138
Stric Matija
|fi||oj najboljši prijatelj, sosedov Jožek, je imel jako ^^^ dobrega strica, z imenom Matija. Le-ta je prav pogosto tucli k nam zahajal. Ce je le začel kaj pripo-vedovati, takoj smo ga vsi obkolili in prav verno po-slušali. Bil je namreč loveu, in marsikatera izkušnja ga je tako izmodrila, da ni akoro nikoli zastonj šel na lov. In zvečer je prihajal v našo hišo, ker sta bila z mojim očetom prijatelja. Kaj rad je povedal, kar je doživel čez dan. Otroci smo mu vse verjeli, le oče so včasih po njegovem otlhodu pripomnili: »Danes se je pa Matiju malo pukadilo, to in to se mu je izpulilo.« Hoteli ao reči, da je stvic malo preveč sam dodejal, da ne rečem — da se je zla^al.
Vsekako pa je povedal mnogo zanimivega, da, toliko, da -vsega več ne vem. Poslušala sva z bratcem odprtih ust, a vae le ni moglo v glavo. Nečesa se pa vendar še tlobro spominjam, kar bode morebiti po godu tudi mladim braleem, katere veseli živalstvo.
Nekega večera pride xopet stric Matija k nam. V roki drži lisico, katero je ravnokar vjel v past: Ponosno jo zažene v veži pod klop in gre v hišo. Veselja mu žari lice in nekoliko baliato reČe: »Vendar sem jo og"o-ljufal. Dvoje kokošij mi je že spravila; sedaj jih ne bo več. Ravno vjela se je, ko pridem nocoj za hlev. Malo temno je bilo in rujavka je le bolj gledala v kokosi, nego na past.tt
»Ali krade lisica tudi kure?« vpraža sosedov Jožek, ki je mej tem došel v sobo za stricem.
»Da-, da, in še na kak način! Če mi obljubite, da me do konca poslušate, vam povem, kako hodi tetika lisica h kuram v vas.«
»Da, da, da«, zavpijemo vsi v hiši.
»Dobro. Takoj vam razložim. če namrefi zve lisica za kake kokošine gredi, gre brž, ko se stori mrak, na mastno pečenko. Seveda v pohišje prav rada ne gre, ampak ima raje, če sede kokosi kje drugje, na kakem drevesu, kakor n. pr. pri Oreharju na hrufiki poleg lileva. Tiho se priplazi zvita žival do drevesa. Takoj začno hoditi okoli  debla in išče  dohoda do mesa.  Ko
139
pa vklt, da ni mogoče do gredi, sede najpreje ravno pod kokoši. Gobec vzdigne kvišku in poželjivo po pasje zalaja. Nato se pa začne sukati in vrteti pod drevesom in svetlo gleda navzgor. Kokoši se seveda zbude in prestrašene gledajo Čudno vreteno. Ko lisica le vedno igra kolo, se kokoši zvrti v glavi in — lop pade v ne-nasitljivo žrelo. — Da je temu res tako, ne more nihče tajiti, zakaj gledal sem jo nekoč sam. a žal, nisem imel puškc- Ko pa grem po orožje. mi odnese pete.«
»Skoro neverjetno je to«, reko naš oče.
»Kaj?« odreže ee Matija. »Toliko Iet se že ukvarjam z divjačino, pa naj ne poznam lisičjih lastnostij! Da vidite, da še kaj vem o lisici, vam še nekaj povem o nji. Kaj-ne, koliko trpi vaš pes po letu radi nadležnih bolh in na noben način sejihnemore znebiti. A lisica ume bolje te živaltce. Kadar jo namred Ie-te preveč na-ganjajo in zbadajo in jih tetika ne more odaloviti, naj se Še toliko praska, grize in valja. tedaj si izmisli pasja zver drugo zvijačo. Cvileč gre h kaki vodi in si zbere pripravno dovolj globoko mesto. V eobec zgrabi šop mahu in gre kakor rak v vodo, a oprezno in prav po-časi. Najpreje se rep pomo^i v potok. Bolhe začutijo mokroto in se umikajo vedno naraš^ajoči vodi, dokler ne prilezejo na glavo in naposled na mah. Ko lisica vidi, da so hude živalice na mahu, spusti šop in bolhe se odpeljejo po vodi. Zver pa zleze na suho prosta nad-ležnih mrČesov.«
»Ha, ha. ha. Ta je pa bosa!« posežejo naS ože Matiju v besedo. »Kaj tacega pa še nisem slišal.«
»Slišite ali ne«, odreže se Matija. »Meni je jed-nako, če verjamete ali ne, a \i — reče na nas male kažoč — vi gotovo.«
»Da, da«, se sliši iz raznib ust. A jaz ne rečem nič, ampak zapomnim. — Kako pa vi, ali menite, da je res ? — No popolnoma neverjetno ni. Zival je zvita, in zvita so njcna dela.      ¦                        Tone Tonejevič