382
Politični pregled.
Državni zbor je im^l sejo v ponedeljek. Razpravljalo se je o predloga Daszynskega, naj se odpravi § 14. in o predlogu levičarskih strank, naj se nadalje utesni poraba § 14. Nemški govorniki so zbežali. Grovoril je tudi češki poslanec Stranski, ki je ožigosal Barnreitherja, kateri je kot minister podpisal 13 naredeb, izdanih s § 14. med tem ko sedaj zahteva odpravo § 14 Na to je čital Clary izjavo, da vlada ne misli na odpravo § 14. in tudi glede utesnitve se ne more izreči, ker ne ve, v koliko naj se poraba § 14. utesni. Izjava je bila očividno dogovorjena z levičarskimi strankami. DotiČna akcija Nemcev je bila le sleparjenje. Zatem je bilo glasovanje o nujnosti socialnodemokratičaega predloga. Vse stranke so glasovale za nujnost, izvzemši Lahe ter nemško-li-beralne veleposestnike. Fuchs je odredil glasovanje po imenih pri katerem se je izkazalo, da je dvetretinjska večina za predlog, toda pri glasovanju o meritorni vsebini, ni dobil predlog večine. Predlog glede utesnitve porabe § 14 se je oikazal ol-seku 48 članov.
Po volitvi delegacije. — Cesar je poslal vitezu Ja-worskemu brzojavko, vsled česar smatrajo desničarski listi desnico za legalno večino; s tem je tudi zadana nova blamaža Clarvju, Levičarji hočejo dobiti protiuslugo, ker niso volitve obstruirali. Desnica je izkazala levici mnogo uslug, a kaj je dobila zato? Odpravo jezikovnih naredb. in ustavilo se je nemško ministrstvo, da razbije slovansko večino! — Delegaciji se snideta proti koncu tega meseca. Vzrokom tako poznemu zasedanju delegacij, da hočeta obe vladi, da se kvotni deputa-ciji sestaneta čim preje in poskusita rešitev kvotnega vprašanja. Nadalje je vzrok odgoditve delegacijskega zasedanja želja ogrske vlade, da se ji dovoli proračunski provizorij, radi katerega so imeli v parlamentu že dvakvat obstrukcijo, Szell pa se hoče temu počenjanju izogniti.
Kontrolni shod. — Te dni se je pri dvornem di-nerju v Budimpešti govorilo tudi o najnovejšem jezikovnem prepiru pri kontrolnih shodih. Cesar je omenil posl. Grajariju, da je čudno, kolika zmešnjava je nastala pri kontrolnih shodih. Cesarju se zdi, da je vsled takih pojavov enotnost avstro-ogrske armade v nevarnosti. Posl. Grajari je odgovoril na to, da bodo delali Ogri na to, da se nemški armadni jezik ohrani za vojaštvo vseh narodov. „Neue Freie Presse" so raduje te cesarjeve opombe ter dolži Čehe, da so oni zanesli to jezikovno vprašanje tudi mej vojaštvo Kje je torej tista zajamčena enakopravnost § 19. drž   temelj, zakonov?
Razpor mej nemškimi strankami. — Vse nemške stranke so site poveljništva Wolfovega, Wolf je očital dr. Nitz-seheju, da se je udeležil volitev delegacij. Toda nemški poslanci, ki so bili izvoljeni, da delajo resno, ne blazno politike, so složni v tem, da so dolžni svoji časti, zavrniti Wolfa v v svoje meje. To se je, upamo, danes že storilo na zadosten način. — Kakor znano, je nemška narodna stranka proti Wol-fovim impertinencam energično protestirala. Ker je tudi nem, napredna   stranka   velika   nasprotnica prepotentnih Schoaerer-
383
jancev, so sedaj Wolf in tovariši na levici docela osamljeni. Wolfovega jerobstva so se prenajedli vsi nemški poslanci, kar je vsaj v naših očeh jako dobro.
Jezikovni zakon. — Načrt jezikovnega zakona, ki ga je sedanja vlada obljubila pri svojem nastopu v poslanski zbornici, bo neki predložen še tekom meseca novembra. Toliko bi bilo dosedaj gotovo v tej zadevi, o vsem drugem pa vladni krogi še trdovratno molče. Niti to ni znano, ali predloži vlada načrt zakona samo za češko in MoravsKo kot nadomestilo za odpravljenje jezikovne naredbe, ali za vse avstrijske dežele. V tem oziru bo treba izredne paznosti od strani desničarskih strank.
Kralj Aleksander o srbski razmerah.— Dopisnik „N. Fr. Pr.u je bil te dni sprejet pri srbskem kralju v avdijenci ter je prijavil dolgo poročilo o svojem pogovoru z Aleksandrom, ki je zatrjeval, da je že davno izgubila radikalna stranka svoj vpliv v Srbiji, in da je vsled svojih zarot proti sedanjem rodu izgubila zadnje pristaše. Eadikalci so bili sami najbolj kruti in se ne smejo pritoževati radi krutosti. Nadalje je dejal, da bode obsojene radikalce ob primernem času pomilostil. Eaz-kralj Milan si je pridobil za razvoj srbske armade velikih zaslug. Zato želi Aleksander, naj ostane nadalje oče pri njem. Dopisnik pripoveduje, da se mu je zdel kralj Aleksander bolehen.
i
Nove Milanove lopovščine — Milan je provzročil, da imajo Srbi temeljem kraljevskega ukaza troje novih zakonov. S prvim se je kazenski zakon, ki je bil že doslej dra-konski, še pohujšal. Sedaj bo možno Milanu streljati ljudi kakor zajce Drugi zakon doJoča, da sme vlada iztirati iz dežele vsekogar, ki se ji zdi nevaren ali sumljiv. Milan bo zapodil sedaj vsakogar, ki se bo upal delati opozicijo njemu in njegovi vladi S tem bo radikalna stranka smrtno zadeta. Tretji zakon pa ustvarja v notranjem ministrstvu poseben informacijski oddelek, ki bo nadziral mišljenje in govorjenje uradništva in javnih oseb sploh. Ta vohunski oddelek bo zastrupil vse javno in družinsko življenje v Srbiji ter omogočil vsakatero svobodno javljenje lastnega prepričanja. S to ofici-jalno špijonažo postanejo razmere na Srbskem neznosne. Vsakdo bo vsak hip v nevarnosti, da ga zgrabijo in vržejo v ječo, kajti vohuni bodo imeli razprostrte mreže v vse sloje, v vse kroge do mize družinske in postelje zakonske.
Angleška in Avstrija. — Izrek v Angleškem parlamentu, vse evropske velesile razun Avstro-Ogrske so nam sovražne, se vedno bolj uresničuje, posebno kar se tiče Eu-sije ter Francije, katerima se pridruži nemška velevlast. ,,Echo de Pariš" se čudi, da tega koraka ni še storila Nemčija, kar se pa more zgoditi v najkrajšem času. Eusija dela z vso silo na to, da se Evropa odločno upre angleškemu prodiranju; hoče da se ohrani status puo ante iz leta 1881 ozir. 1884. Najbrže se pridruži tudi Portugalska tej akciji, in le zategadelj je ostala Portugalska dosedaj mirna, ker so se bali angleške mornarice. Tako zatrjuiejo ruski listi.
Velik poraz Angležev. — Vesti o slavnih zmagah Angležev nad kmetskimi Buri so se jedva razkadile in se izkazale kot pretirane ali celo lažnjive in že je doslo novo poročilo, da so bili Angleži občutno tepeni. Prej so se merile le manjše čete Angležev in Burov mej seboj Izid teh prask je le lokalnega pomena. A glavna bitka je bila dne 30. oktobra pri Ladvsmithu, kjer se je meiila vsa angleška vojska pod generalom. Whitom in vsa burska vojska pod generalom Zoubertom. Transvaalski in oranjevski Buri so se združili, Okoli 18 000 Burov je obdalo 29. oktobra Ladvsmith od zahodne severne in vzhodne strani, Angleži pa so brezuspešno opetovano poskušali pregnati jih. Oranjevski Buri so 29 oktobra zapustili Besters ter se pomikali od severnozahodne strani proti Ladvsmithu,   oziroma  proti levemu krilu aegleške
armade. Transvaalski Buri so začeli Ladvsmith bombardirati. General White je sprevidel, da ga mislijo transvaalski in oranjevski Buri zgrabiti od vseh strani j, zato pa jih je hotel prehiteti. Vprizoril je splošen napad na Bure. Najprej je zgrabil Oranjce. Napadel jih je po noči. Oranjci so pustili da je prišel oddelek Whitove armade prav v njihovo sredo, potem pa so zgrabili nakrat Angleže od vseh strani). Angleži so bili ujeti. Dva bataljona in šestero gorskih topov, t. j. 42 častnikov in 2000 mož, katero je moralo izročiti Burom tudi orožje. S tem je bila leva krilna kolona za Angleže že izgubljena, Nič boljše se ni godilo desni krilni koloni, katero je burska vojska zapodila v beg Buri imajo sedaj že 2212 angleških ujetnikov. Bržčas bo White zapustil Ladvsmith in se pomaknil dalje proti jugu, v Pietermaritzburg ali celo do luke Durban Angleži se boje, da se upro sedaj tudi Buri v Kapu, in da se dvignejo proti njim dosedaj neotralni rodovi. Najnovejša poročila javljajo, da se trudijo Buri, da bi osvojili železniško progo proti Oolensu ter odrezali Angležem pot do Pietermaritzburga. Ako se to posreči Burom, ujeta je vsa angleška vojska Whiteja — Ker pred 25. nov. general White nikakor ne more dobiti nikake pomoči, je zelo dvomljivo, da bi se mogla angleška armada v Ladvsmith prehraniti, in da bi mogla vstrajati vzlic bombardiranja burskih topov. V Londonu vlada zategadelj velik strah, kajti najbrž se bo moral udati general White s celo svojo vojsko radi lakote in splošnega pomanjkanja, predno dospe general Buller s svojo pomočjo. Angleška posadka mesta Colenso je pobegnila ter prepustila mesto Burom. Tako je Whiteju umaknjenje proti jugu neomogočeno; ujet je ter se iz Ladvsmitha ne more nikamor ganiti. White je ranjen, Buri so zasedli vse griče in hribe okoli in okoli Ladvsmitha ter jih utrdili s topovi, katerih žrela so obrnjena od vseh strani j na mesto.