UDK: 412/415+411.12(045)=163.6 Usmeritve za obvladovanje smrekovih lubadarjev Directives for the bark beetles control Jošt JAKŠA* Izvleček: Jakša, J.: Usmeritve za obvladovanje smrekovih lubadarjev. Gozdarski vestnik 66/2008, št. 3. V slovenščini, z izvlečkom v angleščini. Cit. lit. 7. Prevod izvlečka Breda Misja. Prispevek opisuje dela, metode in tehnike obvladovanja smrekovih lubadarjev. Dela delimo na preventivna in zatiralna. Uporabljamo tehnične, biotehnične in kemične metode ali kombinacijo le-teh. Dobro poznavanje sestojnih razmer, biologije lubadarjev in metod obvladovanja lubadarjev je pogoj za uspešnost dela in manjšanje poškodb, ki jih v gozdovih povzročajo smrekovi lubadarji. Prispevek se omejuje na obvladovanje osmerozobega smrekovega lubadarja (Ips typographus L.) in šesterozobega smrekovega lubadarja (Pityogenes chalcographus L.). Ključne besede: obvladovanje podlubnikov, lovne nastave, lovne pasti, feromonske vabe, osmerozobi smrekov lubadar, šesterozobi smrekov lubadar Abstract: Jakša, J.: Directives for the Bark Beetle Control. Gozdarski vestnik (Professional Journal of Forestry) 66/2008, Vol. 3. In Slovenian, abstract in English, lit. quot. 7. Translated by Breda Misja. This article describes actions, methods and techniques for the bark beetle control. We divide the activities into the preventive and suppressive ones. We use technical, biotechnical and chemical methods or their combination. Thorough knowledge of stand condition, bark beetle biology and bark beetle control methods represent a condition for the work success and reduction of damage caused in forests by bark beetles. The topic of this article is limited to the eight-toothed spruce bark beetle (Ips typographus L.) and six-toothed spruce bark beetle (Pityogenes chalcographus L.) control. Key words: bark beetle control, hunting set-ups, hunting traps, pheromone baits, eight-toothed spruce bark beetle, six-toothed spruce bark beetle ŠIFRAH1-3.0M.001/D 11-3.01-1.002/D UVOD Aktivnosti za obvladovanje smrekovih lubadarjev, pri čemer sta mišljena predvsem osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus L.) in šestero- zobi smrekov lubadar (Pityogenes chalcographus L.) se morajo pričeti zgodaj spomladi, takrat ko v gozdu še laži sneg. Zadnja leta je zaradi milih zim, ko skoraj ni snežne odeje, treba aktivnosti obvladovanja lubadarjev izvajati celo zimsko obdobje. Treba je izvajati nadzor nad sestoji iglavcev in dosledno opravljati posek odkritih žarišč ter izvaj ati ostala zatiralna dela za zatiranj e lubadarjev. Če razmere onemogočajo dostop do gozdov, se z zatiralno-preprečevalnimi deli prične takoj, ko je dostop možen. Usmeritve za obvla- dovanje lubadarjev so prilagojene obvladovanju dveh najpogostejših smrekovih lubadarjev, ki povzročata daleč največ poškodb v gozdovih, to je osmerozobemu smrekovemu lubadarju (Ips typographus L.) in šesterozobemu smrekovemu lubadarju (Pityogenes chalcographus L.). Smiselno se navodila uporablja tudi pri izvajanju preventiv- nih del in zatiranju ostalih smrekovih podlubnikov, podlubnikov na jelki in borih. USMERITVE ZA OBVLADOVANJE LUBADARJEV Kontrolno lovne (KL) pasti KL pasti načrtujemo v odvisnosti od stanja populacije lubadarjev, razmer v sestojih smreke v načrtovanem območju ter vremenskih razmer in letnega časa. Mrežo KL pasti zgostimo v gozdovih z večjim deležem iglavcev, kakorkoli oslabelih oz. poškodovanih gozdovih smreke in v gozdovih, kjer so bila v preteklem letu evi- * J. J., univ. dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije CE, Večna pot 2, 1000 Ljubljana •fJiiL» mm • ' Slika 1: Mešanost gozdov v Sloveniji dentirana večja žarišča lubadarjev oz. opravljene večje sečnje smreke. KL pasti postavljamo na primerna mesta (polsenca, ustrezno kroženja zraka), upoštevajoč varnostno razdaljo odmika od najbližjih dreves smreke, ki naj bi bila za KL pasti, v katere postavljamo vabe za osmerozo- bega smrekovega lubadarja vsaj 25 m in za KL pasti, v katere postavljamo vabe za šesterozobega smrekovega lubadarja, vsaj 15 m. KL pasti raz- poredimo v nekakšni »mreži«, ki nam omogoča spremljanje trendov razvoja populacije lubadar- jev. V saniranih žariščih, ki imajo premer večji od sestojne višine odraslega sestoja, v primeru »igtSgt ifli..: ■ ^ PlMj sjaaag t • - .] SS Delež iglavcev v % lesne zaloge do 25 Več kot 25 do 50 Več kot 50 do 75 _ Več kot 75 šesterozobega smrekovega lubadarja (Pityogenes chalcographus L) oz. najmanj 50 m v primeru osmerozobega smrekovega lubadarja (Ips typo- graphus L.), se postavi KL past, ki je praviloma, dvojna oz. trojna (zvezdasta). Po raziskavah ima zvezdasta past, ob isti porabi feromonskih vab, do 5x večji ulov kot enojna. Za žarišča, ki so v obsegu navedenih minimalnih površin, se KL pasti postavlja praviloma v sredino žarišča. Za večja sanirana žarišča in sanirane površine poškodovane po naravnih ujmah (smreka) se KL pasti, upoštevajoč varnostne razdalje od dreves in sestoja, postavlja predvsem na južne 1 III IV V VI VII VIII IX X 1 XI j XII Prezimu e imago v tleh Prezimuje zarod v drevju 1 1 jajčece buba ličinka mlad hrošč hrošč, ki prezimuje hrošč, ki zalega Slika 2: Razvojni krog osmerozobega smrekovega lubadarja in jugozahodne robove, po možnosti na vsakih 50 m. Na severnih in severovzhodnih robovih takšnih površin se postavlja pasti na vsakih 100 m. Postavljanje pasti na manjše razdalje je škodljivo, ker zaradi prevelike koncentracije feromona v zraku prihaja pri lubadarjih do dezorientacije in tako zmanjšanja ulova. Najuspešneje KL pasti uporabljamo v zgodnji pomladi, tako da polovimo hrošče v prvem rojenju. KL pasti so učinkovite predvsem do začetka avgusta. Po tem času se učinkovitost feromonskih vab zaradi velike prisotnosti naravnih atraktantov, zelo zmanjša. Zato KL pasti uporabljamo od avgusta dalje predvsem za nadzor trenda številčnosti lubadarjev in za zatiranje v večjih saniranih žariščih. Uspešnost prve nastave je v kombinaciji z doslednim izvajanjem ostalih ukrepov varstva pred lubadarji pogoj za uspešnost obvladovanja v tekočem letu in za nadaljnji razvoj populacij lubadarjev. Načrtovanje postavitve KL pasti Za določitev potrebnega števila KL pasti v obdo- bju maj - julij in za oceno pričakovane gostote populacije osmerozobega smrekovega lubadarja v obdobju julij-avgust v tekočem letu, se upo- rablja kriterij števila ulovljenih osebkov med zaporednima čiščenjema (pozor na predpisane obhode čiščenja): - nizka stopnja napada (do 1.000 hroščev (do 25 ml) / past): pasti odstranimo ali preme- stimo, verjetnost, da bo gostota populacije v obdobju od julija dalje za tekoče leto visoka, je majhna; - srednja stopnja napada (od 1.000 do 4.000 hroščev (od 25 ml do 100 ml) / past): število pasti je ustrezno, verjetnost, da bo gostota populacije v obdobju od julija dalje za tekoče leto visoka, je zmerna; - visoka stopnja napada (nad 4.000 hroščev (nad 100 ml) / past) priporoča se zvišanje števila pasti, verjetnost, da bo gostota populacije v obdobju od julija dalje za tekoče leto visoka, je velika. Za določitev števila KL pasti v obdobju maj - julij in za oceno pričakovane gostote populacije šesterozobega smrekovega lubadarja v obdobju julij-avgust v tekočem letu se uporablja kriterij števila ulovljenih osebkov med zaporednima čišče- njema (pozor na predpisane obhode čiščenja): - nizka stopnja napada (do 5.000 hroščev (do 9 ml) / past): pasti odstranimo ali premestimo, verjetnost, da bo gostota populacije, v obdo- bju od julija dalje za tekoče leto, visoka je majhna; - srednja stopnja napada (od 5.000 do 20.000 hroščev (od 9 ml do 34 ml) / past): število pasti je ustrezno, verjetnost, da bo gostota populacije, v obdobju od julija dalje za tekoče leto, visoka je zmerna; - visoka stopnja napada (nad 20.000 hroščev (nad 34 ml) / past) priporoča se zvišanje števila pasti, verjetnost, da bo gostota populacije, v obdobju od julija dalje za tekoče leto, visoka je velika. Postavljanje KL pasti KL pasti postavljamo na čvrsto ogrodje lesene oz. kovinske konstrukcije. Vršna prečka ogrodja naj bo ca. 150 cm nad tlemi, širine ca. 120 cm. Nosilno ogrodje mora biti dobro učvrščeno v tla. Na nosilno konstrukcijo pritrdimo režasto past z najlonsko vrvico, vezico ali žico. Past na konstruk- ciji ne sme opletati! Ogrodje je lahko namenjeno eni pasti, dvema pastema (kot med pastema 180 o) oz. sistemu treh pasti (zvezdasta past), ki so pasti med seboj postavljene pod kotom 120 o. Za postavitev zvezdastih pasti je najprimernejše posebej za to prirejeno kovinsko ogrodje. Zaradi visokih stroškov feromonskih vab in naraščanja učinkovitosti ulova ob enaki količini feromonskih vab, se postavlja povsod, kjer je to mogoče dvojni oz. zvezdasti sistem pasti. Pri postavljanju kontrolnih pasti moramo upoš- tevati smer prevladuj očega vetra, ki na dani lokaciji piha v svetlem delu dneva. Veter mora pihati od pasti proti smeri, iz katere pričakujemo največji nalet lubadarjev. Pri zvezdastih pasteh mora pihati prevladuj oči veter v smeri simetrale kota tistih dveh kril pasti, v katere bomo nastavili feromonske vabe (pivnik oz. ampula). Past se postavi na mestu, kjer ni podrasti, ki bi tekom rastne dobe prerasla višino spodnje stranice lovnega korita na pasti oziroma je potrebna obžetev. Izogibamo se mestom, kjer bi bila past izpostavljena celodnevnemu sončnemu obsevanju (hitrejše izhlapevanje feromona in hiter razkroj ulovljenih hroščev). Pasti postavljamo v Slika 3 in 4: Primer postavitve zvezdastega sistema režastih pasti primerni varnostni razdalji od najbližjih smrekovih dreves, tudi mlajših razvojnih faz, če bomo uporab- ljali feromonske vabe za šesterozobega smrekovega lubadarja (25 m za osmerozobega smrekovega lubadarja in 15 m za šesterozobega smrekovega lubadarja). Kontrolne pasti postavljamo v sestojih, kjer ima smreka več kot 20 % delež v lesni zalogi sestoja. Gostota postavljanja kontrolnih pasti je 1 past na 5 do 25 ha. Lovne pasti postavljamo v sanirana žarišča in sanirane površine, poškodovane po naravnih ujmah, če je med poškodovanim drevjem tudi smreka, predvsem na južne in jugozahodne robove, po možnosti na vsakih 50 m. Na severnih in severovzhodnih robovih se postavlja pasti na vsakih 100 m. Tudi pri postavljanju lovnih pasti se upošteva varnostne razdalje do stoječega drevja, Če je površina, ki je bila predmet sanacije, manjša od 0,4 ha, se postavlja lovno past le v sredino. Izjemoma, če je oblika sanirane površine podolgovata, se postavlja do dve pasti. Pozor na varnostne razdalje! Vstavljanje feromonskih vab Vsako past opremimo z eno feromonsko vabo za osmerozobega smrekovega lubadarja ali z eno feromonsko vabo za šesterozobega smrekovega lubadarja. Ker je priporočljivo, da je razdalja med vstavljenima vabama za različni vrsti vsaj 50 cm, naj bodo pasti, kadar uporabljamo feromonski vabi za oba lubadarja praviloma dvojne ali zvezdaste (v Slika 5: Pravilno vstavljena ampula feromonske vabe eno režasto past vstavimo vabo za osmerozobega, v drugo režasto past vabo za šesterozobega smre- kovega lubadarja). Vabo vstavljamo v past vedno na osojni strani pasti, tako da je feromonska vaba v višini med spodnjo polovico in spodnjo tretjino pasti. Feromonske vabe po potrebi menjamo na 5 do 8 tednov, odvisno od temperature in zračne vlage in s tem povezano hitrostjo izhlapevanja atraktanta. Vabe Chalcoprax imajo od leta 2006 dalje podaljšano dobo izhlapevanja, tako da v nekaterih primerih zadostuje ena vaba za celo sezono. Pri danes razpoložljivih vabah (ampule) je možen nadzor vsebnosti atraktanta. Feromonske vabe vstavimo v pasti okoli 10 dni pred pričakova- nim prvim rojenjem. Staro vabo lahko pustimo v pasti, vendar se stara in nova vaba ne smeta dotikati z največjima ploskvama, ker se tako zmanjšuje površina izhlapevanja. Vabe, ki jih odstranimo s pasti, ne odvržemo v okolico. Zavijemo jih v nepredušno vrečico in jih odvržemo v smetnjak oz. jih na varnem mestu sežgemo. Vabe se morajo hraniti na hladnem, temnem mestu v originalni embalaži. Idealno za hranjenje je, če se vabe hrani pri temperaturi -14 oC. Čiščenje in kontrola KL pasti Pasti moramo redno čistiti. V času, ko dnevne temperature presegajo 24 o C in več, je treba pasti čistiti 1x tedensko, ko so dnevne temperature do 24 o C, zadošča, da pasti čistimo 1 x na deset dni, pri temperaturah pod 20 o C pa celo na štirinajst dni. Čiščenje pasti je potrebno tudi po deževju, še posebej, če deževju sledijo vroči dnevi in se utopljeni hrošči hitro razkrajajo. Nedosledno čiščenje drastično zmanjšuje učinkovitost ulova, hkrati pa v past privablja naravne sovražnike. Velika koncentracija hroščev v lovilnem koritu, še bolj pa razkrajajoči se hrošči, povzročajo odvra- čalni (repelentni) učinek, kar ima za posledico zmanjšanje ulova tudi do 100 % in povzročanje novih žarišč v okolici pasti. Pri čiščenju KL pasti pazimo na naravne sovražnike lubadarjev kot so mravljinčasti pisanec (Thanasimus formicarius L.) in podobni. Naravne sovražnike lubadarjev izločamo iz ulova in jih spuščamo nazaj v oko- lico. Ujete lubadarje vsujemo v prazen lonček, ki se lahko dobro zapre (npr. za vlaganje), ki ga dobro zatesnimo. Lovno korito očistimo, posebej Slika 6: Ko čistimo korito moramo posebej pazljivo očistiti mrežice odtokov Slika 7: Mravljinčasti pisanec (Thanasimus formi- carius L. dobro pa očistimo mrežice odtokov, po možnosti s čopičem. Čiščenje mrežic odtokov je nujno po dežju. Ujete lubadarje moramo po čiščenju uničiti! To lahko storimo tako, da v lonček, kamor smo vsuli lubadarje, napolnimo z vodo in ga pustimo zaprtega en dan. Ocenimo količino ujetih hroščkov ter količino ulova zabeležimo v evidenčnem listu postavljenih kontrolno-lovnih pasti. Vsaka past naj ima številčno oznako, pod katero jo vodimo v evidenčnem obrazcu. Ulov je praviloma velik v spomladanskem času, potem se zmanjšuje. Pri ocenjevanju števila ujetih osebkov si poma- gamo z oceno: • v 1 ml je ca. 40 osebkov oz. 1 dcl je ca. 4.000 osebkov osmerozobega smrekovega luba- darja • v 1 ml je ca. 600 osebkov oz. 1 dcl je ca. 60.000 osebkov šesterozobega smrekovega lubadarja Pri postavitvi KL pasti kontroliramo nalet hroščev na zdrave smreke v razdalji do 50 m od pasti. Kontrolno lovne (KL) nastave Pri načrtovanju KL nastav moramo že v naprej vedeti, kdo, kako in kdaj bo KL nastavo po koncu uporabe izdelal. Lokacije v bližini gozdnih pro- metnic so zaradi dostopa lažje, zato je smiselno načrtovati KL nastave v kombinaciji s KL pastmi Primernost mesta na deblu za razvoj novih generacij podlubnikov Območje brez odloženih jajčec Območje visoke smrtnosti jajčec (tem- peratura) Območje visoke smrtnosti ličink (tem- peratura) Območje normalnega razvoja Območje visoke smrtnosti zaroda (vlaga) Slika 8: Slika primernosti mest na deblu za razvoj novih generacij podlubnikov tako, da so, če to pogoji in potrebe po varstvu pred podlubniki omogočajo, KL nastave bližje gozdnim prometnicam. Med nastavami je naj- preprosteje ravnanje s KL deblom. KL nastave imajo v primerjavi s KL pastmi prednosti in slabosti. Prednost je predvsem v ne selektivnem ulovu več vrst podlubnikov in ne zgolj lubadarjev. Pomanjkljivosti pa so predvsem v ceni postavitve in izdelave ter zahtevnem nadzoru. KL nastave, kamor uvrščamo KL drevesa, KL debla in KL kupe, postavljamo predvsem tam, kjer ne moremo postaviti KL pasti, to je predvsem znotraj smre- kovih sestojev. Za mesto polaganja KL nastave izberemo polsenčno lego, kjer se sončno obsevanje in senca tekom dneva na nastavi izmenjujeta. Če Slika 9: Temperatura vpliva na hitrost razvoja podlubnikov. Pri višjih temperaturah je razvoj hitrejši. Pregrevanje povzroča smrt. KL nastavo postavimo v senco, ni dovolj toplote za razvoj novih generacij podlubnikov in zale- ganja v takšno nastavo ne bo. Enako je preveč osvetljena nastava zaradi prevelike količine toplote neprimerna za zaleganje in razvoj podlubnikov. Za nastavo izberemo drevo, ki ima premer čim bližje srednjemu premeru smrekovega sestoja v katerem polagamo nastavo. Drevo mora biti vitalno, a slabše kakovosti. Mešanost gozdov v Sloveniji Z lovnimi nasta- vami obkrožimo lubadarke tako, da so od žarišč oddaljene do 50 m. Lovne nastave I. serije, ki so namenjene ulovu prezimelih hroščev, postavljamo zgodaj pomladi, takoj ko se začne topiti sneg, naj- pozneje do sredine marca. V gorah in predelih z dolgotrajno snežno odejo se lahko pripravijo že pred začetkom zime, najpozneje pa do sredine aprila. Za KL debla in drevesa izberemo tehnično manj vredna drevesa, ki so blizu povprečnega prsnega premera smrek v okolici nastave. Izbrana drevesa morajo biti zdrava in ne odmirajoča! KL nastave položimo pred začetkom prvega rojenja podlubnikov. KL nastave je treba redno pregledo- vati in ugotavljati zasedenost KL nastave in raz- vojno stopnjo zalege podlubnikov. Pregledujemo tako, da z nastave odstranimo manjši kos lubja, pod katerim pregledamo in ocenimo zasedenost nastave in razvojno stopnjo podlubnikov. Čas za Slika 10: Kontrola zasedenosti lovnega debla izdelavo, to je beljenje KL nastave (uničenje KL kupa) in uničenje zalege podlubnikov določimo tako, da ugotovimo razvojno stopnjo zalege prevladujoče vrste podlubnikov. Z izdelavo pri- čnemo, ko je nastava polno zasedena oz. ko je zalega prevladujoče vrste podlubnikov dosegla razvojno stopnjo bube. Takrat KL nastavo olupimo na ponjavo, lubje pa sežgemo oz. poškropimo z insekticidom (KL kupov ne lupimo). Pri kurjenju in uporabi insekticidov moramo upoštevati vse omejitve, ki veljajo pri uporabi ognja in insekti- cida v gozdu. Zaradi pridobitve FSC certifikata v gozdovih, s katerimi gospodari Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, je uporaba insektici- dov v teh gozdovih prepovedana. Uporabo insek- ticida se nadomesti z drugimi ukrepi, ki morajo dosegati najmanj enako stopnjo učinkovitosti. V primeru, da je na KL nastavah zasedenost srednja (0.5 do 1 vhodna odprtina na 1 dm2) ali močna (več kot 1 vhodna odprtina na 1 dm2) položimo takoj po končanem rojenju dodatne KL nastave, v količini 1/5 že obstoječih. Lovne nastave II. serije, namenjena ulovu Slika 11: Kombinacija feromonske vabe z lovnim deblom in v ujmi poškodovanim drevesom naslednje generacije, se postavijo najpozneje en teden pred pričakovanim poletnim rojenjem. Postavitev je odvisna od napadenosti I. serije. Pri slabi napadenosti (do 0.5 vhodnih odprtin / 1 dm2) ne postavljamo II. serije. Pri srednji napadenosti se število KL nastav zniža na pol- ovico, pri močni napadenosti pa položimo toliko KL nastav kot pri I. seriji. V primeru nevarnosti pojava tretje generacije, se polagajo KL nastave naslednje serije pod enakimi pogoji kot pri II. seriji. KL nastave kontroliramo od začetka rojenja v intervalih 7—14 dni, pred koncem tudi pogosteje, vse do končne izdelave in uničenja zalege podlubnikov. Ob veliki količini poškodovanih in oslabelih, a še vedno stoječih dreves oz. ob zelo močnem napadu podlubnikov je mogoče za lovna drevesa uporabiti tudi poškodovana drevesa, ne da bi jih podrli. Nadzor nad takšnimi drevesi - KL nastavami je zelo zahteven in terja še večjo vestnost in natančnost pri delu. Ugotavljanje zasedenosti nastave in razvojne stopnje zalege podlubnikov je lahko le posreden, zato takšno nastavo izdelamo takoj, ko posumimo, da je to potrebno. Po Pravilniku o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja in za zatiranje podlubnikov je v žariščih z nad 100 m3 napadenega drevja možno za KL drevesa priznati največ do 5 % števila dreves. Takšna drevesa v naravi označimo z veliko črko L. Literatura in proizvajalec feromonskih vab priporočajo kombinirano uporabo KL nastav in feromonskih vab. Vabo je potrebno postaviti vedno na severno (osojno) stran KL nastave, tako kot je prikazano na sliki. Vabi lahko nare- dimo iz alu folije nekakšno strehico, tako, da jo zavarujemo pred padavinami. Zaščita ne sme motiti pretoka zraka! Naselitev kombinirane KL nastave je hitrejša, zato je potrebno izvajati pogostejši nadzor, 1 x na 7—10 dni. Za ulov šesterozobega smrekovega lubadarja se lahko poleg lovnih kupov uporabljajo tudi lovni koli, to je ca. 1,8 m visoki smrekovi koli s premerom do 15 cm na debelejšem koncu, ki ga zabijemo v tla. Tudi KL lovne kupe in kole se lahko kombinira s feromonsko vabo. Pri polaganju KL nastav, ki jih kombiniramo s feromonskimi vabami, moramo upoštevati varnostne razdalj e, ki veljaj o za uporabo feromonskih vab v pasteh. V zasebnih gozdovih, kjer se insekticid lahko uporablja, je možna kombinacija KL nastav, torej dreves, debel, kupov in kolov, s feromonskimi vabami in z uporabo insekticida (tretiranje v naprej). KL nastava, ki je tretirana z insekticidom (velja za Fastac) je uporabna 12 tednov, kolikor znaša karenčna doba insekticida Fastac. Slaba stran z insekticidi v naprej tretiranih KL nastav je, da ni možno nadzirati naleta, dobra pa, da zmanjšamo stroške dela in število potrebnih KL nastav. V naprej tretirane nastave je potrebno skladno s prepisi primerno označiti. Ne postavljamo jih v bližino rekreacijskih con in v bližino vodnih površin, varnostna razdalja od vodnih teles je najmanj 20 m. V posebno hudih primerih napada je možno kombinirati več lovnih debel na istem mestu (do 3). Sredinsko deblo na osojni strani opremimo s feromonsko vabo, tako da povečamo privlačnost za podlubnike. Tudi te KL nastave »troj čke« lahko v naprej kontaminiramo z insekticidom. Kontrolne nastave postavljamo v sestojih, kjer ima smreka več kot 20 % delež v lesni zalogi sestoja. Gostota postavljanja KL nastavi je 1 nastava na 5 do 25 ha. Za zatiranje podlubnikov v večjih saniranih površinah (nad 1 ha), ki so jih prizadele naravne ujme, se lahko v sredini sanirane površine zloži ne napadene sečne ostanke v lovne kupe, ki jih plast za plastjo kontaminiramo z insekticidom (na okoli 50 cm). Takšen kup na osojni strani opremimo s feromonsko vabo (lahko za osmerozobega in šesterozobega smrekovega lubadarja). Če kupa po dvanajstih tednih ne moremo požgati, in če glede na letni čas še obstaja možnost zaleganja podlubnikov, se kup površinsko kontaminira še enkrat. Pri zlaganju takšnih, v naprej konta- miniranih kupov so lahko posamezni debelejši neobeljeni deli sečnih ostankov tudi na površini, tako, da so privlačni tudi za osmerozobega smre- kovega lubadarja. Rob takšne sanirane površine opremimo s KL pastmi tako, kot je to opisano v poglavju »Kontrolno lovne pasti«. Uporaba ognja pri zatiranju podlubnikov V strnjenih sestojih je kurjenje z namenom zati- ranja podlubnikov omejeno. Žarišče je primerno veliko za kurjenje ostankov, če je napadeno vsaj 5 dreves, ki imajo prsni premer večji od 30 cm oz. je skupna količina za posek označenih lubadark večja od 10 m3 bruto. Kot eno žarišče se šteje predel gozda, kjer je gostota prizadetega drevj a enaka oz. presega omenjeno količino na površini 0,15 ha. Vrzel (svetli profil), v kateri se kuri, mora imeti vsaj 15 m premera. Če je napadeno posamezno drevo oz. je žarišče manjše od opisanih meril, se zaradi poškodb, ki jih s požiganjem sečnih ostan- kov lahko povzročimo na bližnjem drevju, le teh praviloma ne sežiga. Sečni ostanki se pregledajo. Ugotovi se napadenost oz. ne napadenost sečnih ostankov. Kadar so sečni ostanki napadeni, se mora ugotoviti razvojna stopnja zalege podlub- nikov. Sečne ostanke, ki so napadeni in je v njih zalega podlubnikov v razvojni fazi larve, bube ali imaga, se požge. Požig se mora izvesti takoj po poseku oz. najkasneje v 48 urah. V primerih, ko sečnih ostankov ne moremo požgati, se pre- veri, če je za zatiranje zalege podlubnikov možna uporaba insekticida. Požig lahko nadomeščamo z uporabo insekticidov le v času razglašene pove- čane požarne ogroženosti naravnega okolja in v primerih močno napadenih sečnih ostankov posameznih lubadark oz. ostankov majhnih žarišč, v katerih sečnih ostankov ne sežigamo. V državnih gozdovih zaradi FSC certifikata nikoli ne uporabljamo insekticidov. Pri kurjenju v gozdu zaradi zatiranja pod- lubnikov moramo upoštevati določila Uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Ur.l. RS, št 4/06). Skladno z 10. členom te Uredbe lahko, v času razglašene povečane požarne ogroženosti naravnega okolja, pristojna izpostava Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje dovoli za potrebe zatiranj a podlubnikov kurjenje in seži- ganje v gozdu, vendar le na predhodno zavarovanih mestih ter ob organizirani požarni straži. V primerih, ko napadenih sečnih ostankov ne moremo skuriti, le te zložimo v kupe tako, da so debelejši konci vej v sredini kupa. Pri zlaganju napadenih sečnih ostankov v kup se plast za plastjo (na ca. 50 cm) kontaminira z insekticidom. Vrhač se razreže in zloži v sredino kupa. Panje se obeli. Insekticidov ne uporabljamo v območjih s poudarjeno hidrološko funkcijo in v gozdovih, ki so v upravljanju SKZG! Uporaba insekticidov mora potekati skladno s pravili za uporabo insek- ticidov v gozdu! Zavod za gozdove Slovenije mora za uporabo insekticida izdati ustrezno odločbo in dovoljenje. Uporaba insekticidov Kadar je napad podlubnikov tako obsežen, da posekanega lesa oz. sečnih ostankov v pred- pisanem času ni mogoče izpeljati iz gozda, se že napadene sečne ostanke in debla poškropi z insekticidom. Za obvladovanje podlubnikov so edini učinkoviti prebavno kontaktni insekticidi. Podlubniki, ki izletavajo iz kontaminiranega debla oz. se vanj zavrtavajo, se pri tem kontaminirajo in poginejo. Trenutno v Sloveniji napogosteje uporabljamo insekticid s komercialnim imenom »Fastac«. Aktivna substanca je alfa cipermitrin. Tovarniško pakirana suspenzija vsebuje 10 % aktivne snovi. Za uporabo v gozdarstvu se uporablja 0,03 % koncentracija, kar pomeni, da ga za uporabo mešamo z vodo v razmerju 0,3 l suspenzije na 100 l vode oz. 30 ml suspenzije na 10 l vode. Insekticida se ne sme mešati s sredstvi alkalne reakcije. Na isti površini ga lahko uporabimo največ dvakrat na leto. Karenčna doba je okoli 12 tednov. Pri tretiranju moramo preprečiti one- snaževanje vodotokov in stoječih vod. Varnostna razdalja pri uporabi Fastaca je 20 m od vodne Slika 12: Pogled na večje žarišče po požigu napadenih sečnih ostankov površine. Dokler se suspenzija insekticida ne posuši, je nevarna za čebele. Insekticid ni fito- toksičen. Ko se suspenzija posuši, ga padavine ne izpirajo s podlage na katero je bil nanesen, ker v vodi ni topen. Pri uporabi in delu z insekticidi, pri izdajanju dovoljenj za uporabo insekticidov v gozdu in vodenju evidenc, se moramo držati pravil, ki jih določata Zakon o gozdovih in Pravilnik o varstvu gozdov, navodil za uporabo insekticidov proizvajalca ter navodili, ki jih je pripravil Zavod za gozdove Slovenije. Pri uporabi insekticidov je potrebno dodatno skrb namenjati pticam. V času gnezdenja se izogibamo uporabi insekticidov v Slika 13: Mesto vstavljanja feromonske vabe in prikaz izvlečenja lovnega korita Slika 14: Inskticid okolici evidentiranih gnezdišč duplarjev, v raz- daljah skladno z določili Pravilnika o varstvu gozdov. Zatiranje podlubnikov s pomočjo črne folije Ta zatiralni ukrep uporabimo tam, kjer ni mogoče uporabiti klasičnih zatiralnih ukrepov (suša, velika požarna ogroženost, vodozbirna območja in goz- dovi SKZG - prepoved uporabe insekticidov). O postavitvi kupov se vodi evidenca. Po poseku in izdelavi napadenih dreves ure- dimo sečišče, sečni ostanki morajo biti zloženi tako, da jih je mogoče prekriti s črno folijo. Folijo prodajajo večinoma v 4, 6, 8 metrski širini. Za uporabo v gozdu je najprimernejša 6 metrska širina: Dolžina ni omejena, tako da lahko napa- dene sečne ostanke zložimo tudi v vrste. Kupi so lahko manjši, ni pa smotrno zlagati majhne kupe, saj je za večje število zelo malih kupov poraba folije večja kot za manjše število večjih kupov. Pri zelo majhnih kupih učinek kupa ni zadovoljiv, saj se pokrit material premalo ogreje. Najprimernejši so kupi višine do 1 m, širine do 2,0 m in dolžine do 3,5 m. V tak kup zložimo od 4 do 5 m3 napadenih sečnih ostankov. Kup pokrijemo s črno folijo in jo pritrdimo ob tla ali, kjer je to možno, skopljemo okoli kupa manjši jarek, v katerem folijo pokrijemo v širini 20 cm z opadom in prstjo. Kupe je priporočljivo pre- kriti s sečnimi ostanki listavcev, vejami leske ali drugih listnatih grmovnih vrst tako, da veter ne more odgrniti folije. Vedno uporabimo materiale, ki so nam na voljo na mestu samem. Ostri deli napadenih sečnih ostankov ne smejo štrleti iz kupov, ker lahko ti poškodujejo folijo. Vejevje moramo čimbolj »trdo« zložiti, tako spravimo v kup ali vrsto čim več vejevja in ostalih sečnih ostankov. Kupi morajo biti pokriti s črno folijo vsaj 4 mesece, odvisno od letnega časa (v toplih mesecih vsaj 4 mesece) tako, da se sprožijo pro- cesi, podobni onim v kompostnjaku. Pomembno je, da revirni gozdar prilagodi način izdelave konkretnim terenskim in vremenskim razmeram. Pred odstranitvijo folije je potrebno preveriti ali so podlubniki in njihova zalega mrtvi. Folijo moramo po uporabi obvezno odstraniti iz gozda. O postavljanju folij in spremljanju stanja pod- lubnikov pod folijo moramo voditi zapisnik (z zapisnikom o spremljanju pasti). Zatiranje lubadarjev s pomočjo mletja sečnih ostankov Mletje sečnih ostankov, tako pri rednih sečnjah (preventivno) kot pri sanitarnih sečnjah in pri že napadenih sečnih ostankih (kurativno), je učinkovit način preventive oz. uničevanja podlubnikov. Z naraščanjem potreb po bio- masi za energetske potrebe in zviševanjem odkupnih cen je tudi mletje sečnih ostankov za energetsko izrabo vse bolj ekonomsko zani- mivo. Mletje v kombinaciji s strojno sečnjo je priporočljivo predvsem za območja z veliko koncentracijo sečnih ostankov, kot so območja naravnih ujm, požarov in žarišč podlubnikov. Napadeni zmleti sečni ostanki lahko ostanejo tudi v gozdu, morajo pa biti zmleti najkasneje, ko razvojna faza zaroda podlubnikov doseže stadij bube. Mletje lahko nadomesti uporabo insekticida ali ognja. Prioritete pri načrtovanju del sanacije v ujmah poškodovanih gozdov iglavcev Kadar naravne ujme poškodujejo sestoje iglavcev na večjih površinah, tako da sanacija ni mogoča takoj, moramo pri sanaciji ravnati po sledečih prioritetah: Slika 15: Skladovnica neolupljene hlodovine iglavcev ob cesti, na osončeni legi nekaj desetkrat bolj privlači podlubnike 1. Najprej saniramo jedra, kjer je na strnjeni površini poškodovanih več kot 50 m3 smreke (iglavcev). Večje, kot je jedro, višja je pri- oriteta sanacije. Prioriteta sanacije narašča tudi s povprečnim volumnom poškodova- nega drevja in ekspozicijo. Najvišjo stopnjo prioritete imajo lege, ki so obrnjene na jug-jugozahod. V prvo prioriteto sanacije sodijo tudi odkrita žarišča podlubnikov v bližini poškodovanih sestojev, s katerih podlubniki še niso izleteli. 2. V drugo prioriteto sanacije sodijo manjša jedra, kjer je poškodovanega manj kot 50 m3 drevja in posamezna podrta oz. poškodovana drevesa v presvetljenih sestojih in na južnih in jugozahodnih robovih gozda. Prednost pri načrtovanju sanacije dajemo drevesom z večjo prostornino. 3. V tretjo prioriteto sodi sanacija posameznih podrtih in poškodovanih dreves v strnjenih sestojih in na severnih ter severovzhodnih robovih gozda ter izvedba gozdne higiene, ko so polomljeni zgolj vrhovi smrek. Z omenjenim prioritetnim redom sanacije ne zagotavljamo zgolj optimalnega varstva gozdov pred podlubniki, temveč v največji možni meri zagotavljamo tudi ohranjenost kakovosti lesa, tako, da so škode zaradi razvrednotenja lesa čim manjše. Prioritete se načrtuje smiselno s prostorsko razporeditvijo poškodb v sestojih in z razpoložlji- vimi možnostmi za sanacijo, tako glede človeških virov kot razpoložljive strojne opreme. Sanacija s strojno sečnjo je primerna predvsem na območjih, kjer so poškodbe velikopovršinske, ročna izdelava pa tedaj, ko so poškodbe posamično razporejene na veliki površini. Če posameznih predelov ni možno sanirati pravočasno, lahko uporabimo za preprečevanje širjenja podlubnikov po istem vrstnem redu prioritet tudi insekticid. Insekticida ne uporabljamo v primeru posameznih polom- ljenih vrhačev! Pri sanacijah vedno razmišljamo, Slika 16: Polno zasedeno deblo, osmerozobi smrekov lubadar ali sanacijo lahko združimo z redčenji, še posebej takrat, ko so na večji površini poškodovana posa- mezna drevesa. Sprotni odvoz hlodovine in ostale neolupljene lesne mase z začasnih skladišč ob gozdnih cestah mora biti zagotovljen. Za zagotavljanje optimalnih pogojev sanacije mora biti odvoz izveden v 72 urah po spravilu. Po podatkih literature, je kup sveže hlodovine ob kamionski cesti nekaj deset krat bolj privlačen za podlubnike kot posamezna poškodo- vana oz. polomljena drevesa v sestoju. Če imamo sečišče razpotegnjeno na večjo razdaljo ob kamionski cesti, se les zlaga na manjše število večjih kupov in se ne ustvarja vzdolž celotne dolžine veliko malih kupov. Kupi naj bodo med seboj ločeni vsaj 100 m. Primernejša mesta za zlaganje in rampanje lesa iglavcev so na osojni, senčni strani gozdne ceste. Če vemo, da ne bo sprotnega odvoza lesa s kamionske ceste (do 5 dni), je bolje, da les ostane v sestoju in se ga spravi do gozdne ceste tik pred odvozom, seveda v mejah predpisanih časovnih rokov ureditve sečišča. Omenjene omejitve so zapisane v izreku odločbe, s katero Zavod za gozdove Slovenije naloži sanacijo v naravni ujmi poškodovanega sestoja oz. sanacijo žarišča podlubnikov. Les na začasnih skladiš- čih ob gozdni cesti, ki se ga ne izvozi sproti iz gozda, se v skladu z možnostmi kontaminira z insekticidom. O neizvajanju sprotnega izvoza se obvesti gozdarsko inšpekcijo. Nekaj napotkov za označevanje drevja za posek v žariščih lubadarja Ko se označuje s podlubniki napadeno drevje za posek, se praviloma za posek označi tudi smreke na »zelenem robu« žarišča. Koliko daleč od roba žarišča označimo za posek še zelene smreke, je odvisno od vrste podlubnika, ki je vzrok poseka, velikosti žarišča in lege žarišča. Če je vzrok poseka napad osmerozobega smrekovega lubadarja, se preventivno označi drevje (smreke), ki je z veliko Slika 17: Napad podlubnikov v Sloveniji leta 2007, količina m3 po krajevnih enotah verjetnostjo že napadeno, a na to zunanji znaki še ne kažejo, na razdalji: • v nižinah, na južnih in jugozahodnih legah ter na aluvialnih tleh, kadar je žarišče večje od 100 m3, do ene sestojne višine, v izjemnih primerih tudi do dveh sestojnih višin; • v montanskem pasu in višje, na severnih in severovzhodnih legah, kadar je žarišče večje od 20 m3, do pol sestojne višine. Če je vzrok poseka napad šesterozobega smre- kovega lubadarja, se preventivno označi drevje (smreke), ki je z veliko verjetnostjo že napa- deno, a na to zunanji znaki še ne kažejo, na razdalji; v nižinah, na južnih in jugozahodnih legah ter na aluvialnih tleh, za žarišča večja od 20 m3, do pol sestojne višine, izjemoma do sestojne višine; Slika 18: Nekaj napotkov za označevanje drevja za shematični prikaz označitve drevja za posek v žarišču: Žarišče podlubnikov (rdeča elipsa) in obseg označitve drevja za posek v »zelenem robu« (rumena elipsa) • v montanskem pasu in višje, na severnih in severovzhodnih legah, za žarišča večja od 10 m3 eno do dve vrsti dreves, od roba žarišča, torej dreves, ki se jim stikajo krošnje. Navedene razdalje so okvirne in se smiselno uporabljajo od primera do primera, upošteva- joč ostala določila obvladovanja podlubnikov. Obseg dodatne označitve drevja za posek, mora biti skrbno pretehtana, strokovna odločitev! Pri označevanju moramo izrecno paziti na lastništvo, tako, da bodo odločbe za posek napadenega drevja zagotovo izdane na pravega lastnika! KLJUČ ZA HITRO PREPOZNAVANJE RAZLIČNIH PODLUBNIKOV Podlubniki (Ipidae) Podlubnike delimo v več poddružin. Razdelitev je zasnovana na zunanjih, to je morfoloških znakih. Že ime pove, da živijo pod lubjem, torej v ličju ali lesu. Delimo jih na beljavarje (Scolytinae), ličarje (Hylesininae) in lubadarje (Ipinae). Slika 19: Vhodni kanal obdan s prstanom smole, veliki borov strženar (Tomicus piniperda) Beljavarji (Scolytinae) Hrošči veliki od 2 do 6 mm. V Sloveniji živijo le na listavcih. Zanje je značilen prisekan zadek. Mate- rinski rovi se deloma zajedajo v beljavo in so enakokraki, večinoma vzdolžni. Naši najbolj razširjeni vrsti , to sta veliki brestov beljavar (Scolytus scolytus) in mali brestov beljavar (Scolytus multistratus), imata ključno vlogo pri razširjanju glivične bolezni na brestih, holand- ske bolezni (Ceratocystis ulmi). Slika 20: Značilna podoba beljavara (Scolytinae) Ličarji (Hylesininae) Pokrovke kril se spuščajo k zadku v loku, glava je sklo- njena. Žive tako v iglavcih kot listavcih. Dolbejo eno- krake vzdolžne ali eno in dvo krake prečne materinske rove. Nekatere vrste oprav- ljajo zrelostno žrtje v str- ženu mladih poganjkov, tudi zdravih dreves. Prenašajo glive, ki povzročajo modrenje lesa. Med najbolj znanimi vrstami sta mali borov str- ženar (Tomicus minor) in veliki borov strženar (Tomi- cus piniperda). Lubadarji (Ipinae) Podolgovati cilindrični hrošči, veliki od 1 do 6 mm. Pokrovke kril so prisekane in strmo padajo k zadku. Glava od zgoraj praviloma komaj vidna. Najpogostejša pred- stavnika lubadarjev s katerim imamo v slovenskih gozdovih težave in povzročata daleč največ škod, sta osmero- zobi smrekov lubadar (Ips typographus) in šesterozobi smrekov lubadar (Pityogenes chalcographus). Slika 21: Značilna podoba ličarja (Hylesininae) Slika 22: Značilna podoba lubadarja (Ipinae) LITERATURA: JAKŠA, J,. 2007. Lubadar učinkovito uničuje iglavce, Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije. JURC, M., 2006. Gozdarski vestnik, Navadna smreka - picea abies (l.) karsten - žuželke na deblih, vejah in v lesu, Ljubljana, Zveza gozdarskih društev Slovenije, str. 21-42. PERKO, F., POGAČNIK J., 1996. Kaj ogroža slovenske gozdove, Ljubljana, Zveza gozdarskih društev Slovenije, str. 65-78. TITOVŠEK, J., 1988. Podlubniki Slovenije, obvladovanje podlubnikov, Ljubljana, Gozdarska založba. VAJDA, Z., 1974. Nauka o zaštiti šuma, Zagreb, Školska knjiga, str. 239-252. ZAVOD ZA GOZOVE SLOVENIJE. Poročilo o gozdovih, za obdobje 1994-2007. ŽIVOJINOVIĆ, S., 1968. Šumarska entomologija, Beograd, Univerzitet u Beogradu, str. 283-293.