PROBLEM KAMNITNEGA LEVA IZ KOSTANJEVICE OB KRKI E. CEVC V av li ljubljanskega N arodnega m uzeja pozdravlja obiskovalca m ar­ m ornat kip ležečega leva, ki mu je dr. R. Ložar posvetil v Zborniku za um etnostno zgodovino XVI. (L jubljana 1939—40, str. 62—75) daljšo študijo pod naslovom »Lev s Starega gradu p ri K ostanjevici« ter v n jej skušal dokazati, da gre za leva rom anskega izvora. Ob štu d iju rom anske plastike na Slovenskem se mi je problem te levje figure ponovno odprl, k a jti m oral sem se odločiti, če ga smemo sp rejeti v naš rom anski plastični in ­ ventar, ali pa ga m oram o uvrstiti še v rim sko razdobje, k ar so storili vsi av to rji, ki so ta spom enik om enjali pred L ožarjem . Č eprav je Ložar kip podrobno opisal, n aj vendar jaz to ponovno storim , preden ga bom skušal stilno oceniti. K ip je izklesan iz rum enkastega m arm ora. K er se je po dolžini raz­ k lal, so razpoko zalili z um etnim kamnom. D olžina podstavka m u znaša 145 cm, širina 56 cm, višina (s podstavkom vred) m eri 118 cm, sam pod­ stav ek pa je visok 18 cm. Žival leži na trebuhu. Zadnji nogi sta j i zleknjeni ob telesu, desna sp re d n ja je iztegnjena n ap rej, leva taca pa je dvignjena in sloni n a tem enu lepo oblikovane k onjske glave, ki p a je obdelana samo na prednji strani. L ev obrača visoko dvignjeno glavo na svojo levo stran ter odpira gobec. G riv a m u v močnih, zelo plastično oblikovanih čopih pokriva glavo do h rb ta in o p rsja te r se končuje z vencem m anjših in bolj ploskovito ob­ d elan ih kosmov dlake, pod grlom pa se razrašča proti trebuhu še v dveh m očnih pram enih na levo in desno zasukanih kosmov. Telo je m odelirano s k rep k im plastičnim prijem om , ki p o u d arja anatom ske prvine kosti in mišic, k ar v elja posebno za prsni koš (rebra!) te r za oblikovanje nog in šap. O brisna črta h rb ta se spušča od tiln ik a proti bokom, zaradi česar u čin k u jeta kolka zadnjih nog v prim eri s p red n jim delom telesa nekoliko šibko. Ce pogledamo leva od njegove leve strani, učinkuje m onum entalno te r nekoliko stilizirano, pogled od desne strani pa poživlja igra an a­ tom skih podrobnosti. N a jp rep ričljiv ejši in n ajrealističn ejši vtis pa nam k aže pogled od spredaj, v katerem se najm očneje u v eljav lja tipična »levja« silhueta z odprtim gobcem. K akor n av aja že Ložar, je veljal lev od vsega začetka za rim skega. J. Pečnik, k i je posredoval prenos leva iz K ostanjevice v lju b ljan sk i m uzej, poroča, da je bil ta n ajden »pred leti« na Starem gradu blizu Sv. K riža p ri Kostanjevici. D elavci so pri k o p a n ju vinograda našli razen leva še več drugih antičnih predm etov: sulične osti, zapestnice, fibule. Leva so prenesli v Kostanjevico, k je r je stal nato pred Gačevo hišo, ostali predm eti pa so propadli.1 Tudi Prem erstein in R utar2 3 om enjata levo kot rim skega, v novejšem času pa ga je pripisal Rimu tudi Silvio Ferri.® Ložar pa je proglasil tradicijo o najdišču našega leva za »arheološko pravljico« ter pripisal spomenik poznorom anski dobi; povezal ga je s portalom cerkve cistercijanskega sam ostana pri Kostanjevici. Svojo trd i­ tev je izpeljal takole: Sl. 1. L jubljana, N arodni m uzej, R im ski lev iz K ostanjevice N ajp rej je p rim erjal leva z nekaterim i rim skim i levi, ki so jih našli na slovenskih lieh (v P tu ju , Laškem, C elju, L jubljani) ter z nekaterim i analognim i kosi iz sosednjih dežel, pri čem er je ugotovil, d a kaže kosta- njeviški lev popolnoma drugačen stilni značaj in da pripada bolj grškem u, plastičnem u tipu, p ri katerem »ne gre za naturalistični prikaz, tem več v p rv i vrsti za plastičen lik, realiziran ob m otivu leva«. Ta izraz je k ip ar dosegel »z m onum entalno kom pozicijo in obdelavo forme, s harm onično rešitvijo dualizm a m ed naturalistično podano plastiko in pa m ed stili­ zirano obliko«. P ri tem je opomnil na arhaične kipe levov z otoka K rfa ,4 na ležečega leva v B erlinu 5 itd. 1 MDZK 1891, str. 123. 2 Römische Strassen und Befestigungen in K rain, 1899, str. 29. 3 L’arte rom ana sul D anubio, M ilano 1933, str. 271, sl. 344. 4 G. Rodenwald, A ltdorische Bildw erke in Korfu, 1938, tab. 3. 5 Isti, Die Kunst d er A ntike (Hellas und Rom), 1927, tab. 188. Rimski lev ji tip je grškem u nasproten. Živalsko telo želi podati čim b o lj realno, naravi verno. V ta krog naj bi sodile vse rim ske levje upo­ dobitve na slovenskih tleh, med katerim i kaže n. pr. lev iz Laškega6 k ar baročno razgibano, toda še vedno močno realistično formo. Ob kostanje- viškem levu pa se sklicuje Ložar na F e rrija (o. c.), ki je zapisal, da Sl. 2. L jubljana, N arodni m uzej, Rim ski lev iz K ostanjevice p o n av lja ta lev »pozo arhaičnih levov 6. sto letja pr. Kr.« Z aključek, da kostanjeviški lev torej ni rim ski, je za L ožarja na dlani. T orej m ore b iti le rom anski. P ri tem kaže Ložar na levje figure v portalih rom anskih cerk v a v Italiji, ju žn i F ranciji, A vstriji in D alm aciji,7 čeprav p ri tem pravilno priznava, da je te figure pogosto inspirirala antika. — Sredi 13. sto letja so pri K ostanjevici sezidali cistercijansko cerkev, k atere fa- “ Ložar, o. c. sl. 4. 7 Ibid., op. 27—30. sada pa se nam ni ohranila, k er je bila cerkev v zahodni p a rtiji že v gotiki skrajšana. Brez podrobnega dokazovanja Ložar sklepa, d a je naš lev, skupaj z drugim , ki je danes izgubljen, krasil portal na fasadi te cerkve. Stilne zveze m u išče na Zahodu, posebno v južni F ran ciji (St. G il­ les v Arlesu, Toulouse!), opaža pa tudi sorodnost z levoma v S. A ntim u v Toskani, k je r so južnofrancoski vzori evidentni. Ker n aj bi n ačrt za kostanjeviško cerkev prišel posredno iz Francije, sklepa Ložar, da je »leva očividno napravil nek kam nosek, k i so ga g rad itelji poklicali iz F rancije ali pa ga je napravil nekdo po francoskem vzorcu«. P roti rim ski provenienci kostanjeviškega leva p ričajo nam reč tudi njegove dim enzije, k i so za nagrobno plastiko prevelike, p ri nas pa n aj bi se rim ski levi pojav ljali le v zvezi z nagrobnim i spom eniki. To bi bila k ra tk a vsebina L ožarjeve študije, ki pa nas v svojih sklepih ne prepriča. Ce je na prvi pogled naš lev v vrsti rim skih tovrstnih spomenikov nekako osam ljen, se mu v vrsti rom anskih levov nič bolje ne godi, saj je med njim i stilno dobesedno nemogoč. Že profilni obrat glave ga loči od vseh navideznih rom anskih sorodnikov, k a jti rom anski levi zro ali naravnost pred se — prim . leva, k i nosita prižnico v stolnici v toskanski B argi8 — ali pa glavo le na lahno obračajo v stran, kot n. pr. na portalu S. Zena v Veroni,9 medtem ko polni profil niti v ju žn i F ran ciji k lju b vsem antičnim tradicijam , ki so odločale p ri oblikovanju tam ošnje rom anske plastike, n ik je r ne nastopi — prim . portal St. G illesa ali St. Tro- phim ea v A rlesu .1 0 * O d vseh znanih rom anskih levov pa se kostanjeviški loči tudi po stilizaciji. Romansko občutje bi na njem zam an skali. Ce navedemo za prim erjavo ponovno leva iz S. Antima, ki ju tu d i Ložar zelo poudarja, bomo m orali priznati, da vse navidezne sorodnosti med tem a in kostanj e viškim levom izv irajo le iz rim ske figuralne tradicije, k i je odločala tudi p ri nastanku sanantim skih figur. P ri podrobnejši p ri­ m erjavi pa bomo km alu spoznali, d a sta sanantim ska leva zrasla iz drugačne stilne volje, ki jim a je telo dinamično napela — s tem se nekoliko prib ližu jeta našem u levu iz Laškega in njegovi baročni patetiki! — ■ in da je njuno telo sicer realistično, pa vendar v bistvu drugače p o j­ movano kot p ri kostanjeviškem levu. G riva se jim a popolnom a drugače, srpasto kodra ter p rek riv a ves sp red n ji del telesa, p ri tem p a čez prsi pod vratom ne p reh aja v dvojni dlakasti niz, ki je za kostanjeviškega leva posebno značilen. »Fiziognomija obraza« je v S. Antim u še realn a in ne fantazijsko predelana, kot p ri večini rom anskih levov, toda to moramo spet zapisati ne na rom anski, am pak na antični, rim ski rovaš. S prednji šapi sanantim skih levov sta prosti, to je, ne držita ničesar pod seboj. — Ce se pa ozremo na provencalske leve v St. Gillesu in St. Trophim eu, p ri k aterih prav tako čutim o še antičen u trip , nam postane razloček še oči- vidnejši. T u ne gre več za realno občutene levje figure, am pak, kakor v St. Gillesu, za čokate, fantastične živali oglatih glav, p ri k a te rih samo še griva spom inja na leva, ali, k ak o r v St. Trophim eu, za pretegnjene, 8 W. Biehl, Toskanische Plastik des frü h en und hohen M ittelalters, 1926, tab. 141. Prim . ibid, tudi tab. 144 in 146. 9 Giov. Trecca, F acciata e crip ta della basilica di S. Zeno, V erona, str. 36, 38. 1 0 M. Aubert, La sculpture française au m oyen âge, 1946, str. 146 sa, sl. str. 149 in 152. koščene živali, k i na p rv i pogled spom injajo bolj na psa kot na leva. L eva pod prižnico v B argi sta groteskno m askirani, tektonsko zajeti fig u ri brez pravega življenjskega utripa; venec grive je ostro oddeljen, re b ra so ploskovito naznačena. Leva pod prižnico v Brancoli1 1 sta sloka in velikih glav, m edtem ko leva, k i sta nekoč nosila prižnico v cerkvi S. M aria a Decimo v Borgo a M ozzanu,1 2 mnogo b o lj spom injata na orien- talne, k ar k itajsk e upodobitve kot pa na kostanjeviškega leva. P ri vsem tem končno niti ni važno, da se pod telesi toskanskih levov zvijajo p re ­ si. 3. L ju b ljan a, N arodni m uzej, Rim ski lev iz Kostanjevice m agani zm aji (simboli zla) ali človeške figure, ki so zelo oddaljene od klasične um irjenosti in proporcij k onjske glave, ki jo vidimo pod šapo kostanjeviškega leva. T udi lev ja stilofora pred portalom veronskega S. Zena sta s svojim a prežečima, skoraj ornam entalno prestiliziranim a glavam a in močnima, čez boke zavihanim a repoma popolno nasprotje kostanjeviškem u, pa čeprav tiščita v sprednjih tacah ovna. K prim erjav i v ab ita tudi leva v p o rtalu župne cerkve S. Q uirico d’Orcia, čigar skul- p tu rn i okras je zasnoval Giovanni Pisano leta 1298. Leva sta še bolj rom ansko kot gotsko občutena, čeprav ne nosita stebrov, tem več samo flan k ira ta vrata. Značilno je, da sta n ju n i glavi o b rn jen i h gledalcu za 90°, k a r pa je razum ljivo, k er ležita vzporedno s fasado. Podobna pisa- * 1 5 1 1 Biehl, o. c., tab. 143. 1 5 Ibid., tab. 146. novska leva srečamo tudi pri sienski katedrali. V endar tudi teh levov, k i spadajo že pod konec 13. stoletja, ne m orem o stilno enačiti z našim, k a jti slikovita plastična obdelava in razm erje glave do telesa jih zelo loči od kostanjeviškega.12a Že Ložar je m oral priznati, da nim ajo rom anski levi nem ških dežela nič skupnega s kostanje viškim, toda zaradi boljšega razum evanja bistva pristno rom anske levje figure n aj opomnim vsaj na levje glave na H abakukovem reliefu v Worm.su ali na slavnega b rona­ stega braunschw eigskega leva iz leta 1166,1 3 lahko pa pritegnem o v p ri­ m erjavo še nekaj južnotirolskih spom enikov, n. pr. leva s p o rtala dvorane gradu Tirol, z župne cerkve v Lasi, s severnega portala kolegiatne cerkve v San Candidu itd .1 4 1 5 In končno se ozrimo še na stoječa leva p red portalom trogirske k ated rale ,1 5 pa bomo videli, da je končni rezultat tega tip an ja za rom anskim i sorodniki kostanjeviškega leva enak ničli. Ta dva leva, k i sta leta 1240 nastala v delavnici m ojstra Radovana, pričata sicer o veliki m ojstrovi um etnostni razgledanosti, k i sega do A pulije in Lom bardije ter od domače rim ske trad icije do A ntelam ijevih vzorov, sta vendarle od izraza kostanjeviškega leva s svojim ekspresivnim naglasom in asketsko stilizacijo prav tako oddaljena k ak o r od antičnih rim skih levov. K ajti zavedati se moramo, da so zrasli rom anski levi iz popolnom a drugega, spiritualnega predstavnega sveta, kot pa antični. Rimski lev je simbol fizične zmage, rom anski pa simbol duhovne zmage. Rimski lev služi v prvi vrsti dekoraciji — n. pr. kot zaključek nagrobnika — želi poudariti moč, oblast ali pa želi m onum entalno akcentuirati arh itek tu rn i spomenik. P ri romanskem levu se simbolične prvine poglobe. Njegove korenine niso več samo psihološke, am pak teološke. Zanj je realna podoba drugotnega pom ena in preglasa jo simbolična ekspresija. Romanski lev ni sam sebi namen, temveč pro d u k t teološke spekulativnosti. Rimski lev je čuvar brez m oralizujoče didaktičnosti. Rom anski je več, je apotropejičen, je ali simbol prem aganega zla, ki se m ora podrediti službi dobrega principa (kot nosilec cerkvenega arh itek tu rn eg a člena), ali pa je simbol zm agujo­ čega dobrega principa, ki tre pod šapam i podobo zla — ■ zm aja, človeško spako in pod. V aruje vhod v svetišče. Zato njegova zunanja podoba ni več glavna, važna je le njegova psihološka sugestivnost, ki n aj gledalca pretrese. Srednjeveški um etnik ni leva več spoznaval v naravi kot antični človek, k i ga je lahko srečal v cirkusu, v traum falnih sprevodih, v vojnih ekspedicijah v A friki in A ziji, m edtem ko se je rom anski k ip ar naslanjal le na vzore iz teološko p rik ro jen ih »prirodoslovnih« knjig, kak ršn e so bili razni Physiologi in B estiariji. O d vse levje formule je ostala kot spoznavno znam enje le še levja griva. Zato bi lahko rekli, da se našem u levu od vseh rom anskih približujejo n ajb o lj tisti, ki kažejo največ od­ visnosti od antičnih, k a r bi veljalo n. pr. za leva v San Antim u, za Ante- lam ijeva leva na glavnem portalu v B orgu San Donino ali pa za G. Pisa- nova v S. Quirico d ’Orcia. 1 2 a P. Toesca, Storia dell’arte italiana II. Il Trecento, Torino 1951, str. 41 sq. 1 3 H. Beenken, Rom anische S kulptur in D eutschland, Leipzig 1924. str. 260,114. 1 4 N. Rasmo, La scultura rom anica n ell’A lto Adige, C ultura A tesina 1953, si. 3, 14—16, 38. 1 5 Cv. Fiskovié, Radovan — P ortal k ate d ra le u Trogiru, Zagreb 1951, tab. 2, 3. Toda Ložar je p rezrl še neko zelo važno podrobnost. Če je kostanje- viški lev res nosil steber pred portalom cistercijanske cerkve, b i m orali na njegovem h rb tu opaziti sledove tega stebra ali pa vdolbino, v k a te ri je b il steber zasidran. To pa iščemo zaman, k a jti lev ji h rb et ne kaže prav nobenih znam enj, da bi na njem kd aj k a j stalo. G reben h rb ta poteka Sl. 4. L jubljana, N arodni m uzej, Rimski lev iz K ostanjevice enakom erno od v ra tu do repa, n ik je r ni sploščen. Še več, p ri veliki večini rom anskih levjih stiloforov je izklesana baza stebra iz istega kosa kam na k ot lev sam, k er bi sicer steber ne imel zanesljive opore. Več k o t n ev er­ jetn o pa se mi zdi m isel, da bi kdo našem u levu h rb et kasn eje predelal, to je, da bi odklesal z njim organsko zraslo bazo stebra. S tem pa smo se približali tisti L ožarjevi trd itv i, k i je m ed vsemi n ajm an j k ritična: ali je naš lev res k d a j — skupaj z izgubljenim d v o j­ nikom — krasil glavni portal kostanjeviške cistercijanske cerkve? Ne vemo, kakšen je njen portal v resnici bil, vsekakor pa lahko upravičeno dvomimo, da bi ga krasili lev ji stilofori. Po reguli sv. B er­ narda, ustanovitelja cistercijanskega reda, k i je hotel reform irati raz­ rahljano sam ostansko življenje in v p eljati strogo disciplino brez sleher­ nega razkošja tudi v redovno arh itek tu ro , cistercijanske cerkve niso smele b iti niti obokane — razen v p rezb iteriju — k a j šele, da b i bile okrašene s slikam i ali plastikam i, k er bi to motilo pobožno zbranost. Da, niti stolpa niso smele imeti.1 6 Res je sicer, da je p ro ti sredi 13. stoletja nastala kosta- njeviška cistercijanska cerkev prvotno strogost že v m arsičem opustila, saj je bila v celoti obokana te r okrašena z bogato klesanim i kapiteli, toda v glavnem se je prav ilu še podrejala. K ajti oboki so končno razložljivi s sprem enjenim izrazom zgodnjegotske arhitekture, figuralno okrašenega portala pa bi m enihi skoraj ne mogli zagovarjati. Približno ob istem času in najbrž s pomočjo istih m ojstrov, ki so zidali sam ostansko cerkev, je nastala tud kostanjeviška župna cerkev sv. Jakoba, k i je še ohranila prvotna poznorom anska portala — glavnega na zahodni in stranskega na ju žn i strani. O ba prip ad ata poznorom anskem u, tak o im enovanem u lom­ bardskem u tipu te r se stopničasto p o g lab ljata v steno, okrašena pa sta s stebriči in poligonalnim i loki ter z rastlinsko dekoriranim i kapiteli. O levjih stiloforih p a tu d i tu ne najdem o nobenega sledu. In končno ne smemo prezreti, da so vsi, tudi dekorativni arh itek tu rn i členi v obeh kostanjeviških cerkvah izklesani iz rum enega peščenca, naš lev pa je izoblikovan iz trdega m arm ora. Tako se nam to rej ponovno zastavlja vprašanje o najdišču našega leva ter njegovi n ek d an ji funkciji. Vse kaže, da bomo m orali v erjeti »arheološki pravljici« o njegovem izvoru s Starega gradu pri Sv. Križu. Vsi arheologi, k i so se u k v arjali s topografijo arheoloških najdišč, bodo priznali, da ljudske trad icije ne gre zametati, pa če je njeno zgodovinsko jed ro še tako zam egljeno in fantazijsko obogateno. Namesto, da bi odrivali ljudsko izročilo v k ra ­ ljestvo pravljic, skušajo ra je p rav ljice pritegniti v obzor svojih raz­ iskovanj, saj so jim prem nogokrat zelo dragocen terenski kažipot. V našem prim eru p a je realno ozadje sporočila potrjeno tudi z arheološkim i najdbam i, ki smo jih omenili že v začetku, čeprav Stari grad še vedno čaka na sistem atično raziskavo svojega terena. D odajno še, da je bil tod najden tudi fragm ent rim skega nagrobnika 1 7 in S. R utar poroča,1 8 da so na istem m estu o d k rili tudi predzgodovinsko gradišče z dvojnim i okopi te r s sledovi starih hiš, k i naj bi bilo naseljeno tudi še v rim ski dobi.1 9 Po­ zabiti pa ne smemo še nečesa. Stari grad nad Sv. Križem je za K ostanje­ vico dokaj m anj m ikaven kot n jihov lastn i »grad« — opuščeni sam ostan pod G orjanci, in več kot neverjetno se mi zdi, da bi lju d sk a dom išljija — če bi šlo res samo za dom išljijo! — lokalizirala najdišče leva na tla Starega gradu in ne v okolico sam ostana. Spomin, d a so leva res izkopali na Starem gradu, je m oral b iti v Pečnikovem času gotovo živ in realen. 1 6 H. Rose, D ie B aukunst der C istercianner, M ünchen 1916, str. 23. 1 7 CIL II. str. 1739, št. 10806. G lej tudi: M üllner v MDZK 1892, str. 63; J. Pečnik v MDZK 1891, str. 135. 1 8 S. R utar v MDZK 1891, str. 70. 1 9 S. R u tar v LMS 1890, str. 121. Sl. 5. M aribor, Rimski lev, vzidan v podnožje stolpa stolnice Sl. 6. Rim ske toplice, Rim ski lev na dvorišču zdravilišča Sicer pa tudi samostan ni brez slehernih rim skih spominov. Omenim naj n. pr. samo lep reliefni fragm ent z vazo in cvetjem , k i je vzidan kot spolio v zid samostanskega poslopja v gospodarskem tra k tu vzhodno od cerkve, takoj o n k raj podvoza (na levi strani). C e upoštevam o še neposredno b li­ žino starega Neviodunum a — D rnovega pri Krškem , nam pojava teh spom enikov ne bo težko razum eti. A li pa je kostanjeviški lev v rim skem prim erjalnem gradivu res tako izjem en? S. F e rri2 0 razločuje v podonavskem prostoru tri glavne levje tipološke skupine: noriško-panonsko, dacijsko in tracijsko. V prvi skupini se uve­ lja v lja italski (»etruščanski«) vpliv. Ti levi im ajo navadno »pasjo« lego. nagnjeno glavo te r dvignjen zadnji del telesa. L jubljanski lev se med temi p o jav lja kot »izjema«, ki »ponavlja pozo arhaičnih levov VI. stol. pr. Kr.« S tem v zvezi opom inja F erri tudi na arhaično minucioznost — seveda v m entaliteti, ne v izvedbi — dvojne vrste grivnatih šopov na levjih prsih ter ugotavlja, da prevladuje analogno pojm ovanje tu d i v m iniaturni obdelavi leva iz O gleja. P ri tem pa se F erri vprašuje, če se ni k ip ar kostanjeviškega leva naslanjal na k a k »potujoči« karton, k i naj bi služil za predlogo našem u levu ali pa smemo m orda računati s sam o­ stojno kiparjevo kreacijo, ki se še izm ika dokončni opredelitvi. Mislim, d a danes odgovor na to vprašanje lahko že nekoliko točneje form uliram o. Nedvomno ima F erri prav, ko kaže preko noriško-panonske skupine proti »etruščanski« smeri, čeprav ne smemo tega poudarka spre­ je ti preveč dobesedno. T oda minuciozno občutje obdelave anatom skih podrobnosti v resnici spom inja na etruščansko stilno občutje. Tudi slavni aquilejski lev z m avzoleja št. 65 v tej zvezi ni nepomemben, tem bolj, k er je prav ob njem G. B rusin 2 1 naglasil delež etruščanske živalske plastike ter ga opredelil v avgustejski čas. • — Popolnom a drugače pa L ožar,2 2 ki celo ob aquilejskem u levu dvomi v antični izvor, čeprav n e pove zakaj. M orda zaradi njegove velikosti? Takoj bomo videli, da velikost ne nudi nobene opore za kritično op red eljev an je teh levov. Zaradi stilnega zna­ čaja? Romanski čas aquilejskega leva gotovo ni ustvaril, saj je popolno nasprotje vseh rom anskih levjih figur, k i smo jih doslej spoznali. M ayre- d e rje v a rekonstrukcija m onum entalnega aquilejskega nagrobnika, ki jo o b jav ljata B rusin 2 3 in A. Schober,2 4 je dovolj verjetna, da nas pouči o vlogi velikih levjih figur ob m onum entalnih nagrobnikih: leva flan- k ira ta stopnice, ki so vodile p roti m avzoleju. Veliki lev iz H artberga na Š tajerskem 2 5 pa dokazuje, da m onum entalne levje skulpture tu d i v rim skih severovzhodnih provincah niso bile izključene. In resnično, kostanjeviški lev tako po svojih m erah k akor tipološko tudi na naših tleh ni osam ljen. Poleg številnih nagrobniških ovršij z 2 0 o. c., str. 272. 2 1 A quileia, Guida storica e artistica, Udine 1929, str. 242, sl. 183. 2 2 o. c., str. 67, op. 14. 2 3 o. c., str. 252 in sl. 190. 2 4 D ie Röm erzeit in Ö sterreich, Baden bei W ien 1935, str. 78, sl. 27. 2 5 Ibid., str. 78, sl. 28. R. Pittioni, Römische A ntiken aus dem politischen Be­ zirk H artb erg in Steierm ark. Jahreshefte des Ö sterr. archöolog. Institutes in W ien, XXIV., 1929, Beibl. Sp. 142, sl. 59. dvem a navzven obrnjenim a ležečima levoma z živalsko, navadno ovnovo glavo pod prednjo šapo ter s cisto ali z Amonovo glavo v sredi, kakršne poznam o skoraj z vseh naših rim skih najdišč, najlepše pa seveda iz P tu ja 2 6 in ki jih A. Schober,2 7 razlaga s K ybelinim kultom, se nam je ohranilo tudi nekaj večjih in sam ostojnejših lev jih plastik, k i nam osvet- l j ui ei ° tudi problem atiko kostanjeviškega leva. N ekatere je omenil že Ložar: leva iz Laškega,2 8 , ptujskega leva z vojakom v orientalnem obla­ čilu pod tacam i2 9 — ki bi bolj kot kostanj e viški zaslužil dvom v svoje antično poreklo — fragm entiranega leva, ki je vzidan na dvorišču nek- Sl. 7. Rim ske toplice, Rimski lev na dvorišču zdravilišča d an je protestantske molilnice v P tu ju .3 0 Za podrobnejšo prim erjavo sicer nobeden od teh za nas ne p rih aja v poštev, n jih velikost pa vendarle presega velikost levov z nagrobniških ovršij ter obenem priča, da večje antične levje upodobitve tudi na naših tleh niso izključene. O b stolpu m ariborske stolnice je vzidan močno poškodovan levji kip iaz pohorskega m arm ora,3 1 čigar m ere znašajao v višino 84 cm, v dolžino p a 118 cm. Vse podrobnosti na njem so močno zabrisane, pač pa je še opazen dvodelno razcepljen niz dlake po prsih, k i je torej popolnom a analogen dlaki na prsih kostanjeviškega reliefa. Lev leži plosko na tleh. 2 6 M. Abramič, Poetovio, P tu j 1925; n. pr. št. 2, 8, 19, 147, 171, 194, 202, 207 itd. in slike. 2 7 D ie römische G rabsteine von N oricum und Pannonien, W ien 1923, stran 213 sq. 2 8 o. c., str. 66, št. 1, sl. 4 — M ere: dolžina 112cm, višina 78 cm. 2 9 Ibid., str. 66, št. 2, sl. 5. 8 0 Ibid., str. 67, št. 6, sl. 7 — M ere: dolžina 117 cm, višina 78 cm. 3 1 A. M uchar, G eschichte des Herzogtum s S teierm ark, G ratz 1844, L, str. 396. Levu ob m ariborski stolnici zelo soroden je lev iz R im skih Toplic, n a katerega me je ljubeznivo opomnil kolega Jaroslav Šašelj.31 a Izklesan je iz belega m arm ora ter m eri v dolžino 105 cm, v višino (s podstavkom ) 64 cm, širina podstavka pa znaša 41 cm. Lev leži plosko na podstavku te r obrača glavo za 45° na svojo desno stran. Zadnji taci m u počivata ob te ­ lesu, desna sp red n ja je iztegnjena n ap rej, leva pa je dv ig n jen a na tem e ovnove glave. T udi tu poteka čez prsi dvodelen niz čopastih kosm ov dlake, le da je ta m očnejši kot p ri kostanjeviškem levu. Tudi g riva na glavi je bohotnejša. Z gornji del »obraza« je odbit. M odelacija telesa se n e spušča v tolikšne podrobnosti kot p ri levu iz K ostanjevice. Med najdragocenejše lev je spom enike sodi lev pred Kom endo v Pol­ zeli v Savinjski dolini,3 1 3 2 ki ga smemo uvrstiti verjetno še v prvo, ali najk asn eje v začetek drugega stoletja. Izklesan je iz pohorskega m ar­ mora. Dolžina podstavka znaša 140 cm, visok je 98 cm, podstavek pa je širok 44 cm. Po d rži spom inja na leva iz A quileje, k ajti zad n ji del tru p la je dvignjen, tako da se mu teža prenaša na p red n ji taci, k aterih leva je iztegnjena nap rej, desna pa drži pod seboj m enda (izlizano) ovnovo glavo. K odranje čopaste dlake zelo spom inja na kostanj e viškega leva in tudi dvodelni niz kosm ov po prsih spet srečamo. Posebno na sp red n jih nogah se »na etruščanski način« uv eljav ljajo tudi anatom ske podrobnosti. H rbet dvignjenega telesa je lahno usločen. Z adnji nogi sta pod stegni odbiti. Tudi brez n ad aljn eg a dokazovanja bi nas polzelski lev, ob katerem v rim sko poreklo m enda ne kaže dvom iti, lahko prepričal, d a je tudi ko- stanjeviški rim skega izvora. Bližina Št. P etra p ri C elju z njegovo veliko rimsko nekropolo osvetljuje ne samo pojav polzelskega leva, am pak obenem dokazuje, da so tu d i v noriško-panonskih provincah ek sistirali veliki rimski mavzoleji, ob katerih bi levji čuvarji, kakršne smo srečali v Aqui­ le ji, ne bili izključeni. M orda b i bilo celo možno, da so tega leva prep eljali že v srednjem vek u iz Št. P etra v Polzelo? Na dvorišču m ariborskega m uzeja stoji kip ležečega leva iz belega m arm ora, ki so ga p rip eljali z v rta W indischgrätzove graščine v Ko­ njicah in mora to rej izvirati iz okolice Konjic. Ta je z rim skim i spom eniki zelo bogata, saj je tod mimo potekala tudi važna rim ska cesta.3 3 Lev je precej poškodovan; odbit m u je precejšen del podstavka, del desnega boka ter obe p re d n ji taci, tako da ne poznamo več njunega položaja, zdi se pa, da je bila tudi tu desna dvignjena in da je nekaj d ržala pod seboj. Bohotni čopasti kosm i dlake obkrožajo n a stran zasukano glavo, po prsih pa se d lak a spet razčesano niza. V dolžino m eri kip 145 cm, v višino 100 cm, širina podstavka pa znaša ca. 50 cm. O bdelava kip a je sum arična ter n e zah aja v anatom ske podrobnosti. S tem pa je kostanjeviški lev dobil že vrsto b ližn jih sorodnikov, k i se mu p rib ližu jejo tako v dim enzijah k o t v nekaterih značilnih detajlih. Ložarjevo ekskluzivno m nenje, da ni verjetno, da bi kostanjeviški lev 3 1 a Verjetno je to isti lev, za katerega poroča Ign. Orožen (Alte D enkm ale in Tüffer, MDZK II, 1857, str. 304), da so ga prenesli v Rimske toplice iz Laškega, kjer je bil poprej vzidan v špitalski hiši, katero so okoli 1.1833 porušili. 3 2 R. Vrečer, S avinjska dolina, Žalec 1931, str. 17. 3 3 Prim . Avg. Stegenšek, K onjiška d ek an ija, M aribor 1909, str. 12 sq. SI. il. R im ske toplice, Rimski lev na dvorišču zdravilišča Sl. 12. M aribor, P o k rajin sk i m uzej, Rimski lev iz Slovenskih K onjic zaradi svoje velikosti flankiral kakšno rimsko arh itek tu ro , k er tako velike grobnice n a naših tleh ni bilo, zavračajo spom eniki, ki smo jih p rav k ar našteli in m ed katere spadata celo lev iz Laškega in lev z dvorišča p tu jsk e protestantske molilnice, ki ju Ložar že sam om enja. K aj je flan­ k iral n. pr. lev iz Polzele, ki je le za 5 cm k rajši od kostanjeviškega? F. Stroh, ki je razrešil antični izvor doslej v rom aniko potisnjenega leva iz K rem sm iinstra,3 4 čigar m ere35 daleč prekašajo kostanjeviške, n. pr. domneva, d a je ta nekoč krasil nagrobni stolp k akor sorodni lev iz Welsa, antičnega O vilava, glavnega mesta obrežnega Norica. Sličen lev je bil od k rit tudi v rim skem obzidju v Kellm iinzu.3 6 Toda končno n iti ni nujno, d a bi bili vsi ti levi nagrobnega značaja. Pogosto, n. pr. v C arn u n tu ,3 7 jih srečamo tudi kot ču v arje m itrejev. Kot posebno značilnost kostanjeviškega leva smo omenili dvojno, raz- česano grivo na prsih, ki je zvabila že F e rrija na (»grško«) stranpot. Ponovno pa smo to grivo srečali tudi p ri vrsti n ad aljn jih lev jih figur, ki smo jih opisali. T a m otiv p ri rim skih levih ni pravilo, še m anj pa izjema. Vsaj v podonavskih provincah se zelo pogosto pojavlja. T ako bi lahko navedli v podkrepilo še vrsto m anjših lev jih figur iz ptujskega m uzeja, k i so vse nedvomno antične, posebno pa dva leva na nagrobniškem ovršju iz Flaviae Solvae v graškem Joanneum u.3 8 Nasprotno pa ne poznam no­ benega rom anskega leva, na katerem bi srečali ta motiv. Seveda moramo priznati, da dobesednega dvojnika kostanjeviški lev doslej v našem rim ­ skem gradivu še ni našel — toda to bi lahko ugotovili skoraj p ri sleherni sam ostojneje oblikovani rim ski lev ji figuri, saj niti levi vrhu nagrobnikov k lju b vsej shem atičnosti niso delani po isti predlogi. L ožarjeve ugotovitve o m onum entalni form i povsem drže, in p rav tako njegovo n ad aljn je izvajanje, da večina lev jih skulptur (v rim skih provincah) zapada stilu- m ale um etne obrti zgodnjega cesarskega časa, k je r je sinkretizem (med plastičnim i in slikovitim i formami) od n ek d aj doma. In ali je v rim ski an tik i bilo m anj možnosti, da bi neki lev posnemal forme arhaičnih, pa čeprav grških levov, kot pa v rom aniki? »M entaliteta« kostanjeviškega leva je res arhaična, m onum entalna, plem enita, pa k lju b tem u še bolj realistična k ot pri rom anskih levih. Če pogledam o vrsto lev jih figur, ki jih je objavil F erri,3 9 ali končno že vrsto levov iz ptujskega m uzeja, bomo 3 4 F. Stroh, D er Löwe von K rem sm ünster, Jahreshelfte des ö s te rr. archäolog. Instituttes in W ien, Bd. XXXVI. 1946, str. 113 sq. in slike. 3 5 D olžina znaša 225 cm, višina p a 82 cm. 3 9 Ferd. W iesinger, Ein röm ischer G rabturm in Wels, H eim atland, Sontags- beilage des L inzer V olksblates Nr. 13, 1929. 3 7 A. Schober, D ie R öm erzeit in Ö sterreich, o. c., sl. X. — K ubitschek, F ra n k ­ fu rte r F ü h re r durch C arnuntum , 19239 , str. 54 in 173. — Tudi za tre tji ptu jsk i m itrej dom neva M. A bram ić (o. c., str. 73) leva-čuvarja. O m enim n a j še dve ležeči lev ji figuri z ovnovo glavo pod prednjo šapo, ki dekorativno z a k lju č u je ta vrh m arm ornatega o lta rja iz tre tje g a ptujskega m itre ja (ibid., str. 180, št. 243, sl. 127). 3 8 A. Schober, D ie röm ischen G rabsteine von Noricum und Pannonien, o. c., str. 136, št. 304, sl. 157. 3 9 Še posebej n aj om enim leve iz Albe Julie, iz Scarabantie, T u rn u Severina, iz W elsa itd. videli, d a se mnogi za nevešče oko rim skem u krogu mnogo bolj izm ikajo kot pa kostanjeviški lev, ki je gotovo izdelek nadpovprečnega kam noseka in čigar nastanek se mi zdi verjeten vsaj proti sredi 2. stoletja, če ne že ob koncu prvega. Pač pa loči kostanjeviškega leva od vseh drugih m otiv konjske glave pod prednjo šapo. N ajpogosteje nastopa na tem m estu pač ovnova glava, Sl. 13. M aribor, P okrajinski m uzej, Rim ski lev iz Slovenskih K onjic za k atero trdi Schober, da je odmev posebnega K ybelinega in Attisovega k u lta (glej op. 27). D rugič, kot n. pr. v K reinsm iinstru in H artbergu, opa­ zimo pod levjo šapo spet m erjaščevo glavo ali telo. Po F. W egenerju 4 0 n aj bi šlo za predstavo O rca ali Ereba, k i vse požre. M orda p onazarja konjska glava pod taco kostanjeviškega leva isto misel, le d a je »klasi­ cistična« oblikovna volja našega k ip a rja — in m orda tudi želja po do­ m iselni originalnosti — zam enjala vulgarnejši m otiv ovna ali vepra s plem enitejšo form o klasično občutene k onjske glave. 4 0 D ie Röm er in Bayern, 19284 , str. 97. ZUSAMMENFASSUNG Das Problem des steinernen Löwen aus K ostanjevica am Flusse K rka In der Aula des N ationalm useum s in L ju b ljan a befindet sich ein m arm orner Löwe in liegender Stellung, den R. Ložar (ZUZ XVI. 1939—40) als rom anischer Zeit angehörend e rk lä rt hat. (Die Masse: Höhe 118 cm, Länge 145 cm, B reite 56 cm). Vor Ložar w urde er von älteren A utoren als röm isch gedeutet. J. Pečnik berichtet, dass er in Stari grad bei Sv. K riž in d er Nähe von K ostanjevica am K rk a Fluss gefunden w urde; dort w urden auch m ehrere andere antike G egenstände ausge­ graben: F ragm ent eines röm ischen G rabsteines und eine alte W allstätte m it Schanzen. Von h ier w urde er nach K ostanjevica und zuletzt ins L ju b ljan a M useum gebracht. Auch S. F e rri (L’arte rom ana sul D anubio, S. 271) schrieb den Löwen den Röm ern zu, wogegen Ložar die Ü berlieferung von seinem U rsprung fü r ein archaeologisches M ärchen erklärte und annahm , dass dieser Löwe einst das bereits in der G otik zerstö rte P ortal der um die M itte des 13. Jah rh u n d erts erb au ten Zisterzienser K irche bei K ostanjevica flankierte. E r verglich näm lich die Stellung dieses Löwen m it einer Reihe von anderen römischen Löwen in Slowenien (Laško, Celje, P tu j, L jubljana) und stellte fest, dass dieser Löwe im Stile anders ist, m ehr griechisch, stilisiert im C h arak ter, nicht aber realistisch römisch, und erwähnte, dass bereits S. Ferri bem erkt hat, dass in seiner Pose die archaischen Löwen des 6. Jalirh. v. Chr. w iederholt w erden. O hne eine eingehen­ dere Bew eisführung b rach te Ložar den K ostanjevica Löwen m it den südfranzö­ sischen rom anischen (St. Gilles Arles, Toulouse) in den Zusam menhang. A uch die grossen Dimensionen scheinen ihm fü r eine röm ische Provinzialum gebung u n ­ möglich. In W ahrheit jedoch gibt es einen grossen U nterschied zwischen den rom a­ nischen Löwen im allgem einen und denen, die von Ložar besonders erw äh n t w erden (z. B. S. Antimo in Toscana, B argi usw.) und zwischen dem von K ostanje­ vica. D as gilt sowohl fü r die Kopfwendung, die bei dem K ostanjevica Löw en 90° beträgt, bei den rom anischen aber gewöhnlich n u r etwa 45°, als auch fü r die ganz verschieden ausgeführte Stilisierung. Insofern diese m it den rom anischen Löwen verw andt ist, gilt das n u r fü r diejenigen, die in A nlehnung an die antiken, z. B. der Löwe von S. Antimo, entstanden sind. Die romanischen Löwen sind noch w eniger realistisch aufgefasst, als der von Kostanjevica. Sie sind mehr sym bolisch und in der romanischen K unst treffen wir überdies nie auf einen Pferdekopf unter der Vorderpranke des Löwen, wie dies bei dem von K ostanjevica der Fall ist. Noch grösser als in Bezug auf die südfranzösichen und die italischen Löwen erscheint der U nterschied im V ergleich mit den deutschen rom anischen Löwen, z. B. m it dem Löwen von Braunschw eig, oder vom S aalportal des Schlosses Tirol. D er römische Löwe ist ein Symbol eines physischen, der romanische aber das eines geistigen Sieges. D eshalb ist für diesen eine reale Ä hnlichkeit nur von zw eit­ rangiger Bedeutung. Zugleich findet m an beim K ostanjevica Löwen keine Spur von einem auf seinem Rücken stehenden Pfeiler und dies schliesst die W ahrschein­ lichkeit seines stylostragenden C harakters aus. U nd schliesslich schon die O r­ densregel des hl. Bem ardus gestattete keine figurale Plastik fü r die A rchitektur der Zisterzienser Kirchen. Trotzdem, daß die Klosterkirche von K ostanjevica nicht gew ölbt w ar — was auch durch die Regula verboten w ar — besass sie noch k einen Turm und aller W ahrscheinlichkeit nach unterschied sich ih r P ortal nicht w esentlich von den P ortalen der zu gleicher Zeit erbauten P fa rrk irch e von K ostanjevica, die zu langobardischem Typus m it sich stufenartig vertiefenden W änden und zu den m it Blum en verzierten K apitellen gehört. Von den Löwen- stylophoren keine Spur. A uch kein M arm or bei ein er von diesen K irchen. Allem Anschein nach stam m t der Löwe w irklich von Stari grad, dessen Lage in der Nähe vom alten Neviodunum, dem heutigen D rnovo bei Krško, zu suchen ist. Nach F e rri gehört der Löwe von K ostanjevica in die Reihe arch aisierter antiker Löwen. Er w irkt besonders charakteristisch durch die geteilte Mähne. A uf G rund dessen und wegen minuziöser Bearbeitung anatomischer Einzelheiten m acht Ferri auf den Löwen aus Aquileia (Grab Nr. 65) und auf dessen etruskische Züge aufm erksam . D er Löwe von Aquileia flankierte die zum Grabm al führenden Stufen. D er Löwe aus dem steierischen H artberg bew eist aber, dass derartige m onum entale Skulpturen auch in den römischen nordöstlichen Provinzen nicht ausgeschlossen waren. Im slowenischen G ebiet h at der Löwe von K ostanjevica noch einige V er­ w andte, die von Ložar nicht erw ähnt w urden. A usser der zahlreichen G rabes­ verzierungen, wie sie uns von Ptuj, C elje und L ju b ljan a bekannt sind (zwei liegende Löwen m it Ziste oder mit Ammonskopf in der Mitte) kann auch der Löwe von Laško erw äh n t w erden, wo Ložar den barockisierenden C h a ra k te r betont, der Löwe m it einer orientalen Soldatenfigur unter den P ranken in P tu j, d er Löwe, der im Hofe des protestantischen B ethauses in P tü j eingem auert ist. D iese A nnäherung ist jedoch n u r im Sinne der Grösse, nicht ab er ikonographisch oder stilistisch genommen. N äher zu unserem Löwen steht jener des Glockenturm s d er M aribor K athedrale (118 cm lang), wo w ir ebenso den B rustm ähnenstrang linden. Ein ähnlicher Löwe w urde in Rim ske Toplice (105 cm lang) erhalten, obw ohl in der M odellierung keine anatom ischen Einzelheiten gesucht w erden. E r w eist jedoch w ieder eine doppelt gekäm m te B rustm ähne auf. Zu den schönsten röm ischen Löwen gehört je n e r vor der Kommende in Polzela bei C elje (140 cm lang), der nach seiner H altung an den von A quileia erinnert, er hält u n te r der P ra n k e einen W idder und h at über die B rust w ieder gespaltene B ehaarung. A uch anatom ische E inzelheiten sind sichtbar. V ielleicht stam m t er von dem nahen St. P eter bei C elje, wo eine grosse röm ische N ekropole m it zahlreichen plastischen D enkm älern entdeckt w urde. Im Hof des Museums von M aribor steht eine Löwenstatue (145 cm lang), die aus Kostanjevica hinübergebracht w urde und die eine ikonographische R eplike des Löwen von Rim ske Toplice ist. D ie Be­ arb eitu n g ist m ehr sum m arisch. D ie aufgezählten Löwenfiguren bestätigen, dass auch der Löwe von K o­ stanjevica röm ischen U rsprungs ist und dass seine Grösse nicht dagegen spricht. Man kennt röm ische Löwen ähnlicher Grösse auch aus C arnuntum (W ächter des M iträum s), und ein Löwe aus K rem sm ünster ist sogar 225 cm lang. A uch die geteilte Brustm ähne ist keine Ausnahme, wie dies F erri meint, sondern w ird recht oft bei den röm ischen Löwen angetroffen; vgl. eine Reihe von Löwen von den Grabmalgesimsen im Museum von Ptuj und zwei Löwen aus Flaviae Solvae in Graz. Man muss jedoch zugeben, dass die S tilisierung des Löwen von K osta­ n jev ica eine eigenartige ist und von einem selbständigen Form ungskonzept des K ünstlers Zeugnis gibt. D er Pferdekopf u n te r seiner P ranke könnte fü r eine freiere Invention des B ildhauers sprechen, sie könnte jedoch freilich einen tie ­ feren Sinn haben. W ahrscheinlich können w ir das D enkm al gegen das Ende des ersten oder spätestens gegen die Mitte des zw eiten nachchristlichen Jah rh u n d erts als datiert setzen.