreč ne sme biti neopažen in nepo-puiariziiran niti en uspeh posameznega delavca, ker ta uspeh daje nadatinjo vzpodbudo njemu samemu, pa tudi njegovi okolici.
Dobra zamisel oblike nazorne agitacije ste razstavi izmečkov. Prva taka razstava je nameščena v sredini delavnice, droga pa v upravnem poslopju. Na razstavi so izstavljeni izdelki prejšnjega dne, ki so iz kakršnega koli razloga neuporabni. Na desko. Bi visi nad temi pokvarjenimi izdelki, napišejo ime delavca, ki je imel predmet v izdelavi ter vzrok okvare. Ta razstava je učinkovita pomočnica v borbi proti izmečkom.
Kolektiv ie organiziral pet svojevrstnih rdečih kotičkov. Ti kotički so nezaprt prostor, dobesedno koti delavnic, v katertirie postavljena miza in nekaj stolov. Na mizi so na razpolago časopisi in brošure. Na steni ie pritrjena deska, namenjena za popularizacijo najboljših delavcev in brigad. Le škoda ie, da te kotičke, ki bi z nekoliko večjo pozornostjo
odgovornih funkcionarjev dejansko lahko postali agitacijski centri v delavnicah, iz nerazumljivega vzroka zanemarjajo, preden so jih sploh začeli z večjim pridom uporabljati. V teh kotičkih bi se delavci lahko v odmorih zbrali, nekoliko posedeli ter zvedeli istočasno najnovej-še politične in ostale novice, za katere bi poskrbel spreten, elastičen in nevsiljiv agitator.
Med ostalimi oblikami agitacije, ki jih |e uvedel kolektiv, so omembe vredne tudi tako imenovane izložbe udarnikov. Zadnjo je organizirala v izložbi. neke trgovine v mestu tovarniška mladina (pred skupnim kongresom SKOJ-a in LMJ).
Na proizvodnih posvetovanjih v oddelkih, ki se vrše mesečno, obveščajo delavce o doseganju plana. Pod vodstvom aktivistov in oddelkovodii ei razlagajo diagrame ter ugotove vzroke uspehov ter neuspehov. Na teh posvetovanjih se podelita tudi prehodni zastavici najboljšemu oddelku in najboljši brigadi, mladinska organizacija pa še posebej podeljuje zastavice najboljšim mladincem in mladinkam. Z zastavico . vred prejme najboljši oddelek in brigada tudi nagrado. Vse kaže. da delavci pravilno pojmujejo zastavico kot najvišjo nagrado, kajti ni še dolgo od tega, ko sta se sindikalna podružnice in uprava podjetja znašli zaradi takega zdravega pojmovanja tekmovale&v skoraj v zagati. Bilo je namreč takole: V istem mesecu sta se oddelka karoseroice in kovačnice izkazala kot enakovredna tekmovalca. Zato je karosernica dobila zastavico, kovačnica pa nagrado. Toda delavci iz kovačnice niso bili zadovoljni s to rešitvijo, ker so odločno izjavljali, da jim je v prvi vrsti za zastavico.
Stene v delavnicah so poživljene s parolami, ki pozivajo v borbo za dvig proizvodnje, za odpravo izmečkov itd.,
na primer nekako takole: »Manj izmečkov. vejč avtomobilov, ki jih potrebuje naša skupnost« .»Neopravičeni izostanek omadežuje tvojo čast. 46.060 tur je bilo letos izgubljenih za plan. Naša sindikalna obveza je s tem utrpela 50%« itd.
Kampanjsko proglaševanje udarnikov, racionalizatorjev in novatorjev, še vedno visok odstotek neopravičenih izostankov, prešibka politična vzgoja podeželskih delavcev, slaba organizacija dela v menzi, kjer se dogaja celo to, da učenci zaradi prepočasne postrežbe zamujajo pouk ali pa ostanejo brez kosila itd., na vsa ta pomanjkljivo rešena vprašanja moramo gledati kot na velik nedostatek v agitaciji sindikalne podružnice. Ta dejstva nam kljub nekaterim rčs znatnim uspehom kolektiva (uspešni prijemi v pogledu strokovnih tečajev, visoka zavednost večine članstva kolektiva in njihovi učinkoviti napori v proizvodnji itd.) povedo, da agitacija sindikalne podružnice med članstvom še vedno ni zadovoljiva ter ji še vedno ni uspelo najti primernejših, elastičnejših oblik in prijemov. Zlasti je treba opozoriti aa zelo slabo stanje, kar se tiče skrbi za ideološki in strokovni dvig učencev v gospodarstvu.
Z odpravo teh pomanjkljivosti v proizvodni agitaciji bo sindikalni podružnici gotovo uspelo, da bo navdušenje, ustvarjalni in živahni tekmovalni polet, ki najbolj vidno izstopa v končni izdelo-vainici. kjer so si delavci okrasili delovni prostor z zelenjem, v enaki meri prešel tudi na vse sosedne delavnice. Na ta način bo ta ponosni, po svojih prizadevanjih in uspehih po vsej naši domovini znani kolektiv pod vodstvom Partije žel v tretjem letu petletke še večje uspehe in tako obogatil našo-, za dokončno zmago socializma borečo se delovno skupnost s še večjimi zmagam L
ANTON AŠKERC
9. januarja 1856. je bil rojen v Globokem pri Rimskih Toplicah pesnik najlepših balad in romanc , Anton Aškerc- Živel je v dobi velikega kulturnega boja, ki je divjal med propadajočim liberalizmom in nastajajočim klerikalizmom. Aškerc spada po svojem delu med naše najboljše slovenske klasike. Vsak Slovenec pozna njegove pesmi:	Svetopoflkova oporoka,
Brodnik, Anka, Čaša nesmrtnosti, Mi vstajamo in pa Staro pravdo, ciklus epičmih pesmi, ki obravnavajo naše kmečke upore.
Njegova življenjska pot je bila težka. Po sili je odšel v semenišče m od leta 1881 do 1898. služboval kol duhovnik po raznih krajih lavantinske škofije, tega leta pa .je postal mestni arhivar v Ljubljani. Leta 1889. ga je napadel Mahnič, nakar je Aškerc izdal leta 1890. svoje balade in romance, ki tvorijo njegova najboljša dela, nato pa je sprejel boj z Mahničem in se začel oddaljeval od umetnosti, začel padati kot pesnik. V tem je bil tudi žrtev liberalizma, ki ga j® proglasil kot. svojega pesnika, ga pretirano hvalil in ga tako oddaljili od lastne pravične objektivnosti, tako da je pretežni del njegovih poznejših pesniških ustvaritev izginil iz našega kulturneda življenja- 11. maja 1900. mu je pisal Cankar
tole: »Vaš trajni in neporašeni spomenik so Vaše balade in romance iz prvih dveh in samo deloma iz tretjega zvezka Vaših del. Kar ste napravili drugega je z Vašim literarno-kritičniin delovanjem vred brez vrednosti ali pa celo na škodo naši literaturi. To je moja Sodba in: »Kadar bo sodila prihodnost, bo sodila v našem smislu...«
Zgodovina je dala prav Cankarjevim besedam, balade >n romance so ostale, drugo je šlo v pozabljenje, četudi je Aškerc živel v dobi nastajajočega kapitalizma, se ni povzpel, da bi razumel problematiko svojega časa in tako tudi ni poznal socialnega problema. In tudi v tem jie morda vzrok njegovega padca. -Umrl je 10. junija 1912-
Vsi, ki imajo veselje do petja, folklore, dramatike, igranja instrumentov, so vabljeni k sodelovanju v našem društvu. Sekcije vodijo priznani umetniški strokovnjaki.
Prijave se sprejemajo vsak dan od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure v Grafiki, Masarykova 14/IV, tel. 28-28.
Odbor
Razstava »Dejavnost Zveze sindikatov Jugoslavije«
bo odprta v Ljubljani (Dom sindikatov, Miklošičeva cesta 22) od 12. do 26. januarja t. 1. od 9. do 20. ure.
Otvoritev razstave bo 12. t. m. ob 16. uri.
Vabimo vse, predvsem pa delovne kolektive iz Ljubljane ter iz ostalih krajev Slovenije, da organizirajo kolektivne obiske razstave.
Različni vzroki
obratnih nezgod na leseiVcsh
V	zadnjih letih so imeli v jeseniški železarni razmeroma precej obratnih nezgod, ki kvarno vplivajo na proizvodnjo. Kot prikazuje statistika, se je število nezgod proti koncu leta 1948 vendarle znižalo, oziroma so se dogajale le nezgode lažjega značaja, ki so zahtevale le krajša bolovanja.
Vzroki teh številnih in raznovrstnih nesreč ^so različni. Jeseniška tovarna je stara, grajena pač za določeno število delavcev in danes, ko se je njihovo število zelo zvišalo, je postala odločno premajhna. Posamezni prostori so zato prenapolnjeni z vsakovrstnim potrebnim in nepotrebnim materialom, ki je vzrok pre-nekatere nesreče. Posamezne oddelke selijo ali jih bodo v kratkem preselili v nove prostore, zato so delovni pogoji v nekaterih starih še posebno kritični, ker jim prav zaradi bližnje selitve ne posvečajo nobene pozornosti in ne izboljšujejo delovnih pogojev niti tam, kjer bi jih lahko izboljšali.
V	tovarno prihajajo dnevno novi in in novi delavci, ki nevajeni strojev in žarečega železa, kljub opozorilom in nasvetom, določenih mest ne smatrajo za nevarna. In prav tam, kjer je na videz nesreča nemogoča, se dogaja največ nesreč novodošlih delavcev in mladoletnikov, Učečo se mladino pa že v šoli z vso resnostjo seznanjajo z vzroki -nesreč in obravnavajo vprašanje zaščite dela.
Nešteto nesreč se dogaja zaradi nediscipline posameznikov, pa tudi zaradi prevelike delovne vneme. Delavec vidi pogosto pred seboj samo ta cilj, da bi čim več napravil, ne čuti pa potrebe, da bi delovni prostor temu primerno prilagodil. Marsikdaj povzroči nesrečo nepotrebni material, ki delavca ovira pri delu. Potrebe proizvodnje nadalje zahtevajo, da tega ali onega delavca premestijo z enega delovnega mesi a na drugo, zaradi česar se tudi' viša število nezgod.
Uprava železarne je za odpravo in omejitev nesreč izdala že osem varnostnih priročnikov in to za valjarski obrat, peči, predelovalne obrate, jeklarno, žer-javovodje in prirezovalce, livarje, varilce in plavžarje. Za Jesenice in Javornik pa je imenovala posebna varnostna kontrolorja, ki rešujeta vprašanja zaščite dela.
V	okviru sindikalne organizacije sklicujejo referente za zaščito dela, da poročajo o vseh pomanjkVivostih, ki jih opazijo na posameznih delovnih mestih.
Ugotovilo se je, da se je leta 1948 pripetilo nekaj nesreč celo zaradi nezadostne razsvetljave, tako da so se delavci včasih bali nočnega dela. Zgodilo se je še več: zaradi te, na videz nepomembne napake, je enkrat počivala celo mar.ti-novka.
V brusilni« valjev je hud prepih, ker motorji niso pokriti, kar kvarno vpliva na zdravje delavcev. Kontrolna komisija, ki je na Jesenicah ugotavljal?!	ne-
sreč, 'je postavila železarni 90 točk za izboljšanje delovnih pogojev, 75 točk so izvršili, ostalih pa iz različnih vzrokov niso mogli. Vprašanje zaščite delavcev je na Jesenicah vprašanje, ki ga težko rešujejo. Zlasti imajo težave z nabavo azbestne obleke, nadalje gumija, predpasnikov, usnja in drugih varnostnih predmetov, ki ščitijo delavca pred poškodbami. Posebne šipe za elektrovarilce so nepogrešljive, sicer je v nevarnosti vid pri tem delu zaposlenih delavcev. Maske za prostore, kjer je plin, nabavljajo že približno 2 leti, pa jih še vedno nimajo, zato tudi niso prav redka obolenja delavcev pri plinskih generatorjih, plavžih, v martinarni in drugod, kjer uhaja plin v večjih ali manjših količinah.
Lansko leto je imela železarna tečaj za delavske inšpektorje, vendar so referenti za žaščito dela pokazali le malo zanimanja zanje. Nekateri kljub številnim opominom, vprašanja zaščite dela še he jemljejo dovolj resno in prepuščajo vse delo le enemu. Na Jesenicah se opaža, da so dobri referenti za zaščito dela predvsem tisti, ki So tudi v komisiji za zaščito dela in'ti so v livarni, žebljarni, hladni valjarni in martinarni. Tudi v konstrukcijskem oddelku je manj nezgod, odkar skrbijo za red.
Letos bodo na Jesenicah uredili prostore oddelka za zaščito dela, kjer bo dobil vsak hovodošli delavec prva neposredna opozorila in bo povabljen, da opazuje delo in delovno mesto ter po določenem času poroča, kaj se mu zdi nevarno. Nadalje si. bo tovarna oskrbela lasten rešilni avto. Varnostne priročnika bodo še dopolnjevali in nedvomno bodo ti priročniki služili za zmanjšanje nezgod tudi v drugih sorodnih delovnih kolektivih.
Pri izbiri referatov za zaščito dela p3 bo naloga jeseniškega kolektiva, da izbcf res vestne ljudi, ki se bodo zavedali, d® odgovarjajo za zdravje in celo za življa” nje delavcev v svojih obratih.
Samotama v Štorah izpolnila plan
Že v letu 1947 je imela Samotna tovarna v Stojah postavljen najvišji plan, od obstoja te tovarne, toda letne proizvodne naloge so bile še presežene. Za leto 1948 je bil postavljen plan veliko višje in bi ga lahko dosegli le z realizacijo tedaj predvidenih investicij. Proizvodnjo pa je oviralo stalno pomanjkanje naprav za mletje surovin, pomanjkanje naprav za mešanje mase, premajhno število peči, modelne mizarne, ki so so bil® le slabo opremljene. Pomanjkanje skladišč za surovine je prišlo do izraza posebno v letošnjem deževnem vremenu, saj se je zaradi tega pokvarilo veliko materiala. Prevažanje surovin in ostalega materiala po obratu ob deževnem vremenu v samokolnicah pa pomeni za delavce velike napore in veliko zdržljivost.
Tekmovalne obveze za V. kongres KP Jugoslavije, za I. kongres ZSJ in za II. kongres I<PS, so bile uspešno izvršene. Povečal se je delovni polet, dvignila se
je storilnost vsakega posameznika in vs®” ga' kolektiva.
V Samotami je bil letni proizvod*1* plan povečan za 17%. Kljub temu, da ,s vse predvidene izboljšave in gradnje lZ' ostale, da je slabo vreme zaviralo T-n delo, so delavci premagali vse težave 1 častno zmag;ali. Dne 27. decembra jj u dosežen količinski plan za leto 194°- ^
NAJVAŽNEJŠE PRIDOBITVE NA PODROČJU NOVEGA DELOVNEGA PRAVA
Delo Liudske tehnike v sindikalnih organliadlah v 1.1948
Zaključujemo izredno pomembno in plodno leto 1948. Delavski razred in z njim vse delovno ljudstvo Jugoslavije je pod vodstvom KPJ izvojevalo v borbi za socializem mnoge zgodovinske zmage. Te zmage so po eni strani neizpodbiten dokaz pravilnosti naše poti v socializem, po drugi strani pa so izraz pripravljenosti, sposobnosti in junaštva, pa tudi trdne neomajne volje našega delavskega razreda, da preobrazi svojo domovino v resnično socialistično domovino. Razumljivo je, da se ta volja odraža tudi v našem novem pravnem redu, s katerim delovno ljudstvo ščiti svoje interese, ščiti, poglablja in pospešuje borbo za socialistično družbeno ureditev. V novem pravu pa se že sedaj uveljavljajo načela, ki so posledice doseženih uspehov, pridobitev in
zmag, posledica dosežene stopnje na poti v socializem.
V tem oziru je zelo pomemben in značilen razvoj delovnega prava, ki ureja delovne odnose tako, da uresničuje in krepi socialistična načela organizacije dela, da jamči in pospešuje storilnost dela, razvija in krepi delovni polet in socialistično tekmovanje, da dviga življenjsko raven in ščiti zdravje in življenje zaposlenega človeka pri delu. V letu 1948. je bila v tej smeri izdana vrsta važnih delovnopravnih predpisov, ki pomenijo velik napredek v urejanju delovnih odnosov in pogojev, ki so dragocen prispevek za nadaljnji razvoj socialističnih delovnih odnosov ter za nadaljnji dvig življenjske ravni, kakor to omogočajo uspehi, doseženi v borbi za izpolnitev in preseg planskih nalog.
NOV PLAČILNI SISTEM POSPEŠUJE DVIG SOCIALISTIČNE PROIZVODNJE IN IZBOLJŠUJE MATERIALNI POLOŽAJ DELAVSKEGA RAZREDA
Med najvažnejše predpise spadajo nove uredbe o plačah delavcev, ki so pravna osnova za izvajanje tarifne politike po socialističnem načelu: od vsakega po njegovi sposobnosti, vsakemu po njegovem delu. Izhodišče novega plačilnega sistema po teh uredbah je namreč plačevanje po delu in opravljanje del po normah povsod, kjer se da delo meriti po učinku. To pomeni, da je plača oziroma višina zaslužka neposredno odvisna od količine. in kakovosti dela, s tem pa seveda tudi od strokovne sposobnosti, od stopnje odgovornosti, od teže dela, od zavestne delovne disci-. pline. Poleg tega prihaja v novem plačilnem sistemu v poštev še pomen posamezne gospodarske stroke za našo socialistično graditev. Z upoštevanjem vseh teh okoliščin je zgrajen plačilni sistem z bogato razčlenjenostjo tarifnih razredov, sistem, ki jamči, da sledi vestni, disciplinirani in kakovostni izpolnitvi delovne dolžnosti ustrezajoči zaslužek. Taka tarifna politika dviga interes delavstva za uspehe njegovega del-a, daje vzpodbudo, za stalno dviganje storilnosti dela, za strokovno izpopolnjevanje, za zavestno sprejemanje odgovornih in težjih del. Potemtakem služi tarifna politika po novih uredbah o plačah za dvig socialistične proizvodnje in zboljšanju materialnega položaja delavskega razreda. Nove uredbe o plačah torej omogočajo in dajejo materialno vzpodbudo, da vsak posameznik razvije vse svoje delovne in ustvarjalne sposobnosti v splošno korist in s tem v svojo lastno korist.
Še posebej so nove uredbe o plačah kot pomemben korak k dviganju življenjske ravni delavskega razreda, dokument dejstva, da je blaginja vseh in vsakogar
neposredno odvisna od izpolnjevanja plana, od dviganja storilnosti dela, od tempa socialistične graditve, da je torej delo za skupnost edini vir in poroštvo dviganja življenjske ravni, kar je edino mogoče v državi, ki pod vodstvom avantgarde delavskega razreda dejansko gradi socializem. Izdajo teh novih uredb so omogočili uspehi, ki jih je delavski razred dosegel z izpolnjevanjem plana.
UREDBA O DELOVNIH NORMAH JE BISTVENI DEL NOVEGA PLAČILNEGA SISTEMA
Praksa je pokazala, da je pravilna izvedba teh novih uredb o plačah, da je nova tarifna politika neločljivo povezana z realnim normiranjem vseh del, kjer se da delovni učinek meriti. Realne delovne norme so pogoj za novo tarifno politiko po načelu, vsakemu po njegovem delu. Z uredbo o delovnih normah je Zvezna vlada dala delavskemu razredu in njegovim sindikalnim organizacijam močno sredstvo, dla uresničijo ta pogoj. Omenjena uredba predpisuje obvezno uvedbo delovnih norm pri vseh takih delih zaradi stalnega dviganja proizvodnosti dela, uresničenja socialističnega nagrajevanja po količini in kakovosti dela in zaradi razvijanja delovnega tekmovanja kot metode socialističnega dela. Uredba o delovnih normah, ki vsebuje načelne določbe o vrstah norm, o postopku in organih določanja norm ter o evidenci in kontroli, je bistveni del novega plačilnega sistema, njena izvedba pa pogoj, da bodo nove uredbe o plačah dosegale svoj smoter v interesu dviganja socialistične proizvodnje in življenjske ravnli delovnega ljudstva.
UREDBA O USTANAVLJANJU IN PRENEHANJU DELOVNIH RAZMERIJ URESNIČUJE NAČELO, DA BO VSAK ZAPOSLEN PO SVOJIH SPOSOBNOSTIH
Delo pri nas ni več sredstvo za izkoriščanje, temveč je služba delovni skupnosti, zadeva časti in ponosa slehernega državljana Zaradi tega je vsak dela sposoben državljan zainteresiran, da kar najbolj razvije svoje sposobnosti in se na ta način izkaže kot borec za socializem, kot resnični patriot. Da se to omogoči, je zvezna vlada izdala uredbo o ustanavljanju in prenehanju delovnih razmerij, ki ureja nekatera osnovna vprašanja s področja delovnih odnosov. S svojimi predpisi o delovnih pogodbah, o odpovedih, odpustih in izstopih, o
uvedbi komisij za delovne spore ter o razmeščanju zaradi pravilne razporeditve delovne sile, pomeni ta uredba znatno utrditev delovnih odnosov skladno z ustavnim načelom delovne dolžnosti in hkrati skladno z dejstvom, da nastajajo pri nas delovni odnesi načeloma potom svobodnega vključevanja v delo na določenem delovnem mestu. Hkrati je ta uredba pomemben prispevek k uresničevanju načela, da boidi vsakdo zaposlen po svoji sposobnosti in da se omogoči sleherniku čim večji razvoj ustvarjalnih sposobnosti.
UREDITEV DELOVNIH ODNOSOV KREPI TOVARIŠKO SODELOVANJE IN MEDSEBOJNO VZAJEMNO POMOČ DELAVCEV IN USLUŽBENCEV
Socialistični odnos do dela počiva v bistvu na zavestni delovni disciplini. Zgodovinske zmage v tem letu so dokaz visoke zavestne discipline ogromne večine delavskega razreda To dejstvo pa hkrati terja zaostritev borbe proti vsem Pojavom nediscipliniranosti pri delu, ki lih ta ogromna večina zavestno discipliniranih borcev za socializem ne more trpeti, ker je nediscipliniranost neposredna ovira v njihovi borbi, je škod-'iivstvo, ki ga je treba odločno pobijati tudi z ukrepi, če vzgoja im prepričevanje ne dosežeta ničesar.
Ureditev delovnih odnosov po tej Uredbi krepi tovariško sodelovanje in juedsebojno vzajemno pomoč delavcev uslužbencev. Izhaja iz skladnosti interesov delovne skupnosti in posameznih uelovnih članov te skupnosti. Zato ta
ureditev upošteva obveznosti delodajalca do delavcev, kakor tudi dolžnosti delavca do delovnega kolektiva, V tem smislu hkrati ščiti pravice delavcev pa tudi delodajalcev in tako utrjuje enotnost in uspešnost naporov delovnega kolektiva. -Samovolja, nediscipliniranost je v bistvu zloraba pravic in kršitev dolžnosti, je v nasprotju s tovariškim sodelovanjem ter škoduje naporom delovnega kolektiva. V samovolji, nediscipliniranosti se v bistvu skriva izkoriščanje m stremljenje, živeti na račun delovne skupnosti. Delavski razred se bori za uničenje izkoriščanja. Zato omenjena uredba predvideva tudi kazni za taka dejanja, ker so družbenemu razvoju škodljiva, nasprotna socialističnim načelom delovnih odnosov in zato resno ovirajo delavski razred in vse delovno ljudstvo v njegovih naporih.
ZA VELIKE USPEHE, KI SO SAD POŽRTVOVALNOSTI IN VISOKE ZAVESTNE DELOVNE DISCIPLINE,
SO PREDVIDENE POSEBNE NAGRADE IN PRIZNANJA
s].i ,°va uredba o dajanju nagrad iz Qov vodstva določa, da se sme do bj,.° 8redstev iz sklada vodstva upora-r ! za nagrade udarnikom, novatorjem, ^'matizatorjem jn drugim delavcem in Ufint- encem podjetja, ki se vidno in j/1!0 izkažejo pri delu. se	delovnim kolektivom
nja za e-,1Ul'e'° v znak ljudskega pr izna -plana prewf Zasluge pri izpolnjevanju — i - ., u°dne zastave po pose onih
razvoju in napredku narodnega gospodarstva, ali se izkažejo s svojim delovnim prizadevanjem in z zaslugami za ljudstvo, pa se dajejo častni naslovi po zakonu o častnih naslovih delovnih ljudi. Kot naj višje državno priznanje posameznikom, kolektivom, podjetjem in ustanovam, ki pokažejo izredno delovno prizadevanje ali druge izredne uspehe in si s tem pridobijo zasluge, ki so splošnega pomena za zgraditev socializma in
Drednislti , e zastave po poseouiu	a,a zgirauiliev ouuutmizma Ul za
niu P h	uredbe o podeljeva- okrepitev moči in ugleda naše sociali-
o414VPre •‘j1, zastav. Poleg tega dobi . stične domovine, pa se po posebnem za-n,irtn,v	kolektiv še denarno konu podeljuje Red junaka socialistič-
nega dela.
Med prvoborce za socialistično igra dite-v spadajo tudi izumitelji, novatorji in racionalizatorji. Socialna osvoboditev delovnega ljudstva kot posledica naše prizade ’ ”	s svo>lm aetovmm socialistične revolucije je neverjetno
gosoorieVai',-em ‘n,? drugimi zaslugami pri sprostila ustvarjalne sposobnosti delov-n	rs, 1. graditvi posebno izkažejo, nih Hudi Iz vrst delavskega razreda se

lol.tev
CenIh za
v
a, 40% pa je doletov kulturni in socialni dvig znani a d c s svojim delovnim
lovnim2'^6'11'6 ljudskega priz Dr:	i ludem, ki se s svojim
“vrm in 2 drugimi zas dajeio af^i 1, graditvi posebno izkažejo, nih ljudi. Iz vrst delavskega razreda se 10 ■ “ed drugim in pripomorejo k porajajo vedno novi novatorji in racio-
nalizaitorji, ki so svojimi prispevki mnogo doprinašajo k pospešitvi socialistične graditve. To je posledica dejstva, da izumiteljstvo, novatarstvo in racionali-zatorstvo ni več stvar kapitalističnega izkoriščanja in konkurence, temveč v bistvu izraz socialističnega odnosa do dela. Da se ta ustvarjalna popolnost in dejavnost čim bolj razširi, zlasti med delavskim razredom, da se razvije ustvarjalno socialistinčo tekmovanje naših de-lovnih ljudi iti da se da izumiteljem, novatorjem in r a c i on a.l iz at o rj c m njihovim naporom in uspehom ustrezno priznanje, je ljudska skupščina FLRJ izdala zakon o izumih in tehničnih izpopolnitvah, Ta zakon je dokument skrbi naše ljudske oblasti, da prizadevanju in doseženim uspehom primemo nagradi ustvarjalno delo. Še več. Ta zakon je dokaz po eni strani vsestranske sprostitve ustvarjalne dejavnosti svobodnega delovnega človeka, ki gradi socializem, po drugi strani pa dokaz, kako ljudska oblast to ustvarjalno dejavnost upošteva, ceni in pospešuje.
NA POTI V SOCIALIZEM NI VEČ PROBLEM BREZPOSELNOST, AMPAK POTREBA PO VKLJUČEVANJU IN OSPOSAB-LJANJU NOVE DELOVNE SILE V GOSPODARSTVU
Razvoj našega gospodarstva je po zaslugi naporov, delovnega poleta in socialističnega tekmovanja dosegel stopnjo, kjer ni več pogojev za brezposelnost. Pod pravilnim vodstvom KPJ smo ma svoji poti v socializem prišli v stanje, ko ni več problema, kje dobiti zaposlitev, ko je skrb za jutrišnji dan za vedno izginila. Pač pa se čuti pomanjkanje delovne sile. Potreba po njej in potreba po planiranem pridobivanju delovnih rezerv in vključevanju nove delovne sile v gospodarstvu je narekovala posebno službo vključevanja delovne sile v gospodarstvo, ki je poverjena ministrstvom za delo, ki jo opravljajo po svojem posebnem organu — po Upravi za delovno silo. Da bi omogočili tudi ženam čim večje vključevanje v proizvodnjo in da bi bile pri delu brez skrbi, je izšel zakon o ustanovitvi otroških jasli in domov igre in dela.
V. tesni zvezi s problemom delovne sile je problem strokovnih kadrov, ki je najtesneje povezan z uspešno borbo za dvig storilnosti dela, za razvoj proizvajalnih sil. Nov sistem mezd in plač delavcev in nameščencev vsebuje mnogo vzpodbude za pridobivanje in dviganje strokovne usposobljenosti. Z uredbo o izgraditvi strokovnih delavskih kadrov in o upravah za strokovne delavske kadre pa je osnovano organizirano izvajanje politike dviganja strokovnih delavskih kadrov, kakor to terja borba za socializem.
Da bi vstali strokovni in tehnični kadri iz vrst delavskega razreda, se po posebni uredbi ustanavljajo posebne strokovne šole, t. j. delavski tehnikumi, ki so namenjeni kvalificiranim delavcem. Za množično dviganje novih kadrov pol-kvaliificiranih delavcev pa določa uredba o tečajih za strokovno dviganje nekvalificiranih delavcev ustanavljanje posebnih šestmesečnih tečajev pri državnih gospodarskih podjetjih.
S posebnim navodilom pa je predviden postopek za priznanje kvalificiranega delavca tistim delavcem, ki so si strokovno usposobljenost pridobili z dolgotrajnim praktičnim delom.
Da se okrepi skrb za higieno dela, da se dvigne strokovnost te skrbi, ki je neločljivo povezana s prizadevanji ljudske oblasti za zdravstveno zaščito in za dvig zdravstvene im higienske ravni delovnega ljudstva, ie bila z zakonom o sanitarni inšpekciji ustanovljena posebna nadzorstvena ustanova — sanitarna inšpekcija, ki je dolžna poleg drugega nadzirati tudi zdravstvene in higienske razmere v p odet jih in obratih.
V	skrbi za čim boljše delovne pogoje, v stremljenju, da se o čuvata zdravje in življenje delovnega človeka pri delu, da se ustvarijo taki delovni pogoji in odnosi, ki bodo omogočali delovnemu človeku, da razvije vse svoje sposobnosti, da neovirano dviga storilnost dela, je zakonodaja ve c izdal zakon o izpremem-bah in dopolnitvah zakona o inšpekciji dela, ki pomeni nadaljnjo okrepitev dejavnosti na področju zaščite dela. V izgrajevanju novega sistema vairnostno-zaščitnih ukrepov pa so v tem letu izšli nekateri novi pravilniki o higienskih in tehničnih varnostnih ukrepih pri delu. Vsi ti predpisi kažejo, kako ljudska oblast skrbi za varnost zdravja in življenja delovnega človeka pri delu, kako v tej skrbi svoje ukrepe nenehno izpopolnjuje v skladu z nalogami in doseženimi možnostmi nenehnega izboljševanja delovnih in življenjskih pogojev,
V	tem pregledu je zajetih samo nekaj najvažnejših delovnopravnih predpisov, izdanih v letu 1948. Ra že ta oris teh predpisov dokazuje, kako naše delovno pravo izpolnjuje svojo funkcijo v ljudski državi, kjer delovno ljudstvo z delavskim razredom na čelu pod vodstvom KPJ gradi socializem. Ta bežen pregled dokazuje, kako se volja delavskega razreda, da zgradil socializem, izraža v delovnopravnih predpisih in kako je njihova vsebina veren odraz naporov in doseženih uspehov delavskega razreda pri izpolnjevanju plana. In kakor se na naši poti zaostruje razredna borba, prav tako pomenijo novi delovnopravni predpisi zaostritev razredne borbe tudi na področju delovnih odnosov tako, da omogočajo in sproščajo nadaljnji delovni polet in socialistično delovanje, ko nudijo vsa priznanja in nagrade zavestnim, discipliniranim delavcem, ki so boljša in znatnejša, kolikor večji so delovni uspehi
Ob zaključku II. in ob prehodu v III. plansko leto prve Titove petletke in graditve socializma, podaja Ljudska tehnika v sindikalnih organizacijah kritičen obračun svojega dela, ki bo pokazal pozitivno, kakor tudi negativno stran tega sektorja, vse nepravilnosti in izkušnje, ki nam bodo služile v bodočem letu za uspešnejše delo.
V	sindikalnih organizacijah se je pristopilo k resnemu delu na tem sektorju šele po II. kongresu FZJ, ki je bil v mesecu aprilu 1948, predvsem pa po sklepu sestanka izvršnega odbora Centralnega odbora ZSJ# ki je bil meseca junija 1948 in je v zvezi s VI. plenumom Centralnega odbora ESJ, ki je izdal navodila, da se na glavnih odborih ES ustanove oddelki, pri sindikalnih svetih pa komisije za ljudsko tehniko.
Ker je v nekaterih osnovnih sindikalnih organizacijah, ki niso pravilno pojmovale delo ljudske tehnike, pri mobilizaciji delavstva za dvig njihove strokovne ravni, vladala organizacijska kakor tudi vsebinska zmeda, je izdala sindikalna biblioteka pri GO ESJ za odpravo napak brošuro: »Ljudska tehnika in naloge sindikatov«. Z istim namenom je tudi GO Ljudske tehnike Slovenije izdal brošuro: »Prva konferenca Ljudske tehnike Slovenije«. Brošure so bile razposlane sindikalnim podružnicam, kakor tudi strokovni časopis »Tehnika narodov«. Ker na terenu trenutno primanjkuje tudi strokovne literature, je bilo predvsem strojnim krožkom poslanih 275 komadov »Strojnega vestnika« itd.
V	četrtem trimesečju je oddelek ljudske tehnike pri GO ZSS prejel od Centralnega odbora ZSJ dotacijo v višini 1,000.5X1 din za pomoč klubom in krožkom tehnike pri gradnji manjših prostorov, delavnic za klube tehnike, za nakup orodja za te delavnice, kakor tudi raznega potrošnega in nepotrošnega materiala; za pomoč pri organiziranju šol in delavnic ljudske tehnike itd.
Ta finančna sredstva so razen KS Hrastnik slabo črpali. Sindikalni sveti niso niti v tem niti v drugih pogledih nudili dovolj pomoči klubom in krožkom ljudske tehnike. Od te dotacije bo približno do konca leta porabljenega eno tretjino.,	1
V okviru predkongresnega tekmovanja ZSJ so se sindikalne organizacije obvezale, da bodo formirale 15 komisij LT pri sindikalnih svetih, 19 klubov tehnike, 38 krožkov v tovarnah, podjetjih in ustanovah ter povečale število članov LT za 650. Ta plan je bil v celoti dosežen 126 odstotno.
Poleg vseh nepravilnosti, ki so zavirale razvoj LT, so bili doseženi tudi pozitivni rezultati, kakor v pogledu vzgoje strokovnega kadra, prav tako tudi v pogledu izdelave predlogov s strani članov LT upravam podjetij oziroma tovarn za dvig proizvodnosti, kakor tudi za izdelavo raznih pol- in končnih izdelkov, ki smo jih prej uvažali iz inozemstva.
Na prvem mestu moramo omeniti uspeh, ki ga je dosegel avto-moto krožek v Tovarni avtomobilov v Mariboru, ko je izdelal prvi motocikel v Jugoslaviji.
V	tovarni »Splošna« v Mariboru je klub tehnike izdelal nov tip elektrovaril-skega aparata, ki je po riinenju strokovnjakov iz tovarne boljši od uvoženih oziroma tistih, ki jih pri nas uporabljamo.
Na Jesenicah je član kluba ljudske tehnike Iznašel nov postopek za analizo koksa in s tem skrajšal čas od 2—3 dni na približno 20 minut. Nadalje so izdelali aparat za brušenje leč itd.
V	steklarni Hrastnik so člani kluba tehnike uspešno končali s poskusi za izdelavo in brušenje kondenzorjev, ki smo jih prej uvažali.
Takih konkretnih uspehov, ki so jih dosegli člani LT, je nešteto. Velike uspehe so dosegli člani avto-moto krožkov pri vzgoji novih vozačev, traktoristov itd. Nadalje radioamaterji, modelarji, fotoamaterji, jadralci, kemični, strojni, gradbeni in drugi krožki.
Velike uspehe v vzgoji kadra je dosegel tudi klub tehnike v železniškem
tehnikumu v Ljubljani, kjer so se vsi učenci 100% vpisali v klub tehnike. Imajo plan dela. Večje število članov LT je že opravilo po planu predvidene izpite.
Ne smemo prezreti važnosti, ki jo imajo krožki novatorjev in racionaliza-torjev, kot na primer v železarni Jesenice, tovarni tehtnic Celje in drugje. V teh krožkih se člani krožka in ostali posvetujejo o svojem delu, o izumih ali izboljšavah, ki jih nato predlagajo tovarni oziroma podjetjem v praktično uporabo. Poleg tega se v krožkih še sami tehnično izpopolnjujejo, seznanjajo se še z drugimi panogami tehnike, in kar je najvažnejše, da svoje znanje in izkušnje prenašajo na ostale delavce. Iz istih vzrokov se je pristopilo tudi k ustanavljanju krožkov udarnikov.
Nekatere tovarne in podjetja se zavedajo važnosti LT in ji pri tem nudijo vso pomoč. Tako je železarna na Jesenicah dala krožku novatorjev na razpolago prostor izven tovarne. Industrijska šola pa bo izdelala vse potrebno orodje in stroje, ki so krožku novatorjev in racio-nalizatorjev potrebni. Za uspešno delo tega krožka ima največ zaslug večkratni udarnik tovariš Drago Višnar.
Tudi Litostroj, Tovarna avtomobilov v Mariboru, Kemična tovarna in Steklarna v Hrastniku, Tovarna tehtnic in Beton v Celju in druge nudijo klubom tehnike vso pomoč. Je pa še nekoliko takih, ki ne pojmujejo pravilno nalog LT. N. pr. v elektrarni v Trbovljah je klub tehnike tako ozek in nepovezan z ostalimi delavci, da ti niso bili niti obveščeni, da obstoji klub tehnike v njihovem podjetju. Takih primerov je več. To je eden osnovnih vzrokov, da se v nekaterih tovarnah klub tehnike ne more razviti v širino in dvigniti števila članstva.
Končno stanje je sledeče: na 22 sindikalnih svetih imamo referente ljudske tehnike, od teh sta dva plačana. Komisij LT pri sindikalnih svetih je 11. V Sloveniji je 68 klubov tehnike in postavljenih 43 iniciativnih odborov. Ti so v industrijskih središčih. Na vasi pa je še 9 klubov tehnike. Formiranih je 166 krožkov. Med temi pa prevladujejo avto-moto krožki. Najslabše se organizacija razvija v Kranju, Postojni in Solkanu. V klubu je zajetih 3000 članov. Na en klub tehnike odpade nekaj nad 30 članov, kar je v primeri s številom ljudi, ki delajo in živijo v kolektivih, kjer so klubi, zelo malo. Več kot polovica teh klubov tehnike še ni pričela z rednim delom in so samo n apapirju.
Dosedanje izkušnje so pokazale, da najbolje uspevajo klubi tehnike tam, kjer je uprava podjetja razumela važnost Vzgoje strokovnega kadra za svojo tovarno. Zato moramo za LT poleg sindikalnih organizacij v tovarni zainteresirati, tudi uprave tovarn oziroma direktorje. Kajti klub tehnike se bo šele takrat dobro razvijal, ko bo reševal vprašanje proizvodnje v podjetju.
Preko sindikalnih svetov do sedaj ni prišlo do povezave med posameznimi klubi tehnike. Člani kluba tehnike se niso medsebojno spoznali in prenašali izkušenj, kar je najvažnejše, da bi lahko klubi, ki imajo možnost z ozirom na svoj-stvenost svojega dela, izdelali razno orodje in instrumente za tiste klube tehnike, ki nimajo te možnosti, pa jih pri svojem praktičnem delu potrebujejo.
Vsa takšna in še nešteto podobnih vprašanj pa bomo rešili tako, da bodo komisije LT pri sindikalnih svetih delale, da bodo povezane z OOLT, da bodo poznale kader in materialno stanje posameznih krožkov oziroma klubov ter da se bodo tako razpoložljiva materialna sredstva maksimalno izkoristila tudi v tistih krožkih, ki teh nimajo. Tam pa, kjer klubi tehnike še ne obstajajo, morajo člani komisije za LT pri sindikalnih svetih poleg upravnega odbora ind. podružnice zainteresirati za LT tudi direktorje podjetij in jim prikazati vlogo in uspehe LT, ki jo imajo pri vzgoji strokovnega kadra, od katerega so odvisni uspehi naše planske proizvodnje.
I. KONGRES LJUDSKE TEHNIKE
V mesecu decembru leta 1948. je bila seja razširjenega predsedstva Centralnega odbora Ljudske tehnike, kateri je prisostvoval, poleg članov predsednistva in sekretariata Centralnega odbora, tudi član politbiroja Centralnega komiteja KPJ Fr. Leskošek in generalni sekretar Centralnega odbora Zveze sindikatov Ivan Boži-čevič.
Dnevni red seje je obsegal poročilo o obisku terena in priprave za I. kongres Ljudske tehnike.
Po poročilih tovarišev, ki so po' sklepu predsedstva obiskali nad 40 okrajnih in mestnih odborov LT, so v diskusiji govorili o stanju v osnovnih organizacijah, o okrajnih in mestnih, glavnih, pokrajinskih in zveznih odborih, o izvajanju zaključkov I. plenuma Centralnega odbora Ljudske tehnike, o tehnični vsebini dela in dvigu tehnike ter masovnosti v naših organizacijah, tekmovanju v čast I. kongresa »LT« itd.
Poročila tovarišev, ki so bili na terenu, so pokazala, da je organizirano široko tekmovanje za izvedbo plana za leto 1948 ter, da se k vprašanju plana za leto 1949 ni pristopilo dovolj resno. Polagalo se je premalo pažnje na organizacijo notranjih planov, ki dajejo široke možnosti razvoja in iniciative osnovnim organizacijam. Društva in klubi tehnike so poleg tega prevzeli obveze za tekmovanje v čast I, kongresa »LT«, čeprav teh obvez Centralni odbor še ni sprejel. Poudarjeno je bilo, da I. kongres ne bo nagradil tistih organizacij LT, ki ne bodo imele napisanih obvez in rezultatov izvedbe planskih nalog
Ob obisku tovarišev iz Centralnega odbora LT, je bilo organiziranih na terenu več kot 50 klubov tehnike.
Ob zaključku je bil sprejet sklep, da bo I. kongres »Ljudske tehnike« 6. in 7. februarja 1949 leta Sprejet je bil dnevni red kongresa, odrejene komisije in pripravljalni odbor ter nakazani predlogi, ki bi jih naj I. kongres »Ljudske tehnike« sprejel.
Vsako leto se naj organizira z društvom inženirjev in tehnikov, z n—oiič-nimi organizacijami in em_ .ami JA »Nedelja tehnike« ter se napove tekmovanje med klubi tehnike za čim boljšo izvedbo plana in za izvajanje sklepov 1. kongresa. Razpišejo naj se natečaji za izdelavo novih konstrukcijskih jadralnih letal in modelov, motociklov, avtomobilov, radiopre-jemnikov, motornih čolnov, jadrnic in modelov za na vodo, fotoaparatov, elektromotorjev itd. da se razpiše natečaj za tehnično 'literaturo, da se organizira izlet mladih tehnikov konec leta 1949 in da se uvede tekmovanje modelarjev, avtomobilistov, motociklistov itd.	,
Prav tako je bil sprejet sklep, da se na dan kongresa v Beogradu organizira razstava, štafetna vožnja motociklistov iz vseh republik do Beograda, ki bodo prinesli pozdrave kongresu, dokončna konstrukcija našega malolitražnega avtomobila, postavi nov rekord v skoku s padalom, izdela konstrukcija našega hitrega motornega čolna itd.
Predsedništvo je sklenilo, da se zaradi preobremenitve naših organizacij, ki se niso mogle posvetiti izvedbi letnih skupščin ter mestnih in okrajnih konferenc, podaljša rok za izvedbo skupščin do 25. detiembra 1948
Sprejet je bil tudi predlog Zveznega odbora avtomobilsko-motocikVstične zveze, da se bo letna skupščina vršila 23. januarja 1949, leta,-
FIZ K ULT U R A
V letu 1948 šo bili doseženi lepi uspehi na področju fizkulture
Po II. kongresu FISAJ-a, ko se je Izvršila reorganizacija fizkulturne organizacije, je tudi Centralni odbor odboir ,ZSJ sprejel sklepe kongresa, ker je vedel, da bo z novo organizacijsko strukturo fizkulturne organizacije dana široka možnost našemu delavstvu, posebno pa delavski mladini, Za sodelovanje v fizkulturnih organizacijah.
Nedvomno je bil najvažnejši sklep, ustanovitev .Telovadne zveze, s svojo samostojno organizacijsko strukturo-
Sindikalne organizacije so skoraj povsod izvedle široko propagando za vključevanje članstva v telovadna društva. Danes imamo v LRS že 190 registriranih telovadnih društev z j t .370 člani, brez pionirjev in od tega 9.050 delavcev-članov sindikatov.
Zainadi naraščanja, telovadnih društev . se vsepovsod opaža veliko pomanjkanje . vodniškega kadra. Tudi temu vprašanju je GO Z5S posvetil vso skrb. Skupa.} 's Telovadno zvezo Slovenije so organizirali 14 dnevne tečaje v okraju Poljčane, Jesenice im zvezni tečaj v Ljubljani, ki ga je uspešno dokončalo 56 tečajnikov. S tem smo pridobjli lepo število vodnikov za naša telovadna društva. V bodočem letu pa bo GO ZSS organiziral še 10 tečajev in s tem vsaj nekoliko rešil vprašanje vodniškega kadra-
Poleg uspehov, ki so 'bili dosežena, pa je bilo tudi nekaj pomanjkljivosti. Predvsem! se je posvečalo premalo skrbi idejno -pol itičnem u delu med fizkul-turniki- V telovadno organizacijo se dostikrat vrivajo protiljudski elementi z namenom, da bi vnesli predvojni duh v telovadne organizacije. Takšni nezdravi pojavi izvirajo iz vrst naših razrednih sovražnikov, ki so obenem glavni krivci neredov in provokacij na nogometnih igriščih. Ti pojavi nam kažejo, da bb treba politično vzgoje v telovadnih društvih poglobiti, obenem pa zaostriti bombo proti vsem ostankom buržoazne miselnosti, apolitičnosti in klubaštva.
Kjer so bili dami pogoji, smo pomagali ustanavljati športna društva. Na območju LRS imamo sedaj 25 SSD in 16 ŠD. Vendar moramo delo teh društev kritično oceniti. Naša sindikalna vodstva so premalo skrbela za delo v društvih. V naša sindikalna športna' društva še vedno nismo vnesli zdravega tekmovalnega duha, nekatera društva se še niso otresla ozke klubaške politike, ki se odraža v njihovi nedisciplini in nešportnem navijanju, kar se je cesto spreminjalo v pravo živčno vojno in celo v pretepe.
Zato bo v bodoče na vodilna mesta športnih društev treba izvoliti dobre športnike, člane naših organizacij, ki bodo neumorno delali v prid pravilni vzgoji športnikov.
V sindikalnih športnih društvih mamo večje število zveznih m republiških' prvakov, predvsem v lahki atletiki, težki atletiki, smučanju in plavanju. Naši športniki so gostovali tudi’ v inozemstvu in tam dosegli lepe uspehe. V •pirihodnjem letu pa so .predvidena množična športna tekmovanja kovinarjev, rudarjev in železničarjev,
'iiiiiiigiii
!lllllW*Mtol
Žive in mrtve priče razvojnega nauka
Odlomek iz knjige» Kako so nastala živa bitjac, katero je napisal Anion Polanec in ki je izšla u zbirki Prešernove knjižnice za leto 1949.
Razvojni nauk so imeli cerkveni kro-i dolgo časa za »krivoversko« zablodo, i nauk, Id je »pohujsljiv«; budno so pa-ili, kjer so le mogli, da se ne bi razril med ljudstvo. In kaj tako »pothujš-ivega« uči razvojni nauk? Uči. da so se sa sedanja živa bitja, rastline, živali in ovek razvili iz starejših, preprosteje grajenih živih bitij.
Razvojnega nauka si ni mogoče »izustil« Darwin, temveč ga je nujno nakovalo čedalje globlje poznavanje nalive v 19. stoletju; Danvim je bil le tisti enialni .naravoslovec, ki je znal zbrati i povezati vsa raztresena dejstva. In ko h je strnil v celoto, so sprevideli on in olagotma za njim vsi naravoslovci, da i razvoj moral biti, da živih bitij brez azvcujnega nauka sploh ne moremo ra-ameti,
Znanje je bilo torej tisto, ki je na-ekovailo razvojni nauk. Dokler pa je ilo znanje o živi naravi le površno, so iislili. da je toliko različnih živali in astlin, kolikor jih je od začetka nstva-ilo neskončno bitje... Te zmotne trdit-■e o nespremenljivosti narave so se okle-iali predvsem cerkveni krogi in so te mote širili med preprostim ljudstvom.
Pri nas v Sloveniji se je razvojni na-k otresel vseh spon in zaprek šele po a slugi osvobodilne borbe. Iz univerzitetni učilnic bo sedaj lahko prodrl prek tevilnih šol med delovno ljudstvo in po tal tudi njegova last.
Razvoj poteka v naravi silno počasi, ato se površnemu opazovalcu zdi narava .ares nespremenljiva; saj če bi se živali n rastline razvijale hitreje, bi ne bilo reba tisočletij preden so naravoslovci, •azbrali iz narave, da razvoj je
Le pomislite! Človek bi moral živeti lajmani 100.000 ali še bolje — milijon et. de bi na lastne oči videl, da se narava res spreminja. Tedaj bi šele opazil,
kako so nastale in se razvile na primer divja hruška in divja jablana iz skupnega prednika. Če bi človek živel vsaj nekaj milijon let. potem bi šele opazil nekaj večjih sprememb. Pred toliko leti še ni bilo ne levov, ne tigrov, ne leopardov in ne divje mačke, temveč je ropala po tedanjih gozdovih nekaka pra-maoka, iz katere so se v nekaj milijonih let polagoma razvile omenjene zveri.
Živa bitja so se razvijala v davnini in preteklost je zagrnila preko njih gosto tenčico, skozi katero je mogel prodreti šele z znanjem oboroženi človeški duli.
OKAMENELO ŽIVLJENJE
Okamenelo življenje je tista skrivnostma pisava, s katero piše narava svojo zgodovino; pisava, pred katero je človek začuden stal dolga tisočletja kakor pred kakimi hieroglifi.
Ko je brskal in kopal po zemlji, da bi našel dragih rud, da bi našel kaj novih pati im predorov, mu ie 'tu in taim zadela lopata tudi na prečudne kamne, ki so imeli obliko in podobo živih bitij, podobo lista, polža, Našel je celo celotne rastline im živali, ki niso imele vrstnikov med sodobnim živim svetom. čudno se je zdelo ljudem, da bi mogle ribe in školjke, ki so vendar vodne živali, živeti vrh gora, kjer so jih našli okamenele. T.o se iiim je zdela igra narave ali delo hudiča, ki da je tudi hotel imeti svoj živi svet, pa se mu ni posrečilo in mu ie sproti vse Okamenelo.
Ko so našli orjaške lobanje, rebra in vretenca davnih slonovih prednikov, so vzniknile bajke o orjaških enookih kiklo-pih ali pripovedke o Krištofu, o ajdov-,ki deklici. V crngrobski cerkvi pri Škofji Loki visi mamutovo rebro, ki so ga pripisovali ajdovski deklici, ki da je bila tako velka, da je stala z eno nogo na
DRUŠTVO UPOKOJENCEV ORGANIZACIJSKA ENOTA V SESTAVI ZSJ
predviden pa je tudi industrijski mnogoboj-
Z ustanovitvijo strelske zveze Slovenije se je strelstvo med našim članstvom zelo razvilo. V Sloveniji je po naših ustanovah, podjetjih in tovarnah ustanovljenih 247 strelskih družim. Strelska organizacija je postala res široka ljudska organizacija, ki danes zadovoljuje vse želje, predvsem mladino in skrbi za predvojaško vzgojo.
V	nekaterih družinah so se pojavile
nezdrave tendence, ki so izkrivljale značaj strelske organizacije. Nekateri so hoteli strelsko organizacijo spremeniti v- organizacijo športnih strelcev. Strelska organizacija bi tako zgubila svojo široko nalogo, ki jo mana odigrati pri vzgoji naše mladine.	*
Po sklepu II. kongresa FISAJ-a se- je pri nais ustanovila Planinska zveza Slovenije- Doslej imamo že 42 planinskih društev s 15.754 člani. Naše sindikalno članstvo le v manjšem številu sodeluje v teh društvih, ker je planinstvo vezano na . časovno dobo, naši delavci pa so večkrat prezaposleni- V prihodnjem letu se bo treba v večji meri posvetiti planinstvu, prirejanju množičnih izletov im vzgoji visoko mo-rahlih vrlin, ki jih razvija planinstvo in alpinizem.
Telovadne organizacije se doslej niso dovolj povezovale s sindikalnimi aktivi za vključitev članov sindikata v telovadne vrste. Primer dobrega sodelovanja telovadnega društva s sindikalnimi aktivi jie Telovadno društvo Ljubljana II., ki je večje število delovnih kolektivov vključila v svoje društvo i« skupno z njimi naredila načrt vadbe.
V	tem letu se je pni nas zelo razvil šah; postal je množičen in priljubljena igra. našega delavstva. Najlepše uspehe beležimo v množičnih tekmovanjih, ki so bila izvedena po vsej Sloveniji, ob priliki obletnice ustanovitve Republike. V času tekmovanja je nastopilo čez 500 moštev. Danes ima skoraj že vsaka podružnica šahovsko moštvo- Z ustanovitvijo Šahovske zveze Slovenije se je. začelo tudi organizacijsko in načrtno tlelo šahovske orga-
V letošnjem letu so posvečali 'sindikati veliko skrb gradnji fizkulturnih' objektov. Cntralni odb-or ZSJ je v ta namen dodelil Glavnemu odboru Slovenije 12 milijonov din. Tudi v prihodnjem letu bo GO ZSS še nadalje gmotno podprl gradnjo fizkulturnih objektov, posvetiti pa je treba vso pozornost, da bodo dotacije resnično in čim pravilnejše izkoriščene.
Utrditi bo treba komisije za fiz-kulturo pni sindikalnih svetih in v podružnicah izvesti široko mobilizacijo novih članov v telovadna, športna im ostala društva- Predvsem bodo morali sindikati skrbeti za politično vzgojno delo med fizkulturniiki in dati fizkul-turni organizaciji tisto vsebino dela, ki vodi v socializem.
V predaprilski Jugoslaviji smo bili upokojenci porazdeljeni na 16 stanovskih društev. Ločili smo se med seboj po strokah svoje bivše aktivne zaposlitve.
Kmalu po osvoboditvi pa smo upokojenci spoznali, da morajo odpasti med nami vse razlike, saj smo si vsi brez izjeme pridobili pravico do starostne preskrbe z delom svojih rok ali svojega uma. Zato smo se odločili, da se združimo vsi, tako državni kakor tudi upokojenci iz socialnega zavarovanja, v eno saimo enotno Društvo upokojencev LRS, ki je imelo svoj ustanovni občni zbor 15. decembra 1946.
Že v prvi številki »Upokojenca« smo naglasili, da je osvobodilna borba rodila žlahten sad tudi za nas upokojence: združila nas je v enotno društvo upokojencev vseh vrst. Danes — tako pravimo na tem mestu — ne životarijo več ne-- znatne in nepomembne skupine upokojencev izza starih časov. Združeni v enotno društvo za vse območje Ljudske republike Slovenije predstavljajo upokojenci vseh strok in položajev, iz vseh zasebnih in državnih služb, pomembno silo, ki jo rade volje dajejo na razpolago ljudski oblasti pri obnovi po vojnih dogodkih porušene domovine.
Če je Društvo upokojencev LRS po svojih društvenih pravilih in pravilnikih svoje posmrtninske in podporne ustanove izpolnjevalo svoje naloge doslej v tem okviru, pa je njegov izredni občni zbor dne 12. decembra 1.1. pokazal, da se upokojenci s tem več ne zadovoljujemo. Nočemo več stati ob strani, ko naši aktivni tovariši v gigantskem poletu, ki je razgibal vse delovno ljudstvo, bijejo trdo borbo za čimprejšnjo izvršitev petletnega plana.
Upokojenci smo hoteli dati temu našemu stremljenju na izrednem občnem zboru krepak poudarek s soglasnim sklepom, dia se naše društvo tudi na zunaj vključi v sestav sindikalnih organizacij, saj se upokojenci že ves čas od osvoboditve udejstvujemo na vseh področjih javnega političnega in prosvetnokultur-nega življenja ter smo tako močna opora naši ljudski oblasti.
Našemu zborovanju je prisostvoval kot zastopnik Glavnega odbora Zveze sindi-dikatov Slovenije tov. Miklič Rado, ki je poudaril, da bo Društvo upokojencev LRS postalo organizacijska enota v sklopu
Zveze sindikatov Jugoslavije, kar pomeni zelo mnogo v državi, kjer je oblast v rokah delovnega ljudstva, kjer se je delavstvo pod vodstvom naše Komunistične partije odločilo za borbo proti tistemu družbenemu redu, ki je izkoriščal tudi nas. Sindikati v naši novi državi imajo bistveno drugačno vlogo nego v stari Jugoslaviji. ZSJ se bori za to, da se zgradi pri nas socialistični družbeni red, v katerem bo vsakdo prejemal po svojem delu in vsakdo delal po svojih sposobnostih. To pa pomeni, da morajo hiti zaščiteni interesi vseh tistih ljudi, ki so izčrpali svoje moči v delu za skupnost, Ta argument je narekoval ZSJ, da se je zainteresirala tudi za koristi upokojencev. Prizadevanje ZS gre za tem, omogočiti tudi nam, da bo vsakdo po svojih močeh prispeval k izgraditvi socializma v naši državi.
Zveza sindikatov Slovenije se bo ukvarjala z vsemi pr-bblemi, ki jih je obravnavalo naše društvo že tudi doslej. Zveza je pripravila nov načrt zakona o socialnem zavarovanju, ki ga je Zvezna ljudska skupščina sprejela na program svojega decembrskega zasedanja. Ta zakon je dokaz, da se ZSJ aktivno zanima za upokojence. Ta zakori bo rešil mnoga naša vprašanja
Z vključitvijo Društva upokojencev v sestav Zveze sindikato-v ne bo njegova samostojnost v ničemer prizadeta. Rešili pa bomo pri skupnem delu in obravnavanju vseh vprašanj razne probleme, ki živo zanimajo vse upokojence.
Po poročilu tajnika društva t, Rosina Joška, šteje društvo 10.150 članov, v njegovi posmrtninski ustanovi pa je vpisanih okrog 5800 članov.
Pristopnina znaša tudi še odslej 10 dinarjev, članarina trimesečno 25 din, posmrtninski prispevki pa znašaj-o za vsakega člana posmrtninske ustanove po 20 dinarjev mesečno.
Pri izglasovanju razrešnice društveni upravi je izvolil občni zbor nov republiški odbor in finančno nadzorstvo.
Društvo upokojencev LRS se je z vključitvijo v sestav ZSJ naslonilo na najmočnejšo organizacijo delovnega ljudstva in ji zaupalo nadaljnjo usodo svojih članov. Sedaj se čutimo okrepljene v zavesti, da bo ZSJ čuvala tudi naše koristi, kakor posveča vso svojo veliko skrb blaginji naših aktivnih tovarišev. K, M.
REPUBLIK
V tretjem planskem letu bo ladjedelnica »Tretji maj< izdelovala vsa ladijske dele
Urejuje uredniški odbor. Glavni .urednik T. Seliškar. — Uredništvo (telefon 45-38) in uprava (telefon 20-42) v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22/11. — Izhaja vsak petek. — Mesečna naročnina 12 din. — Štev. ček. položnice 6-90603-9. — Tiska tiskarna »Ljudske pravice« v Ljubljani.
Petletni plan predvideva znatno povečanje naše trgovske mornarice. Pred naše ladjedelnice je postavljena odgovorna naloga -L zgraditi nove velike ladje. Velik del teh nalog je prevzel kolektiv ladjedelnice »Tretji maj«.
V vojni je bila ladjedelnica »Tretji maj« težko poškodovana. Po napornem delu so jo obnovili in še dogradili nove delavnice. V prvih dveh letih petletke so delavci ladjedelnice proslavili številne delovne zmage, V prvem letu petletke je ladjedelnica izpolnila letni plan 20 dni pred rokom. Plan za 1948. leto pa je bil povečan za 100%. To je pomenilo, da morajo pojačati tekmovanje, izpo.pomiti proizvodnjo in vzgojiti nove strokovne kadre.
Tretjega maja je ladjedelnica proslavila dvojno zmago. Ladjo »Zagreb« najmodernejšo in največjo potniško-tovorno ladjo, izdelano v naši domovini, so spustili v morje. Istega dne so v ladjedelnici dokončali prvi parni stroj za pogon
parnikov, izdelan z lastnimi silami in lastnim materialom. Nekaj mesecev pozneje so spustili v morje veliiko motorno
ladjo »Skoplje« in izdelali drugi parni stroj. Tako je ladjedelnica začela izdelovati velike ladje in parne stroje.
Še pred vojno so začeli graditi veliko dvigalo za prenos najtežjih predmetov. Izdelali so ga le delno. V vojni je bila ladjedelnica bombardirana, a inženirji, ki so imeli v rokah projekte dvigal, so pobegnili skupno s sovražnikom. Delo na dvigalu so po vojni nadaljevali naši ljudje. Tehniki so začeli planirati in izračunavati ter pripravljati samostojne načrte in projekte. Nato so smelo prešli k delu. Danes že premešča veliko železno dvigalo edino te vrste v naši državi, tisoče ton železa in drugega materiala.
Delavci ladjedelnice so tako dokazali, da so dorasli najtežjemu delu. V drugem letu petletke so zgradili tudi take proizvode, ki jih. nikdar v naši državi nismo izdelovali.
Obračun dela okrajnega sveta Postojna
19. decembra ie bjl plenum okrajnega sveta Postojna. Iz poročil je bilo razvidno, da je izvršnli odbor okrajnega sveta v razdobju od 31. oktobra do sedaj na novo organiziral o sindikalnih podružnic, in sicer: kmetijsko zadrugo v Št. Petru na Krasu, gostinsko v Šent Petru na Krasu, lesno Prestranek, krajevne industrije in obrti v Prestranku in krajevne industrije v Senožečah.
V	tem razdobju so posvečali posebno pozornost postavljanju komisij po sindikalnih podružnicah, kar je deloma tudi uspelo. Niso pa še vse komisije pri o-krajnem svetu popolnoma zasedene, zara-'di česal- je tudi delo otežkočeno. Najboljša komisija pri okrajnem svetu je kulturno prosvetna komisija.
Člani izvršnega odbora okrajnega sveta so obiskali skupaj 56 sindikalnih podružnic. Četudi je kulturno prosvetna komisija pri okrajnem svetu najbolj agilna. te komisije po posameznih podružnicah ne delajo, zato je delo po podružnicah v tem pogledu zelo pomanjkljivo.
Kar se tiče vprašanja preskrbe, ie najbolj pereče vprašanje obutve progovnih in gradbinskih delavcev. Pri odkupu krompirja so bile v našem okraju pomanjkljivosti, ker pa je sedaj OLO pričel izvajati ostrejše ukrepe, nam je vsaj delno uspelo zadostiti potrebam našega članstva. V tem pogledu pa so nekatere podružnice napravile grobe-napake, da so šablonsko razdelile količino krompirja na vse člane, ne oziraje se na to, da so nekateri člani pridelali določene količine krompirja že na svojem posestvu in ta-ko morda kdo spada celo pod obvezno oddajo.
Na področju »Ljudske tehnike« je uspelo organizirati iniciativni odbor kluba tehnike na državnem posestvu. Razdrto, kjer se bo postavil traktorski krotek. v katerega bodo vključili tudi domačine iz tamkajšnje vasice. Bolj' klavrno je delo kluba tehnike v Št. Petru na Krasu. Je pa dejstvo, da izvzemši nekaterih podružnic niso vse podružnice razumele vlage »Ljudske tehnike«, katero mora odigrati v naših ustanovah, podjetjih in obratih sploh. Če govorimo, da ie danes zelo važno vprašanje vzgoje kadra, moramo pri tem dati pravilno mesto pri »Ljudski tehniki«, ki ima kot glavno nalogo in cilj vzgojo kadra. Do danes je le v 7 sindikalnih podružnicah postavljen referent za Ljudsko tehniko, kljub temu, da so bila dana vsa tozadevna navodila.
Postavljen ie bil tudi1 iniciativni odbor kulturno umetniškega društva, ki šteje danes 420 aktivnih in 80 podpornih članov, za kar so sindikalne podru-nice pokazale posebno zanimanje.
V	gori navedenem razdobju ie bilo osnovanih sedem knjižnic, o-d katerih vsaka šteje 1300 knjig raznovrstne vsebine. Dokončno so bili opremljeni trije rdeči. kotički.
Ob liri liki II, koneresa KPS - 0 ie
povprečno 75% delavstvd Srsje-zno tekmovanja.
Osnovni letni plani so bili izvedeni že v sledečih delovnih kolektivih: kamnolom Razdrto, ki je pred kratkim prejel tudi prehodno zastavico, celotno indu-strijskoTesno podjetje Postojna »LIP«, železniška sekcija, drž. posestvo Razdrto, gozdna podružnica Bukovje in Šent Peter na Krasu. Da pa imajo v drugih podjetjih, sedaj težave pri dosegi plana, je precej krivo pomanjkanja delovne sile in to, da ni bil celoletni plan razdeljen na posamezne mesece, preslaba evidenca nad izvajanjem plana po mesecih. Ta pomanjkljivost naj sindikalnim po-družnicem služi kot opozorilo za bodoče leto.
Neaktivne na so bile pri okrajnem svetu slpdeče komisije: komisija za zaščito dela. fizkulturo, mladinski sektor in sektor socialnega zavarovanja.
’	B. Š.
ifniniiiimniiunituHiit
:iiii®niin
ipsimiii!
!lli!!®l!llll!ll!ll!ll!li!ll!lil!il!ll!ji!!!U
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHlllllli
IM*®
■Hli
Šmarjetni, z drugo pa na Šmarni gori in zajemala vodo iz Save.
Tedaj niso mogli razumeti teh najdb, ker so mislili, da so od nekdaj živela na svetu ista bitja. Niso mogli razumeti, da bi moglo kdaj živeti na svetu še kaj drugačnega, da bi bilo kdaj morje tani, kjer je danes suha zemlja ...
Ko so našli leta 1726. v Ziiricku okoli meter dolgo okamenelo okostje, so ga prisodili ubogemu staremu grešniku, ki da je utonil ob vesoljnem potopu. Dali so mu celo ime Andrias Scheuehzeri. Sto let za tem pa se je izkazalo, da je bil ta »grešnik« le velik — močerad.
Ali ni čudno, kako more žival oka-meneti?
Ko je leta 79. po našem štetju vulkan Vezuv uničil mesta Herkulanum, Stabije in Pompeje, je pepel zasul tudi mnogo ljudi. Nalivi so spremenili pepel v blato. V strjenem blatu so bila človeška trupla vklenjena tako, kakor bi jih vklenili v kalupe. Trupla so počasi preperela, strohnela, ostale so le votline. Ko so pri izkopavanju teh mest naleteli na take votline, so jih zalili z mavcem. V tamošnjih muzejih bi danes lahko videli nesrečneže še v poslednji drži, preden jih je zadušil pepel. Na obrazih jim beremo še poslednji izraz.
Na podoben način so se nam ohranila bitja iz sivih davnin. Poginila so ali pri vulkanskih izbruhih ali pa jih je, kar se . je zgodilo še. pogosteje, pokopalo blato na dnu morij in rek. Tudi tu So. bitja preperela, v prazne prostore pa je voda sčasoma nanosila apnenec ali kremenjak. Danes imamo od njih le še kamnita jedra. 1 a kažejo staro postavo nekdanjih živali ali rastlin.
Seveda imajo največ možnosti, da §e ohranijo, Ie tisti deli živali, ki so ze po naravi trdni. Tako n. pr. kosti, lupine ali zobje. Le srečno naključje je, če se nam ohranijo tudi mehki deli.
V Sibiriji so našli leta 1901. v tajajočem se ledu celega mamuta z mesom in dlako. Nekoč, mogoče pred sto tisoč leti, je ta orjaški slonov sorodnik padel v ledeno razpoko,, kjer je poginil in
zmrznil. Pokril ga je led in sneg in ohranil se nam ie kakor meso v ledenici skozi dolga tisočletja skoraj nespremenjen do današnjih dni. Meso je bilo še užitno, saj so ga psi in volkovi še trgati, preden ga ie znanstvena ekspedicija našla. Še več! Med zobmi in v želodcu so našli še ostanke rastlin, ki jih je ta orjak jedel, predli je zmrznil. Tako smo dobiti pogled še v njegov »jedilni list«.
V jantarju, okameneli smoli nekdanjih iglavcev, se nam ie ohranilo na tisoče starinskih žuželk in pajkov, ki so živeli na našem planetu pred kakimi 40 milijoni let. Toda ni se ohranilo le telo, v jantarju najdemo tako rekoč še zadnje življenjske trenutke tedanjih žuželk: vidimo, kako se bori muha, da bi ušla lepljivi smoli; vidimo pajka s pravkar ulovljeno mravljo in zopet metulja, kako se skuša z zadnjim naporom svojih sil oprostiti smrtonosne rumene smole.
KAKO SO PRIŠLE MORSKE ŽIVALI NA VRHOVE GORA?
Nam se zdi, da je zemeljska površina nesreiiemljiva. da gore nepremično stoje vedno na istem mestu, da tečejo od nekdaj iste reke po istih strugah.
V resnici pa se je zemeljsko površje vedno spreminjalo. Kjer danes zori pšenica, je pred nekaj milijoni let valovilo morje; kjer se danes dvigajo ponosne Julijske Alpe, Karavanke, Kamniške planine in Kras, tod se je nekoč razprostiralo morje; kjer valovi danes morje, je bila nekoč kopna zemlja.
Naše življenje je prekratko, da bi te spremembe opazili, zakaj tudi zemeljsko lice se spreminja silno počasi. Tudi danes se dvigajo in pogrezajo posamezni deli zemeljske površine. Znanstveniki so , ugotovili, da se dvigne Skandi-. navski^ polotok, domovina Švedov in Norvežanov, v 100 letih približno za en meter in da se je ta polotok v zadnjih 20 do 50 tisoč letih dvignil skoraj za 300 metrov. Ob naši dalmatinski obali opažamo, da se kopno pogreza v morje prav tako kot Holandska, da se vgrez-
ue ob obalah v 100 letih za kakih 100 centimetrov.
Kakor danes, tako so odnašale reke od pradavnih dni v morje pesek in blato. Odkar je morjema zemlji, so njegovi valovi neprestano butali v skalnate obale, jih drobili in uničevali. Na dnu praoceanov se je kopičil pesek in se je usedalo blato. Nastajale so velikanske plasti. Znanstveno je bilo ugotovljeno, da so prve, to je spodnje plasti, stare vsaj poldrugo milijardo let. Ko bi bile kje vse te plasti, ki so se v tem. ogromnem časovnem razdobju nakopičile, bi bile debele 150 km! Toda razdelitev morij in kopnine se je nenehno menjavala. Če se je morsko dno pričelo dvigati, je pričela voda zalivati dotlej suho zemljo. Take spremembe so se neprestano dogajale, zato je razumljivo, da ne najdemo nikjer na enem mestu vseh plasti, ki so se v milijonih let usedle na morsko dno.
Kako pa določino,. katera plast je mlajša in katera starejša? Pri tem delu nam pomagajo okamenela bitja, ki so živela v posameznih dobah. Pomembno je, da najdemo v različnih plasteh različno živalstvo in rastlinstvo. To kaže-da je živalstvo in rastlinstvo doživljalo razvoj; iz preprostejših oblik je prehajalo v zamotane in popolnejše. Če bi J1.6 bilo razvoja, če bi bile rastline in z.1-vali od nekdaj enake, potem bi mora*6 njihove okamenine v vseh plasteh Pr j ' stavljati enake podobe in oblike. Toda okamenine kažejo v raznih do-bali ,raz' lične živali in rastline. V najspodnejslti’ najstarejših plasteh so živa bitja z$lT-jena preprosto, potem pa bolj in bo1^ zamotano.
Okamenine nam torej odkrivajo in dokazujejo, da razvoj je. hkrati pa s
nam tudi vodilo za razdelitev zemelj*.
zgodovine. Po dejstvih, ki jih P0STf ’ mo iz njih, delimo zemeljsko zgo v predzgodovinsko dobo in s er J stari, srednji in novi vek.	=3Tv,n
V borbi za obstanek so ostala samo
tista bitja, ki so_ bila bol,e zgrajena, močnejša in sposobnejša za . j 1 j en je, druga pa so izumrla.