423
Mnogovrstne novice.
* Samoprodaja tabaka bo v Avstriji padla. Ogri so začeli vrtati v ta monopol državni, in kar Ogri začno, tudi izpeljejo; vsaj ^ mi Cislajtanci zmirom plešemo kakor godejo Ogri. Ze je ogerski finančni minister Kerkapolyi naznanil ogerskemu državnemu zboru, da bode prihodnje leto mu predložil načrt postave, da se prenaredi ali popolnoma odpravi pravica, ki jo dozdaj sama vlada ima, da prodaja tobak, kajti zdaj ne sme nihče na Ogerskem in v našem cesarstvu tobak pridelovati brez vladinega dovoljenja, ali kar ga pridela z dovoljenjem, vsaj mora ga prodati vladi, da sama ona ž njim kupčuje. Ker je več dežel za tobakorejo pripravnih in bi lastniki za tobak pripravnih zemljišč lahko veliko si prislužili s pridelovanjem tobaka, zato je res želeti, da bi se odpravil ta monop61. Al vprašanje je: kako bo avstrijsko-ogerska vlada si nadomestila dohodke, ki zdaj državi po tem monopolu vsako leto dohajajo? Ogerska vlada ceni čisti dohodek, ki ga po tobaku prejme, na 10 milijonov in 624.100 gold, KerkapoIyi sam praša: po k ter i h direktnih davkih se bo ta zguba nadomestila, ker že zdaj od 54 milijonov direktnih davkov (zemljišnih, hišnih itd.) morajo 20 milijonov s silo iztirjati? — V našem cesarstvu pa nese državi tobak še več, namreč 19 milijonov 321.586 gld. čistega dohodka; s kterim davkom pa bi se ta zguba nadomestila, ako bi se vladna samoprodaja tobaka odstranila? Ako bi smeli kmetovalci tudi tobak pridelovati, gotovo bi si marsikdo pomnožil svoje zemljiščine
424
dohodke, — al  kako bi  se  država  nadomestila zgubo dohodkov po tobaku?
*  Pariz šteje 2,150.900 glav. Da toliko ljudi mnogo reči potrebuje, kažejo te-le številke: Predno je nemška armada oblegla Pariz, so vsaki dan potrebovali: 19.725 centov kruha, 4990 vreč moke, 490 volov, 130 krav, 430 telet, 2963 glav drobnice, 2150 centov slanine, 1150 centov kuretine in divjačine, 1490 centov rib, med temi dve tretjini živih morskih rib, 2950 centov krompirja, 5000 centov sočivja (repe, salate, kumar itd.), 1120 centov surovega masla, 280 centov sira itd. Koliko pa še raznovrstnih pijač in enacih stvari, o čemur ni na-tanjčnih naznanil. Misliti se da, da je zdaj drugače. Konjsko mes6 je v navadi, pa tudi mačke, psi in podgane so dobre. Raznovrstne živali, ki so bile poprej po lepih vrtih le na ogled, hodijo zdaj kuhane in pečene na mizo.
*  Francoska in nemška — nekdaj in zdaj. Francoska je leta 1789. obsegla 9600 štirjaških milj; 1808. leta 13600; 1815. leta 9665; 1860. leta 9850. Njena prejšnja meja se po miru, 1815. leta od zaveznih vlad podpisanem, ni kar nič skrčila, temveč še dalje segala kot pred glasovito ustajo. Nemčija, to je, severno-zavezne in južne nemške države, pa merijo 9631 štirjaških milj. Oe Nemci odtrgajo Francoski alzaske dežele spodnjerenske in gornjerenske, pa tudi sosednje lotarinške kronovine: Mozel (Metz), Meurthe (Nancy) in Vogeze (St. Die), priraste Nemčiji potem 501 štirjaških milj; imela bi toraj skupaj 10.132, Francoski pa bi ostalo le samo 9349 štirj. milj. Po zadnji štetvi iznaša sedanje ljudsko število v Nemčiji 38 milijonov in 512.877; v Francoski pa 38 milijonov in 7000. Če privzamemo še zgorej omenjene kronovine, ako Nemcem pripadajo, poskočila bi številka nemških prebivalcev za 2 milijona in 308.000, in Francoska bi v prihodnje imela le 35 milijonov in 759.000 stanovni-kov, Nemčija pa 40 milijonov in 820.877.