BORCI O PLURALIZMU
Tudi v vojni smo imeli različna mnenja
Na sestanku, ki je bil 6. marca so borci občine Ljubljana Center govorili o pluralizmu, toje o raznovrstnosti v naši družbi. Ugotav-Ijali so, da je bilo pred približno dvajsetimi leti opaziti silovit tehnološki vzpon, česar pa pri nas v družbenih odnosih nismo dovolj upoštevali, predvsem v razvoju osebnosti in razvijanju raznovrstnih sposobonosti.
V zadnjem času je prav zaradi takega zaviranja nastala prava eksplozija različnih mnenj o na-daljenjem razvoju družbe in go-spodarstva.. Med dobrimi stranmi velja; pjn^jjiti bogatitev socializ-ma s kreaUynostjo, kar velja zlasti za mlade, ki razumljivo hočejo so-delovati pri upravljanju družbe, kar je nedvomno perspektiva raz-voja, tako tehnološkega kot druž-benega. Negativna stran pa je ho-mogenizacija in porajajoči centra-lizem, kar se kaže v prizadevanjih za nadzor nad strateškimi surovi-nami in njihovo predelavo, kar prihaja predvsem iz manj razvitih okolij in kar omogoča zaviranje tehnološkega in družbenega raz-voja. V končni fazi se ta dva kon-cepta, raznovrstnost in centrali-zem nujno izključujeta.
Člarii ''zveze druženj borcev NOV so del populacije, ki odhaja v zgodovino, a se pri svoji dejav-
nosti odločno pridružujejo širo-kemu demokratičnemu gibanju s poudarkom, naj bo pri tem pov-sod upoštevana delavnost, pošte-nost in odgovornost, kar izhaja tudi iz tradicij NOB in revolucije, kjer je bila raznovrstnost tudi znotraj OF in njene vojne organi-zacije. Nekateri so zahtevali, da
naj se na nesprejemljive pojave in napade hitreje in argumentirano reagira. Hkrati naj bo borčevska organizacija tista, ki naj prispeva k umirjanju strasti in si prizadeva za obrambo svobode n socialne pravičnosti.
Menili so, da so vzroki za nastali položaj in ob tem porajajoče eks-cese globji, kajti v preteklosti je sistem gradil na idealih, ki pa v praksi niso doživeli potrditve. Družbenopolitične organizacije se med sabo niso konfrontirale in takpreševala posaroezna vpraša-nja družbenega in gospodarskega razvoja. To je bila posledica ne-kakšne transmisije, ki je v končni vazi vodila k preorganiziranosti in neučinkovitosti. Sicer pa naj bi se problemi reševali v skupšči-nah, ne pa v domenkih med druž-benopolitičnimi organizacijami.
Vsi prisbtrii so menili, da je po-litični pluralizem nujen, a naj se razčisti, in to čimprej, kakšen naj bo. Cilj te raznovrstnosti pa naj bo gospodarska povezanost s so-dobno Evropo, ter zdrava jugoslo-vanska družba, ki naj temelji na federativnih, avnojskih načelih.
Lojz Tršan