Poštnina plazmu« t gotovini« Leto XVIII.
KRANJ, 18. avgusta 1934.
Uredništvo in opreva se na- j hajata v  Kranja stev. 173. j
Telefon ttev. 73.
Naročnina polletno 20 Din, j četrtletno 10 Din
izhaja vsako seboio j
Posamezna aterilka 1 Pisk Štev. 29
i
• Dopis« sprejema nrednistv« j d« torka svefisr. Rokopisi m j n« vračajo. — Nefrankiras* j   pisma s« im sprejamej*.
! Za odfovar jkMBU
Govorilne w acratetttvc ponedolOtlh <w» 10. *s» *i. 4opoMnc
i uovoranc j o4> ponedel
Tednik za gospodarstvo, socialno
politiko In prosveto
Vzroki žiuljenjske krize
Vzroki življenjske krize, v kateri se nahajajo posamezniki in celi narodi, so zelo mnogoteri. Takoj pa moramo odločno povdariti, da ti vzroki niso samo gospodarskega in socialnega značaja, marveč vsaj v toliki, če ne še v večji meri, verskega, moralnega in duhovnega značaja. Pred kratkim so časopisi poročali, da je v Bosni si!?n procent sifilitično bolnih ljudi. Mislimo, da ne bo noben gospodarski in socialni strokovnjak, pa naj bo še tako prebrisan in iznajdljiv, mogel tej veliki narodni nesreči iskati vzroka zgolj v gospodarstvu in socialnem položaju naroda. Vsakemu otroku je jasno, da so vzroki te velike narodne nesreče popolnoma nekje drugje, kakor pa v gospodarstvu, pa naj se ta trditev spodbija z največjim znanstvenim dokazovanjem.
Navedimo nekatere vzroke življenjske krize, v kateri se nahajajo posamezniki in tudi celi narodi.
Prvi vzrok velike življenjske krize in propadanja je brezbožnost vsega javnega življenja. Brezboštvo je zavzelo žal tako silen razmah, da uničujoče deluje in vpjivtftža človeško družbo. Danes brezboštvo ne nastopa več majhno in negod-•io, marveč nastopa organizirano, kakor kakšna močna armada. Brezboštvo je danes organizirano sovraštvo proti Bogu in kar je z Bogom v zvezi. Armada brez-božnikov šteje stotisoče in milijone in se neprestano zaletava v Boga in hoče zbrisati sleherno sled o Bogu iz sveta. Revolucija brezbožnikov se širi med vsemi sloji posameznih narodov, posebno pa med delavskim slojem. Drvi in drvi naprej kakor silni orkan in uničuje vse, kar je dosedaj bilo dobro, lepo, pošteno in plemenito. Vsepovsod razširja samo sovraštvo. Velika je torej armada javnih in napadajo-čih brezbožnikov. Še večja je pa armada onih ljudi, ki se javno in formalno še ne postavljajo v brezbožniške vrste, pač pa so dejansko že pravi brezbožniki, ki so v srcu že davno odpadli od Boga in se proti Njemu bojujejo le na tihem in na skrivnem, da se ne izdajo ljudem. Nekdaj so bili narodi in vse njihovo življenje tesno navezani na Boga, na božje resnice in zapovedi. A dandanes se pa posamezniki in celi narodi odtujujejo Bogu in gredo v objem mrkega in brezčutnega materializma. Prisrčno razmerje med Bogom in posamezniki ter narodi se vedno bolj in bolj ruši in izginja. Življenje ljudi in tudi celih narodov nima več v sebi božjega in večnostnega pečata, Bog in človek, nebo in zemlja gresta vedno bolj vsak sebi. Jakobovo les-tvo, ki je tako lepo spajala zemljo z nebom, so narodi odstranili in tako raztrgali zvezo med Bogom in človekom. Življenje narodov in posameznikov se izoblikuje brez Boga in božje zamisli. Zato postaja svet brezmiselen, nezadovoljen, sam sebi sovražen in neprijazen. Svet brez Boga je pust in mrtev, je kakor pokrajina brez solnca, svetlobe in gorkote. Človek v takem ozračju vzgojen sploh ne ve, čemu živi, dela, gara, trpi in umira.
Odpad od Boga ima za logično posledico odpad od Kristusa. Brezboštvo prinaša s seboj razkristjanjenje človeške
družbe. Brez vere v troedinega Boga ni mogoče imeti razumevanja za osebo in delo Kristusovo. Dolgo časa je veljalo za moderno, če je posameznik dvomil o božanstvu Kristusovem. Včasih so dvomili o Kristusovem božanstvu, so ga smatrali za velikega, idealnega človeka, za genialnega verskega ustanovitelja, a danes so pa vrgli tudi to krinko proč in ponižali Kristusa v zgolj človeka. Nekateri celo tajijo, da bi Kristus sploh bil zgodovinska osebnost. Čim bolj brezboštvo ponižuje Kristusovo osebo, tem bolj prija to posamezniku in ljudskim masam. Socializem in komunizem ne sprejemata Kristusa, ker se odrešenje ni moglo in še danes ne more, tako namreč učijo, izvršiti po eni osebi. Odrešenje se more izvršiti le po celokupni človeški družbi, to je s pomočjo organiziranega proleta-riata. Po njih naziranju ni treba odrešenja od zadolženja in greha, marveč je potrebno edino le odrešenje izpod kapitalističnega gospodarstva in kapitalizma sploh.
Našieta dva vzroka sta brezdvomno poglavitna vzroka težkih življenjskih kriz kakor v življenju posameznikov, tako tudi v življenju občestva, v življenju narodov in držav. Prihodnjič bomo pa navedli še nekatere vzroke, ki pa imajo končne svoj izvor v dosedaj naštetih vzrokih.
Zakaj pada izvoz naših kmetijskih pridelkov?
Časopisje, ki je v službi naših kar-telov, bodisi trgovskega, industrijskega ali političnega značaja, razlaga skozi leta in leta, da pada izvoz naših kmetijskih pridelkov radi tega, ker so se države uvoznice glede količine živil osamosvojile in da naši kmetijski pridelki ne odgovarjajo zahtevam inozemskega trga. Zlepa tudi ne pozabijo ugotavljali, da je v zvezi s takim izvozom slabo organiziran kredit pri Narodni banki, da kmet ne nudi jamstva za standard blago, da so velike težave z izvoznimi carinami v drugih državah, slabo urejena plačila inozemstva, nam primanjkuje primernih in potrebnih transportnih sredstev, konkurenca drugih agrarnih držav, da je pri nas za izvozničarje kratkomalo prav vse zanič.
Nikdar pa v takih kartelskih listih ne čitamo, da bi bilo lahko drugače. Ne boste zapazili jasnega članka, kako se kmetu pomaga v drugih državah in kako režimi drugih držav, ki se zavedajo, da so predstavniki ne kartelov ali vsaj ne samo kartelov, ampak države, t. j. celega naroda ali narodov. Ne boste čitali, da vlada takih držav vpraša za nasvete narod, da ga vzgaja, organizira tako, da je organizacija res v prid naroda. Pač pa boste čitali, da je ta ali ona država dvignila zaščitno carino, uvedla kontrolo radi zdravja pridelkov itd.
Res je, da je mnogo držav uredilo gospodarstvo po določenem načrtu. Res je, da države branijo s carinskimi zidovi svojega državljana, pridelovalca živil in
raznih surovin. Res je pa tudi, da carinski plot ni bil zgrajen kar čez noč, ampak postopoma. Čez noč tega niso storili, ker bi bil preveč prizadet odjemalec, saj bi cene pridelkov zaradi zmanjšanega uvoza naglo poskočile. Carine so se pa res zviševale, ali to tako, da ni bil odjemalec prizadet in je vendar tudi kmetijstvo napredovalo. Da pa je bilo i to mogoče, so vlade storile vse za pouk j kmeta, organizacijo pridelkov, stanovsko organizacijo, organizacijo vnovčevanja itd. Gospodarska državna zaokroženost se je izvajala tedaj tako, da ni bil v večji meri prizadet ne kmet, ne delavec, ne industrija in meščanski sloji. Obstoja tedaj način, ki ne obsega le vidike za določanje carin in trgovskih pogodb, ampak je načrt le osnova v te namene. Ta osnova pa je živo povezana z ureditvijo pridelovanja v državi sami. Če ni ta podlaga dobra, padajo carinske, tarifne postavke in tudi splošna državna politika ni zaletel, ki bi se zaljubil v kako nacijo zgolj radi simpatij. Resnica pa je tudi v tem, da se države vedno bolj gospodarsko osamosvojujejo. To pa je mogoče le tedaj, če države pridelovalce izobražuje, organizira in skrbi za njihov gospodarski in kulturni napredek.
Gospodarska osamosvojitev sloni ta ko na kmetu samem. Da pa je taka državna politika možna, čeprav so v državah močni karteli, gre zasluga kmetom samim. Saj so dobro organizirani v raznih kmečkih zvezah, strokovnih organizacijah, zbornicah. Zato pa imajo enak, če ne večji vpliv na državno politiko, kot pa karteli. Zato je nemogoče, da bi karteli zavladali nad kmečkim denarjem, kmeta zadolževali, mu obesili na vrat moratorije, razpuščali mu kmečke zveze, spravljali pod zaščito denarne zavode. Nasprotno pa je res, da kmečke organizacije in prosvetne organizacije ne le pridno zborujejo, kujejo resolucije, ampak da te resolucije njihovi predstavniki na ministrskih stolčkih hitro pograbijo, primerjajo z zahtevami drugih krajev, drugih stanov, drugih interesov države in skladno z interesom države resolucije izvajajo.
Pa nikar ne mislite, da je tak slučaj mogoč le v demokratičnih državah. Res je, da so demokratično vladane države (Švica, ČSR, Francija, Anglija, Belgija, Holandska, skandinavske države) gospodarsko najjačje. Vendar je pa tudi res, da nekatere diktature pripuščajo kmetu razmah. Poglejmo Avstrijo, Italijo, Poljsko, Nemčijo! Da, celo tako daleč gredo te države, da državno vodstvo samo organizira kmeta, da mu prepušča izbiro vodilnega osobja, da pridno diktator posluša želje naroda. Ni čudno zato, da celo pod diktaturo kmečki stan prospe-va, kajti diktatura je takorekoč narodna. Naj se narod izneveri, se bodo radi njega pobesili takoj tudi bajoneti, ki sicer v prvi vrsti krote anarhiste, komuniste in druge prevratne elemente. Saj je oborožena moč v rokah ljudskih sinov, a ne v rokah kartelov.
Pri nas se gremo pa drugačno igro. Pri nas kartel uganja politiko za zaslužek kartela, zaščito potrebne in nepotrebne industrije, iztrebitev ljudske svobode iztrebitev svobodnih korporacij. Kar pa se dela v prid kmeta s strani kartelov, je le slepilo. Narod pa, čeprav potisnjen v stran od prave kmečke prosvete, pa
ve, kje ga čevelj žuli. Narod ve, zakaj ne more prodati doma, zakaj se vse, kar se izvaža v inozemstvo, kopiči v rokah nekaj mogotcev, narod ve, zakaj se ščiti nepotrebna industrija, ki niti po večini ni v rokah domačinov in tudi ne, zakaj kmet ni zastopan v delegacijah za mednarodne pogodbe. Zato pa so njegove zahteve za svobodo in pravičnost vedno bolj močne. Naš izvoz kmetijskih pridelkov bo začel naraščati takoj, ko bo naše državno gospodarstvo izvito iz rok kartelov, ko bomo doma razmere uredili v smeri poljedelstva in ko bomo mogli tudi kmeta v njegovih svobodnih organizacijah strokovno izvežbati, pa njegove predstavnike tudi spraviti na vlado. Kartel naroda naj vlada, pa bo zmanjšana kriza v kratkem. Državno gospodarstvo naj ureja mesto kartelov svobodni narod, ki ve za težave, ki ceni tudi državo, ne pa kot karteli, katerim je narod in država deveta briga! To je predpogoj izhoda iz težav, šele nato pridejo načrti, izobrazba, trgovska politika.
Kmečke težave
m.
Stanovska organizacija
Kmetu kot stanu je treba močne stanovske organizacije. Naše malokme-tijstvo, srednjega je malo, velikega skoro ni, je tako navezano na razne obrti in celo na industrijo, da si samokme-tijske stanovske organizacije niti prav misliti ne moremo in bi niti mogoča ne bila. Kakor pa nimamo skoraj nič popolnega kmetijstva, tako je primeroma malo čiste obrti in primeroma zelo malo čistega delavstva, temveč vsi trije stanovi so močno zamotani med seboj. Treba je torej, da bo stanovska kmečka organizacija — ne pa strogo kmetijska —■ strnila ves kmečki stan. Če bi bila naša preteklost znala ustvariti tako stanovsko organizacijo, bi v marsičem morala današnja kmečka kriza biti milejša, kot pa je. Vedeti pa je potrebno nam kmetom, da je taka organizacija mogoča, boljše povedano, če hoče taka organizacija resno kaj koristiti, potem v njo ne sme zaiti rafinirana politika nasprotnikov slovenskega kmeta, kot ne sme politika v naše gospodarske zadruge. Le tedaj bo zmožna v vsakem slučaju zastopati resno koristi kmečkega prebivalstva. Da pa bo organizacija taka, je odvisno samo od nas kmetov!
Kmetijska zbornica
Potrebo po kmetijski zbornici čutimo že desetletja. Toda ni nam še dana. Vzroki morajo biti zelo hudi, ker sicer bi jo že zdavnaj imeli. Kedaj že obstojajo delavske in druge stanovske zbornice, a edino glavni stan ne more svoje besede izgovoriti na mestu, ki bi se moralo upoštevati. Mislimo, da ni glavni vzrok v tem, ker je med posameznimi predeli v državi izobrazba na različni stopnji. Saj bi tudi potrebe bile različne za vsak predel in bi tudi zastopstvo kmetijstva imelo različne naloge. Saj tudi delavska zbornica ni samo ena I Vse v raznih predelih obstoječe kmetijske zbornice bi mogle tvoriti pa enotno glavno kmetijsko zastopstvo in to bi bilo za celo državo. Po našem mnenju ni zadri
ka v kmečkem prebivalstvu, ampak mora vzrok tičati kje drugod, kamor mi nimamo vpogleda. Toda mi kmetje rečemo samo: čimpreje se nam ustvari kmetijska zbornica, tembolje za naš stan in če to, potem je to najbolje tudi za državo.
Vendar se je pa bati, da bi kmetijska zbornica ne stala na pravih temeljih. Kmetje se samo take kmetijske zbornice bojimo, v kateri bi prevladovala uradniška beseda In navidez kmetijska politika in bi zbornica bila v glavnem zato, da bi v njenih pisarnah bilo nastavljenih nekaj ljudi z dobro plačo, dočim bi pa resnični kmetje kaj težko prišli do besede. Takih kmetijskih zbornic ne potre bujemo, ker bi nam delale samo stroške, dočim bi nam koristile vendarle premalo.
Pogled v prihodnjost
O prihodnosti govoriti je težko. Sicer se trdi, da so nastopili v nekaterih državah že izboljšani časi, vemo pa, da tam kmetijstvo še vedno močno, kot pri nas,  trpi in še ne čuti izboljšanja. Zato smo še zelo daleč, da bi se pri nas kritični položaj toliko popravil, da bi se to občutilo. Kako bo  naš kmet vzdržal? Njegova pridobitnost ne zadostuje niti za lastno  vzdrževanje, kaj šele, da bi malo odplačeval dolgove! Zakon o dolgovih pa je tu! Resna skrb pretresa večino kmetov, kaj bo, ko so vsi njegovi pridelki  v vrednosti  v takem nesorazmerju z vsemi drugimi potrebščinami, ki jih nujno rabi. (Ne, nujnih potreb kmet nima več!) Kako bo spravil skupaj ono vsoto, da jo odplača in si vsaj življenje na svojem domu podaljša ? Čim bolj računa in čim bolj štedi, tem jasnejši so računi, da pod takimi pogoji ni mogoče zadostiti zahtevam davčnih uprav, odplačilom  dolgov; da bi mislil sam nase, niti v poštev več ne pride. Marsikomu se nehote vrine misel: kaka pravica je to, da sem pred par leti vzel enega vola na posodo, sedaj po nekaj malo letih pa moram vrniti tri za enega samega prej izposojenega? Pa so trdili, da so bili včasih oderuhi, vendar pa trojnih vsot niso odplačevali! Pred leti pa smo morali potrditi štirikratno zmanjšanje vsote,  ki  smo jo prištedili mi ravno tako. kot so jo oni, ki so nam posodili I Zakaj se  tako kruto z nami postopa, saj ni bil storjen  dolg iz malomarnosti ali zapravljivosti. Doto sem moral šteti; prenosno takso sem moral državi plačati; posestvo sem  komasiral; na pogorišču sem moral novo stavbo dvigniti; hlev in gnojišče  sem uredil itd. — Oni pa, ki slučajno  tega ni imel, me pa more danes šteti med zanikrneže in mi bo v kratkem v stanju pognati moj dom v tuje roke.
Žalostno poglavje današnjih časov in konec! Kakšen bo?
Treba je združiti kmetu vse količkaj razpoložljive sile, treba se mu je resno zavedeti rečenice: v slogi je moč! Treba je, da pozabi vsa medsebojna nasprotja, treba je, da se z vso silo oprime zadružništva in tako uporabi vso svojo silo, da sosed sosedu pomagal
Pa kličemo tudi vse merodajne: ne pišite in ne govorite samo, ampak storite svojo dolžnost in uporabite svojo oblast in moč! Kmeta tolažit z bližajočimi boljšimi časi ni zanj več lek, ker on se že potaplja, treba mu je samo še rešilne bilke, rešilne vrvi, za katero se bo zagrabil : Omogočite odprodajo njegovih pridelkov po kolikor mogoče odgovarjajoči ceni, pa bo kmet rešil sebe iz krize in s tem bo tudi rešeno še marsikatero drugo težko vprašanje, s katerim si glavo mnogi mučijo...
Cviček si Joštarju*
i c najboljši!
Industrializacija Kranja in okolice
Kranj se je v povojnih letih silno industrializiral. Cela vrsta tovarn je nastala okoli gorenjske metropole. Toda kakor vse kaže, bodo tovarne po vsej priliki v kranjski okolici še nastajale.
Koliko bo industrializacija koristila mestu Kranju in okolici, je danes še nemogoče objektivno presoditi. Nekateri prav gotovo čez mero poveličujejo nastanek in porast tovarn. Kažejo na veliki zaslužek, ki so ga deležni meščani in okoličani. Drugi so pa spet mnenja, da bo zaradi industrializacije nastopila, če že v Kranju samen ne, pač pa v okolici splošna pavperizacija. Najprej se bodo trdna kmečka posestva v okolici Kranja razbila in razdrobila na drobne kosce in bo prišel čas, ko v okolici Kranja ne bo več solidnih in trdnih kmetij. Svet v okolici se lahko proda za stavbne parcele in zakaj se ne bi izrabila ugodna prilika. Dobi se res precej denarja za stavbne parcele, toda kakšna je usoda tega denarja, pa tudi vemo. Po malem in malem se znosi v trgovine in gostilne in žal le prehitro pride čas, ko ni ne parcele in ne denarja. Ta proces gre prav lepo naprej, ne da bi se mi tega zavedali.
Nadalje! Ko vidijo mladi kmečki ljudje, kako so tovarniški uslužbenci že ob petih popoldne prosti ali morda že tudi prej, jih kaj kmalu začne mikati delo po tovarnah, ko pomislijo, da morajo doma na kmetih delati pozno v noč.
Kmalu se napoti ta in oni prosit v tovarno za delo. Denar bi imel in še neodvisen bo. Ta moment marsikaterega človeka odtrga od kmečke grude in ga uvrsti med tovarniško delavstvo. Kmet pa ne more dobiti poslov, da bi mogel obdelati grunt. Ne more jih tako plačati, kakor jim plača tovarna, in jim tudi ne more dati toliko prostega časa, kolikor ga imajo v tovarnah. S tem seveda ne moremo reči, da so po tovarnah povsem zadovoljive razmere. Kmetije bodo začele propadati in že propadajo.
Tovarniško delavstvo pa spet nima tolikšne plače, da bi bilo vsaj v splošnem mogoče zadovoljiti vsem potrebam delavskih družin, posebno ker socialna zakonodaja še ni popolna. Koliko bolezni, onemoglosti in nezgod bo prišlo nad te ljudi. In končno: okoliške občine naj bodo le kar lepo pripravljene, da bodo žrtve industrializacije padle njim v breme. In s časom te žrtve ne bodo ravno majhne.
Toda pri industrializaciji Kranja in okolice je pa še  neka druga stvar, ki vzbuja resne pomisleke in skrbi. Razvoj in napredek kranjske industrije je odvisen samo od ene karte in če bo ta karta zaigrana,  kaj potem? Reči hočemo, da se v Kranju in okolici osredotoča samo ena industrijska panoga in to je tekstilna panoga. V Kranju smo imeli zelo različno industrijo.  Kranj je imel zelo razvito mlinarsko industrijo, ki je sedaj popolnoma   propadla.  Nadalje je imel Kranj zelo razvito čevljarsko in usnjarsko industrijo, ki pa danes hira ali pa je že na robu popolnega propada. Imeli smo v zvezi s puškarsko šolo  tudi razvito puškarsko industrijo, toda te ni danes več, itd. Na mesto treh različnih industrijskih panog  smo dobili skoraj izključno tekstilno industrijo. Saj je to na eni strani prav lepo, a  na drugi strani pa lahko postane  katastrofalno  za tekstilno delavstvo kranjske okolice. Najbrž ne mislimo na to, da bi mogla mlada tekstilna industrija v Kranju sploh propasti. Preteklo jesen smo brali v časopisih, da so na Češkem zaprli 300 tekstilnih tovarn in  delavstvo se je naenkrat znašlo na cesti. Tudi pri nas bi se moglo kaj podobnega zgoditi. Na jugu države, kjer so sedaj še najboljši odjemalci kranj-
skega tekstilnega blaga, tudi zidajo tekstilne tovarne in bo prišel čas, ko se bodo prav lepo zahvalili za tekstilne izdelke kranjskih tovarn. Nekaj podobnega je že doživela češka tekstilna industrija napram Romuniji. V prvih povojnih letih je češka tekstilna industrija po veliki večini krila celoten romunski konzum. Toda v zadnjih letih je pa Romunija sama postavila tekstilne tovarne in se lepo zahvalila za češke tekstilne izdelke. Posledica je bila, da je češka tekstilna industrija pričela rapidno nazadovati. Nekaj podobnega bo prej ali slej doživela tudi Slovenija napram južnim krajem naše države. Nadalje postane kranjski tekstilni industriji nevarna italijanska tekstilna roba. Gorje, če se dvignejo zaščitne carine za italijansko tekstilno blago.
Ne bi bil noben čudež, če bi zaradi obstoječih razmer zašla v zagato tudi kranjska tekstilna industrija. Delavci bi se naenkrat znašli na cesti in bi nastopila velika revščina. Zaradi tega naj skrbijo merodajni krogi, da se v Kranju ne bo razvijala samo ena panoga industrije, marveč kolikor mogoče različne. Če ena propade, ostane vsaj še druga. Igranje samo na eno karto ni solidno in postane lahko naravnost katastrofalno. To velja tudi za kranjsko tekstilno industrijo.
Cenik koledarjev za 1935 1.
1. Namizni tedenski, format 20x35 cm komad po Din 6-50
2. Žepni celoletni, na 4 straneh formata 8x12 cm komad po Din 0*75.
3. Stenski cPoletni, formata 22x32 cm po Din 1*—. Tvrdkam postrežemo po
tej ceni le pri naročilu 100 izvodov. Interesente opozarjamo, naj ne nasedajo raznim nabiralcem, ki zahtevajo denar v naprej, kajti pri naši založbi ni to slučaj niti glede plačila, niti glede are, pač pa je plačljivo šele po prevzemu koledarjev. Radi tega si zagotovite pravočasno nase koledarje! Naročila sprejema Tiskovno društvo v Kranju
Protibrezbožna razstava v Kranju
»Špartanci so kazali svojim otrokom pijane helote, da so tako vzbudili v njih stud nad pijančevanjem. Protibrezbožna razstava pa kaže v slikah in pismu boj proti veri in Bogu v Rusiji, na Španskem, v Nemčiji in drugod. Kdor vse to pogleda, se mu mora vzbuditi groza in stud. To bogokletno smešenje Boga in vere, papeža in duhovnikov raznih verstev, to krvoločno divjanje proti vernikom, ta morija neštetih nedolžnih žrtev, to barbarsko rušenje cerkva in samostanov, mora privesti vsakega kulturnega človeka do odločne obsodbe protiverske-ga boja in do sklepa, da se moramo z vsemi močmi zavarovati proti brezbožni propagandi, ki si hoče osvojiti ves svet.
Obisk razstave se vsemu občinstvu, zlasti pa razumnikom toplo priporoča.
Škofijski ordinariat v Ljubljani, dne 11. julija 1934.
Ign. Nadrah, gen. vikar.«
Tako priporoča razstavo ordinariat. V Kranju bo razstava otvorjena v soboto, r'ne 18. avgusta t. 1. od 9—12 in od 15 do 19, v nedeljo 19. avgusta od 7—12 in od 15—20, v ponedeljek 20. avgusta od 9—12 in od 15—19 v prostorih ljudske šole poleg župne cerkve.
Vsakdo naj pogleda to kulturno prireditev, ki ima namen pokazati vsemu svetu nevarnost, ki preti človeštvu od strani brezbožnikov. — Obenem opozarjamo tudi na letake.
Pogreba prof. in ministra Sušnika v Ljubljani dne 12. t. m. se je v prav častnem številu udeležila tudi Gorenjska. Ne le mesta Kranj, Škofja Loka, Tržič, Radovljica, Kamnik, Jesenice, ampak tudi vasi so poslale svoje zastopnike. V duhu pa je bila pri pogrebu cela Gorenjska, zlasti pa kmečki stan. Slava spominu velikega slovenskega borca 1
TEDENSKE NOVICE
Iz uprave
Naše čitatelje obveščam^, da smo začeli razširjati naš list tudi po Ljubljani. Dobite ga v trafiki Lojk na glavnem kolodvoru ter v vseh kavarnah.
Na Bledu ga dobijo letoviščarji v vseh hotelih.
Glede inseratov blagovolite zahtevati pojasnila od naše uprave.
Obenem opozarjamo botre in botri-ce, da kupujejo birmanske in druge potrebščine samo pri tvrdkah, katere oglašujejo v »Gorenjcu«.
Župnijsko romanje na Brezje,
napravi kranjska župnija v nedeljo dne 19. avgusta. Ob 8. uri je sv. maša v kapeli s pridigo. Pri maši poje kranjski pevski cerkveni zbor.
Marijini vrtci vseh župnij iz kranjskega in tržiškega okraja imajo skupen shod v nedeljo, dne 19. avgusta na Taboru pri Podbrezjah. Ob 3. pop. se vsi otroci zberejo pri župni cerkvi v Podbrezjah, od koder gredo v procesiji na Podtabor, kjer je cerkveni govor in pete litanije M. B. in na to pozdrav otrok. Vabljeni so tudi starši otrok.
V župni cerkvi v Kranju so v
prezbiteriju že podrli oder, ta teden ali začetkom drugega tedna se podere tudi oder v ladji. Ta in prihodnji teden se bo postavljal oltar.
Umrl je dne 14. avgusta na Rupi posestnik in mlinar Jurij Šorli. Pokojnik je bil znana osebnost. Bil je mož krščanskega mišljenja in tudi cerkveni ključar podružne cerkve na Rupi. Na Rupo se je priselil 1. 1904 iz Žirov. Stari mlin je zelo povečal in moderniziral. Bil je zelo podjeten obrtnik. Rojen je bil 21. aprila 1862 in je doživel lepo starost 72 let,  pa je bil do zadnjega vedno čvrst
in čil, dokler ga ni pred nekaj meseci povozil in nekaj poškodoval avtomobil in od takrat je začel bolehati. Pokojni je bil dvakrat poročen in je imel v obeh zakonih 20 otrok, od katerih jih še živi 17. Vse svoje otroke je lepo vzgojil in jih rad pošiljal v krščanske organizacije. Dve hčeri sta napravili maturo na uči-ljišču, ena je dentistka, en sin je jurist, znani slovenski šahist, eden je ravno letos napravil maturo na kranjski gimnaziji. Pokojni se je lepo trudil, da oskrbi svojim otrokom primerno izobrazbo in življenjsko eksistenco. V njegovi hiši so bili vedno na razpolago dobri časopisi in lepe knjige in je sam zelo rad mnogo čital in se tako zelo izobrazil. V četrtek so ga položili na rupenškem pokopališču k večnemu počitku ob obilni udeležbi znancev in prijateljev. Naj počiva v miru! Njegovi družini pa naše iskreno sožalje.
Zaposlitev invalidov v tovarnah Največji reveži so brez dvoma invalidi. Za domovino so doprinesli največje žrtve ; z besedami se jim sicer daje vse priznanje, a dejanska podpora je kaj majhna. O tem bi vedeli vojni invalidi veliko povedati.
Kako se praktično izvajajo zakonite določbo, ki so izdane v korist invalidom, vidimo tudi v Kranju pri zaposlitvi invalidov v podjetjih, ki zaposlujejo več kakor 50 delavcev. Invalidski zakon namreč določuje v §u 26, da so dolžna taka podjetja zaposliti nekaj vojnih invalidov v svojem obratu.
V Kranju imamo veliko podjetij, ki zaposlujejo nad 50 delavcev v svojih obratih, vendar je vkljub trudu Udruženja vojnih invalidov zaposlenih v kranjskih tovarnah prav majhno število inva*-lidov.
Največje število zaposlenih delavcev Ima danes v Kranju tovarna Jugobruna, ki ima uslužbenih nad 1.000 delavcev (v zadnjih mesecih 1050 do 1100), vendar ta tovarna zaposluje v celem le 3 invalide. Isto razmerje je pri drugih podjetjih. Le pri Jugočeški, ki zaposluje cca 900 delavcev, je razmerje nekaj boljše, ker ima nastavljenih 14 invalidov.
Ker je sedaj izdalo sresko načelstvo v Kranju „vsem tovarnam" odlok od 26. julija t. 1., v katerem zahteva strogo izvajanje invalidskega zakona, je pričakovati, da bo izvedlo zaposlitev invalidov.
Tobačne glavne zaloge. Novi petletni zakup stopi v veljavo dne 1. aprila 1935. Licitacija se bo vršila dne 15. septembra 1934 t Beogradu. Podrobnosti so razvidne iz tiskanih pogojev, ki se j;h more nabaviti v Tobačni tovarni v Ljubljani, če se ji pošlje en kolek za 20-— Din in 6 50 Din v poštnih znamkah.
Tudi v boljSih časih je bila Kath-reiner Kneippova sladna kava v družini obljubljena pijača, toda le s pravim »Franckom«! Zdravniki pravijo: »Vsaka skodelica Kathreinerja s pravim »Franckom« je skodelica zdravja«!
Pojdite z nami! Preloženo je eno najlepših letošnjih romanj — k Mariji Lurški v Rajhenburg, združeno s celodnevnim izletom v Zagreb — na 8. in 9. septembra. Prevzvišeni g. knezoškof dr. Rozman gre z nami. Redne prijave in vplačila sprejema za Kranj in okolico uprava Gorenjca do 26. avgusta. Marija vas kliče, pohitite k njej. V Zagrebu vas čakajo vaši znanci — imate priliko, da jih obiščete. Pokažimo s tem romanjem, da smo Slovenci Marijin narod in dobri bratje naših bratov v Zagrebu. Za kranjske in okoliške romarje stane karta 75 Din.
Nič ji ne pomaga, če se Se bol) drži in skriva umazanost na perilu. Bela gosta pena Zlatorog ovepa mila jo gotovo najde, razstopi in odplavi. Zato vse vpitje nič ne pomaga: Kdor hoče poceni prati in imeti belo in duhteče perilo.^mora prati z Zlatorogom! V Zlatorogu tiči vsa tajna in umetnost imeti snežno belo in trdno perilo. Gospa, poskusite tudi vi prati r Zlatorog ovim milom in kmalu bosta nerazdružljiva prijatelja. Zlatorog-ovo milo je res dobro in domače. Zato zahtevajte pri svojem trgovcu vedno izrecno le Zlatorog-ovo milo!
Kopališki vestnik
Načrti kopališča. Enajstega aprila letos sta gg. ing. Goljevšček in Treb-še vložila svoji ponudbi za napravo načrtov kopališča, potem torej, ko so se isti že davno preje definitivno oddali g. arh, Zupanu v izvršitev. O tem smo že ponovno poročali.
Dela za napravo načrtov se torej niso, kako je to za vsa javna dela zakonito predpisano, javno razpisala. Gotovo je, da bi se bilo v današnjih razmerah sicer tega javnega natečaja udeležilo mnogo več ponudnikov, kakor pa samo omenjena dva gospoda. Govori se celo po Ljubljani, da ta dva gospoda tudi od strani občine nista dobila nobenega pismenega poziva za napravo teh svojih načrtov, ampak so se ti baje preskrbeli kar nekako med prijatelji v medsebojnem dogovoru. Seveda je naravno, da so ti oferti morali biti malo višji, kakor pa oni g. Zupana, ker je bilo delo že oddano in ponudbe torej itak niso imele več pravega praktičnega pomena.
Istega dne 11. 4. 1934 pa je tudi sresko načelstvo rešilo pritožbo g. Jegliča. Ta pritožba je namreč grajala, da so se prav ti načrti oddali brez razpisa in brez licitacije. Rešitev pritožbe pa povdarja, da so se dela za načrte oddala pravilno, ker sta poleg g. Zupana oferirala tudi še g. Goljevšček in Treb-še. Ali ni čudno, da sta poleg g. Zupana samo še ta dva gospoda zvedela za
namero kranjske občine, da bo namreč ista oddajala napravo načrtov in da sta torej tudi ona dva ponudila. Kakšno prijetno naključje je to, da se tako lepo na tihem, ne da bi tudi še drugi kon-kurentje sitnarili, more ugoditi predpisom zakona, ki zahteva za vsako licitacijo najmanj po 3 ponudnike. Seveda bi bilo bolje, ko bi se pritožba rešila vsaj nekaj dni preje, kakor sta gg. Goljevšček in Trebše vložila svoji ponudbi in bi torej ne bilo take naključne kolizije datumov.
Sploh bi bilo priporočljivo, da se prihodnjič pri take vrste licitaciji upora-„boljša režija". Mi privoščimo delo enemu kot drugemu. Mnenja smo pa, da bi občina dosti bolje odrezala, ko bi bila javno pravilno razpisala oddajo tega dela, kajti potem bi bila morala navesti v razpisu, da se je za izvedbo kopališča votiralo 700.000 Din. Na ta način ne bi rastel apetit posameznikov po mili volji in danes bi imeli — če ne dograjeno — pa vsaj začeto in v delu se nahajajoče kopališče; seveda pa samo v obsegu dovoljenega kredita. Tako pa imamo tam doli veliko grobljo in jamo, razkopan svet, v katerega je zabitega do danes nič manj kot 300.000 Din, ki leže brez obresti in brez vsakega haska ter pričajo, kam privede postopek, ki se ne drži strogo predpisanih mej in se hoče stvar nekako pod roko forsirati. To naj bi bil resen opomin vsem merodajnim činiteljem, kaj se sme in kaj se ne sme ter zopet, kaj se more in česa se ne zmore. »«
Rabio
Delavski sestanek. Na praznik dne 15. avgusta je priredila Jugoslovanska strokovna zveza pri nas delavski sestanek, ki je prav lepo uspel. Kljub temu, da se sestanka (zaradi propagande marksistov) ni udeležila velika masa delavstva, kaže, da bo započeto delo rodilo lepe uspehe. Delavstvu se odpirajo oči in je začelo spoznavati, katera organizacija je vredna njegovega zaupanja. Spoznavati je začelo, da strokovno delo ne obstoji v zabavljanju čez »farje«, ampak v požrtvovalnem in uspešnem delovanju za delavske koristi. Delavstvo zahteva poštenega in nesebičnega dela. ne pa slepljenja in govoranc brez koristi. Zato je nastal med delavstvom živahen pokret za Jugoslovansko strokovno zvezo, ker le v njej vidi rešitev in ve, da je to organizacija, ki delavstva še ni nikdar izdala ali pustila na cedilu. Tistim pa, ki skušajo ovirati delovanje JSZ, povemo: Po delih sodi delavstvo organizacije, ne pa po praznih besedah 1 Zato bo ostalo njihovo prizadevanje brezuspešno. Delavstvo je namreč dober in neusmiljen sodnik.
Cerklje
Onim, ki so radovedni, kaj je z modernim kopališčem v Cerkljah, povemo za danes samo to, da je pesek za kopališko stavbo že pripravljen. Samo 100 Din je stalo občinsko upravo to naročilo, ki je bilo izvršeno baje kar tako pod roko. Pesek sedaj čaka tam za Gradom, da ga Reka ob prvi priliki odnese s seboj; kje ga bo odložila, še ni določeno. Zelo se bojimo, da bo za letos tudi vse kopališče pri vsej svoji modernosti in z javnim, še bolj modernim straniščem šlo po vodi. Po vodi pa bo šlo tudi zaupanje občanov v sposobnost obč. gospodarjev, katerih prva dolžnost bi pač bila zgraditi prepotrebni vodovod.
Na Zgornjem Brniku se pa drugače postavijo. Novi kmetijski odbor je letos v kratkih treh mesecih dovršil kar prostoren »kmetijski dom« za shrambo kmetijskih strojev. Prej se je že tri leta o tem razpravljalo, pa brez uspeha; novo izvoljeni odbor je pa pokazal s hitro izvršitvijo svojo veliko sposobnost in veljavo.
Gotovo je v čast Brničanom tudi nova občinska pot 2. reda, ki veže Zg. Brnik in Šmartno. Možje Janez Sleme, J. Butalič, in J. Omers so vzeli stvar resno v roke, pa nekaj kuluka in cesta je bila narejena. — Ali ne kažejo taki slučaji, kako se pri nas le takrat kaj prida naredi, če se da ljudstvu svobodna beseda, če pride pobuda iz ljudstva samega. Od zgoraj dol se ljudje ne dajo, pa ne dajo s silo pridobiti za sodelovanje.
Odbor Gasil, čete na Zg. Brniku je na svoji seji 5. avg. spoznal zopet dva člana za nezanesljiva in jih izključil. Sedaj so še 4 člani. Torej še ena izključit-vena seja, pa bo mir. Seveda bo treba tudi vse požare izključiti, pa naj bodo nezaželjeni ali pa tudi zaželjeni.
V zaloški cerkvi je soboslikar Jernej Vombergar iz Cerkelj prevzel delo za poslikanje prezbiterija. Delo je v splošno zadovoljstvo ljudstva dobro uspelo. Priznanje gre tudi Založanom, ki se niso zbali stroškov. Zvedeli smo, da se za zadnjo avgustovo nedeljo pripravlja v Zalogu slovesno praznovanje 500 letnice velikega zvona. Ob tej priliki bo zunaj na prostem lepa igra »Izgubljeni sin«, na kar se Zaločani vneto pripravljajo. —
Krije
Smrtna nesreča. Minulo nedeljo je vernega krščanskega moža in cerkvenega ključarja župne cerkve g. Florijana Zaletela, posestnika v Retnjah, večernji turistovski vlak ob svoji vožnji v Kranj nižje postaje Križe - Golnik, zadel s tako silo v glavo, da mu jo je skoraj lokomotiva odtrgala. Bil je seveda takoj mrtev. Lokomotiva ga je še nekoliko vlekla As seboj; poškodovan je bil tudi drugače po glavi in nogi. Pokojnik se je vračal domov iz nasproti Retnja ležeče vasi Sebenje ter ga je v precejšnji večernji temi kot preko 70 letnega moža sigurno luč od lokomotive toliko zaslepila, da se ni mogel orientirati in je tako prišlo do nesreče.
Ko je prišel turistovski vlak v Kranj, so opazili na svetilki lokomotive krvave madeže in ko se je ta turistovski vlak vračal nazaj v Tržič, so na vlaku pazili, da bi videli, kje se je zgodila nesreča. Domači so pozno zvedeli za to nesrečo, tako, da je bil pieje na licu mesta na tržiški postaji službujoči orožnik, kateri je tudi dovolil prevoz na dom. Kmalu potem je prišla tudi sodna komisija iz Tržiča.
Zadeva s fanti iz fabrike je kar interesantna in je vzbudila povsod mnogo zanimanja. Zdi se nam, da je v volilnem zakonu pri katerem je pač sodeloval tudi naš poslanec g. Ivan Lončar, prepovedano z obljubami vplivati na vo-lilce. Brali smo že, da je bilo radi takih zadev že nekaj ljudi pred sodiščem. Kaj pravi pa državni pravnik k temu ? Za poslance v naši državi tudi veljajo zakoni!
Licitacija poštne vožnje. Podatki so razvidni iz razglasa, ki je nabit na tržiški pošti in na županstvu, če ga ni ,,pozabilo" pritrditi na uradne deske.
Upamo, da letos g. Lončar ne bo dokumentiral posestvo svoje soproge — tam za goro — s kočljivim uradnim potrdilom županstva.
Vprašanje vodarine. Med Tržiča-ni se nekaj šušlja, da na našem mestnem magistratu ni vse v najlepšem redu. Stranke dobivajo opomine za voda-rino in sicer že kar za eno leto naprej, kar nekatere razburja, drugi pa se sprašujejo kaj to pomeni? Prav je, da se terja one, ki so občini dolžni za nazaj že več časa vodarino, nikakor pa ni prav, da se terja ljudi, ki imajo vodarino že plačano za tekoče leto in se od njih zahteva vodarina za leto 1935.
Govori se tudi, da se je vršila neka revizija in sicer kar tako na hitrem, katera je ugotovila rr.^ne nerednostl v občinski pisarni. Tržiški davkoplačevalci pričakujejo, da bo na prihodnji seji občinskega odbora g. župan o tej zadevi poročal, v koliko odgovarjajo te govorice resnici,
Poslovili smo se od č. g. Zakraj-
ška v nedeljo 12. t. m. zvečer s podoknico, katero so priredili naši cerkveni pevci in naša cerkvena godba. Vmes pa so se poslovili v govorih zastopniki naših organizacij. Občinstva se je zbralo toliko, da malokdaj vidi župnišče pred seboj toliko ljudstva. Saj Tržičani zelo spoštujemo duhovnike in radi jim napravimo podoknice ali poslovilne večere, a tako prisrčne prireditve, kakor je bila ta podoknica, pa menda še ni bilo. Zdelo se je, da so ljudje kar tekmovali, kdo bo gospodu Zakrajšku napravil lepšo uslugo. Prav vsi smo čutili, da se mu je od nekaterih godila krivica pri nas v Tržiču in zato nam je še bolj priraste! k srcu. Da še celo zjutraj, ko se je odpeljal na vlak, so stale na trgu gruče in vsklikale v pozdrav: Z Bogom!
Slavje na Kofcah. Na tako priljubljenih Kofcah se je v nedeljo 12. t. m. zbralo mnogo ljudi, tudi takih, ki niso planinci. Celo godba na pihala se je potrudila nesti svoje instrumente tja gori. Klemene Franc je obhajal 25 letnico, odkar je na Kofcah za planšarja. Zato je povabil svoje znance, dal na razpolago celega koštruna, iz katerega so Tržičani kuhali svoje »bržole«. Da pa je bilo mogoče vernikom opraviti svojo dolžnost, zato je poskrbel g. Cerkovnik s sveto mašo. Le škoda, da ni bilo lepega vremena.
Na pogrebu g. profesorja Sušnika v Ljubljani, je bil tudi Tržič dobro zastopan, saj je bila njegova soproga tržiška rojakinja.
Leše
Naši občinski možje so najeli dva delavca, da obsekata drevje, ki preveč visi na pot. Tako so dali oklestiti drevje, last našega g. župnega upravitelja. Malo čudno pa se nam zdi, da so zbrali za kleščenje lak čas, ko je drevje polno sadja, ki se ga tako uniči. Ali ni jesen in zima za take posle primernejši čas? Sicer pa se ne dela pri vseh gospodarjih po enem receptu, kar seveda ne vpliva pomirjevalno. Čudno pa se nam zdi tudi, da gnojničnih mlakuž občinski možje po cestah ne zapazijo, ampak so se spravili raje nad drevje. Gnojnica nam kvari tako pota in tudi vodo v potoku. Mi z htevamo, da se se ta zadeva enkrat že uredi.
Podaljšaj   /—
si življenje!
Življenje moremo podal]- V s\
Sati, bolesni preprečiti, bo- / '.          » J
lemi ozdraviti, slabosti oja- I  ^f
fiiti, nestalne moremo učvr- ^jM^^^hp- 1
stlti in nesrečne osrečiti! enKftiUik. |
Kaj je vzrok   n "Tj vsake   S \mmtr*
bolezni ?
Osla bi jen je živcev, potr .ost, izguba dobrih prijateljev ali svojih bližnjih, raioearanje strah pred boleznijo, slab način »ivljenja. in mnogo drugih ratlogov>
Zadovoljstvo
je najboljši sdravnik ! 80 poti, ki Te morejo dovesti do dobrega raspoloženja, oživiti Tvoj značaj, napolniti Te z novim upanjem j t« pot Jc pa opisana v razpravi, ki Jo le more vaakdo ki jo zahteva, dobiti takoj in
povsem brezplačno!
V tej mali priročni knjižioi je rastotmaoeno, kako morete v kratkem lasu in brez ovire med delom oja&iti živce in milioe, odpraviti slabo raspoloženje, trudno«!, raztreaenoat, oslabljenje spomina, neraspoloženje za delo in nebroj drugih bolestnih pojavov. Zahtevajte to razpravo, ki Vam bo nudila mnogo prijetnih ur. Poitno iblrilUlt :
Ernst Pasternack, Berlin SO
Michaelkirchplatz 13. Abt. 91
	)
1	
Stran 4
»GORENJEC«
Štev. 29
Gospodarstvo
Žitni trg: Tendenca je nespremenljiva. Izvoz pšenice se še ni pričel. Baje bo Čehoslovačka kupila pri nas 5000 vagonov pšenice. Kakor hitro sc bo izvoz pričel, bodo cene poskočile. Cene koruzi so nekoliko popustile.
Krompir: Radi nizkih cen so kupčije s krompirjem zelo živahne in notira točasno roza krompir v Leskovcu in Pečenjevcu Din 40'—, na Pragerskem Din 30 do Din 35'—, v Banatu in Bački Din 30—, v Slavoniji Din 27 — do 35— za 100 kg, odvisno od kvalitete. Dognano je, da je letos za 50% več r°za krompirja kot lansko leto.
Beli „Kresnik" notira Din 45*— franko vagon nakladalna postaja. Na Gorenjskem še »Oneidovec« ne notira.
Fižol: Pričakuje se dobra letina. Beli fižol notira Din 125'—, mešani od Din 120 do 140'— za 100 kg odvisno od kvalitete, franko nakladalna postaja. (Banat in Slavonija).
Privatno smo informirani, da je Francija kontingentirala uvoz fižola. Kolik kontingent bo dobila Jugoslavija, še ni znano. Upamo pa, da nam naš izvoz fižola ne bo povzročil toliko skrbi in jeze, kakor na Štajerskem jabolka.
Dinar čvrst: V zadnjih dneh je dinar v nasprotju z drugimi valutami zelo čvrst. Naše izvozne firme, kakor tudi producenti gledajo na to z nezaupanjem, ker pomeni za nas še nadaljni padec cen deželnih pridelkov, na drugi strani se pa inozemski kupci ne pod-stopijo sklepati prej kupčij v Jugoslaviji, dokler ne bo dinar zopet stabilen.
Anglija in Amerika sta valuto znižale do gotove meje ter s tem zelo dvignile izvoz. Tudi pri nas bi bilo kaj slič-nega zelo potrebno, ker bo sicer naš izvoz fižola, krompirja in zelja še nadalje pojemal, ker s sedanjimi cenami nikakor ne moremo konkurirati z drugimi državami.
Ogromni dobički tujcev. Pod
tem naslovom je „Kmetski list" objavil zanimivo poročilo, iz katerega prenašamo sledeče odlomke: ,.Naravnost vne-bovpijoč primer, kako se košatijo tujci pri nas na naš račun, nam nudi rudnik bakra v Boru v Srbiji. Ta rudnik izkorišča neka francoska družba. Ta družba je delniška in delniški kapital znaša 15 milijonov francoskih frankov, ki je razdeljen v delnice po 100 frankov. Samo letošnji dobiček družbe pa znaša okoli 50 milijonov frankov ali 160 milijonov dinarjev! Od tega dobička bo družba pač plačala davek, potem delavske mezde, provizije (samo te znašajo okoli 20 milijonov frankov!), preostali znesek pa bodo razdelili tako, da bo dobil vsak delničar za svojih 100 frankov kapitala 130 frankov! Tako velikega dobička pa družba ni izkazala samo letos, ampak ga izkazuje že vsa leta od 1. 1922 naprej, tako, da je podjetje v 11 letih že 15 krat zaslužilo v podjetje vloženo glavnico! Pri tako bogatih dohodkih pa bi človek mislil, da bo družba vsaj svoje delavce dobro plačevala in kmetom dajala pošteno odškodnino za poškodovano zemljo in posevke. Temu pa ni tako. Delavci zaslužijo povprečno komaj po 20 D;n na dan, s kmeti pa ima družba večne pravde..."
Tako poroča imenovani list. Mi smo povsod in vedno kazali pota glede zboljšanja gospodarstva. Gospodje pri listu pa imajo vajeti v rokah. Kdo naj jih nategne, če ne tisti, ki vlada nad vprego?
UIMfl    pristno, po konkurenčni
w I ■ ceni, dobite pri Centralni
vinarni v Ljubljani, Frankopanska ul. 11
HALI OGLASI
Za vsako besedo v malih oglasih se plača 50 par. Najmanjši znesek je 6 D.
Otomane, divane, modroce in vsa v
stroko spadajoča dela Vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik, v hiši g. F. Ažmana.
Kot hiSnico (hišnika) sprejmem pošteno, skrbno starejšo žensko, ki zna kuhati meščansko hrano in se razume na obdelavo vrta. Naslov v upr.
Zračno opremljeno sobo s posebnim vhodom in hrano išče mirna gospodična za 1. ali 15. sept. Naslov v upravi.
Proda se lepa stavbna parcela na
Primskovem nasproti cerkve v izmeri ca 1300 kvadrm. Poizve se v župni pisarni v Kranju.
Iščem službo sluge v mestu. Mlad sposoben za vsako delo. Naslov: Leber S. Britof 50 p. Kranj.
Najprimernejša darila za birmance
po zelo nizkh cenah kakor ure, verižice, uhane, zapestnice itd. dobite
pri urarju IVANU VIDMARJU Kranj, Glavni trg  (nasproti rotovža)
Popravila ur, zlatnine, srebrnine in optike točno in solidno. Kupujem staro zlato in srebro po najvišjih dnevnih cenah.
Albin lazbec
Kranj
Vam nudi obleke za Šolarje po Din
Đ5--
Prepričajte sel — NajcenejSi nakup izgotovljenih oblek
Botri!     Botrice!
Najelegantnejše čevlje za vas in za vaše birmance dobite najceneje le pri tvrdki
Fr. Strniša, Kranj
Preden se odločite za nakup, pridite in in prepričajte se o ceni in kvaliteti!
Če hočete biti v resnici dobro postreže-ni. se obrnite na prvo zlatarsko delavnico na Gorenjskem B. Rangus. Lepa izbira zlatnine, srebrnine, ur in drugih primernih daril za birmance in birmanke. Prepričajte se o ceni in kvaliteti! — Sedaj poleg hotela Stare poŠte.
Usnjarska in čevljarska zadruga
ftuno
r.  ? o.   v Jr?/ču
priporoča sledeče lastne in zato
najcenejše izdelke:
ovčine v raznih barvah, kozine za pletene sandale usnje za površnike, boks, ševro, juhtovino, galanterijsko usnje itd. Obiščite nas!
Botri in botrice!
Manufakturna za loga
Za vaše birmance in birmanke vam nudimo letos posebno veliko izbiro blaga za fantovske in dekliške obleke in sicer v svrho reklame po tovar niških cenah:
Štof za fantovske obleke samo Din 23—30
Kamgarn modri 140 cm, samo
Puphn svileni
Puplin volneni v vseh barvah
Crepe de Chine prvovrsten V vašem interesu je, preden se odločite za nakup vsakovrstnega blaga, da si ogledate našo veliko zalogo in se prepričate osebno o najnižjih cenah na Gorenjskem I
Priporočamo se vaši naklonjenosti:
52
10—12 24-32 23—32
Logar & Kalan
lastnik Srečko Vidmar
Kranj
Agfa aparati
Agfa Isochrom in Superpan filmi
Agfa Lupex papirji za Vaše kopije Vse dobite vedno v A9fa Brovira za Vaše povečave
drogeriji
B. Šinkovec, Kranj, Glavni trg
Moderno tiskarsko pod-''etje, specialno urejeno za izdelavo raznovrstnih letakov, reklamnih tiskovin in plakatov v eno in večbarvnem tisku po najmodernejših načrtih. Vsa v stmko spadajoča dela izvršujemo točno in poceni.
i8karna Tisk. društva ? Kranju
KJE DOBIŠ
vsak dan sveže pecivo, torte, sladoled itd? — Le pri znani slaščičarni
ŠINK, KRANJ
Vsake vrste rolete, žaluzije, zavese in samonavijalci.
PETER KOBAL
KRANJ
Dravska banovina - Jugoslavija
Specijalni lastni izdelek dobavlja v vsaki mnotlnl In dimenzijah.
Zaloga pohištva. — Izdelovanje vseh najfinejši!« tapetniških del. Najcenejša postrežba, solidno delo. — Prepričajte sel
Gorenjske mlekarske zadruge
(Skupni obrat) v Naklem
Nudimo cenj. občinstvu mleko in
vse mlečne izdelke:
čajno maslo »deteljica« sirotkino maslo skuto za štruklje
Sire: Ementalec, eidamer, trapist, imperjal, liptaver, romadur, dessert.
Vse dobite v naših poslovalnicah v Kranju, Tržiču, Jesenicah. Prepričajte se o dobri kvaliteti in nizkih cenah!
Kauh zofe. spalne divane, otomane, modroce ter splošno tapetniško pohištvo od preproste do najmodernejše oblike
nabavite najceneje in solidno, ako naročite pri t a pet ni k u
BERNARD MAKS
specijalna delavnica tapetniških izdelkov KRANJ, STARA POŠTA 2
(Ljudski dom) r. z. z n. z.
Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne
položnice na razpolago. Nove hranilne vloge se obrestujejo po  dogovoru in se izplačujejo  vsak čas brez napovedi. Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje
"T—=il IBt
Zu uredništvo in izdajatelja odgovarja Ivan Kotlovšek v Kranju.
Tisku Tiskarna Tiskovnega društva v Kranju, predstavnik France Uhernik.
MA
7557