„DOM IN SVETS' 1892, štev. 4. 177 Fran Cegnar. (Spisal dr. K. Olaser.) ,,, ne 16. svečana tega leta se je pomikal ob deževnem | vremenu dolg sprevod po lepi prostorni ulici Corsia Stadion proti cerkvi svetega Antona Novega v Trstu. — Mnogoštevilna množica raznih stanov brez navadnega blišča in pa nenavadno resna lica udeležencev so pričala jasno, da nesejo k zadnjemu počitku nenavadnega moža. Ko so 1884. leta v Trstu pokopali Koseškega, govoril je na grobu navdušene besede Cegnar, tedaj še v najboljših letih, priznavajoč pokojniku, da so nanj blagodejno vplivali v mladih letih plodovi Koseškega muze: — osem let pozneje smo ob bregovih sinje Adrije izročili materi zemlji najboljšega pesnika iz prve dobe novejšega preporoda slovenskega. Fran Cegnar l) se je porodil dne 8. decembra 1. 1828. pri sv. Duhu blizu v Škofje Loke na Gorenjskem. Divna ta slovenska pokrajina je podarila Slovencem pesnika velikana — Prešerna in Jenka; tudi Vodnik je gledal gorske orjake in priznaval rad, da so te v nebo štrleče visočine, lepa Sava, bobneči slapi bili zanj »viri pevske umnosti«. Brez dvoma je tudi Cegnarju prirojena pevska žila dobivala v tej lepi prirodi moči in nagona. Dospevši na Ljubljansko gimnazijo se je s svojimi tovariši, L. Svetcem, Bohincem, Fr. Jerišo in drugimi pridno vadil v slovenskem pisanju. Izdelovali l) L. Žvab Koledar 1884, Trst 35—40; »Ljubljanski list« 1884, »Cegnarjeva slavnost« Ed. 1883, 78; J. Marn »Jezičnik« 1891. Ed. 1884, št. 23. „D0M IN SVET" 1892, štev. i. so slovenske sestavke in si jih med seboj popravljali. Med njegove prve pesmi se šteje lepa nadgrobnica »Blagor mu« : Blagor mu, ki se spočije, V črni zemlji v Bogu spi; Lepše solnce njemu sije, Lepša zarja rumeni. Kakor bi bil čutil osodo slovenskega pesnika in slovenskega rodoljuba, torej svojo lastno osodo, zapel je to tužno nagrobnico že v nježni mladosti. Ker se je sploh znalo po Trstu, da Cegnar v službovanju ni hodil po rožicah, zato so mu jo tudi pevci na grobu zapeli tako prisrčno in ganljivo, da menda še nikdar niso zapeli te pesmice tako občutno. Z vso mladeniško navdušenostjo se je poprijel leta 1848. počenši slovstvenega dela in osobito pesniko-vanja, trdno prepričan, da je pesništvo jako imenitno za vsak narod. Za Cegnarjev prvi razvoj je bil najbolj važen nemški pesnik prvak — Schiller, ki je živel in pel za Nemce blizu v taki dobi, kakoršna je bila tedaj za Slovence in Slovane v Avstriji. Omenimo n. pr. »Minljivost stvari — večnost v kreposti« r), »Žalost deklice« (Schiller)2), »Planinski lovec« (Der Alpenjager — Schiller)3), »Pevčeva kletev« (Uhland).4) Da bi se pobliže seznanil s Schillerjem, čital je dotične komentare in povedal o njih svoje mnenje, n. pr. Schillerjeva J) »Nov.« 1849, »Slovo Hektorja«, »Slov.« 1849; »Graničar«, »Nov.« 1852, 57. 2) »Slov.« 1849, št. 25. 3) »Slov.« št. 14. 4) »Slov.« 1850, 88; »Prijateljstvo« (Herder) »Ljubljanski Časnik« 1850. 12 178 Fran Cegnar. M. Stuart iz knjige: »Schvvengs Er-lauterungen zu Schillers VVerken«.1) Dasi je Schiller ostal Cognarjev ljubljenec do smrti pesnikove, privedel je srečen naraven čut našega mladega pesnika še k drugemu neusahljivemu viru prave poezije, pokazal mu je pot do srbskega narodnega pesništva. V teh pesmih je ponesel in postavil Cegnar čitatelje takoj iz početka na klasično kosovsko polje2), omenivši v predgovoru k pesmici »Kosovska deklica«, da hoče slovenski mladini pokazati »izvir nedosežne pesniške lepote«. Mnogo teh pesmic je prevel na slovenski jezik in jih objavljal v »Sloveniji« in v »Novicah«, n. pr. »Štefan Dušan«, »Svetniki dele blagoslov«3), »Marko Kraljevič in Musa Kesedžija« 4); iz tega prevoda bodi za vzgled to-le: Zgrabista rogljata buzdovana Se začneta ž njima bojevati; Buzdovanoma vlomista roglje Zadervista ju v zeleno travo, Skočista raz dobrih konj na zemljo, Zgrabista se za kosti junačke Rujesta se po zeleni travi. Iz tega se razvidi, da se je trudil Cegnar dati svojemu zlogu značilno lice. v (Zvab je mislil, da je Cegnar to pesem preložil v Pazinu, kar pa ni resnično). Vpliv srbskega pesništva se kaže v pesmicah, kakor n. pr. »Vezilo« ali pa »Vinska trta in oblaki«. Od priljubljenih mu Srbov ni bilo daleč do sorodnih Bolgarov; pesmi, *) »Ljublj. Časnik«. 1850, 80—96. Pristavi: »Hero in Leander« (Schiller). »Slov.« 1848, 176—184. 2) »Kosovska deklica« »Slov.« 1848, 8. 3) »Slov.« 1849, 88; »Nov.« 1855, 404. 4) »Nov.« 1852, 17-33. Pristavi: »Pad srbskega carstva« »Nov.« 1855, 340; jednako »Pad Bosne« »Slov.« 1848, št. 88; »Mati sv. Petra« »Nov.« 1856, 112; »Hudobni sin«, ib. 160; »Solnčeva sestra in paša tiranin« »Nov.« 1856, 318; »Žena bogatega Gavana« »Nov.« 1857, 364. pripovedke in druge drobtine, nabrane v slovstvu teh narodov, je imenoval »Jugoslovanske cvetlice« ; v Sloveniji 1. 1849. opisuje znane junake, n. pr. Miloša Obrenoviča, Hiacinta Maglano- v viča, Simeona Milutinoviča, Črnega Jurija; šege in navade pri gostijah, plesih in pokopih.J) V naslednjih dveh letih vidimo, da se Cegnarju glede na slovansko narode širi razgled, zakaj »Koledarčik slovenski za leto 1852.« (na svetlo dal dr. J. Bleivveis) razglaša v Cegnarjevem prevodu »Narodske pesmi slovenskih narodov avstrianskega cesarstva« ; zastopane so češčina, poljščina, ruščina in srbščina;2) istotako je v Janežičevem »Glasniku slovenskega slovstva« 1. 1854. prevel iz srbščine: » Asan - Aginico « ; iz bolgarščine: »Sanje« ; iz ruščine : »Goljufana«; »Mladeneč« iz češčine in celo iz novogrščine. Razven srbščine se mu je najbolj omilila češčina.3) Od 1. 1856. prevladujejo izvirne pesmi, n. pr. »Zarji«4), »Pesem slepca«.5) Posebno lepa je: »Sanj nemilosrdnega kneza«,6) ki radi izvirne misli in izborne oblike čitatelja spominja Levstikove »Ubežni kralj«. Popolnem samostalen pesnik je bil Cegnar Janežičevemu »Glasniku« krepka podpora; ponosno je budila pesem »Hej rojaki, opasujmo uma svitle meče«. Ko je še v sonetih 7) skazal svojo moč, *) »Slov.« 1.1849. 2) Pobliže J. Marn »Jez.« 1881. »Koledar« 1. 1854. ima prevod iz Kraljedvorskega rokopisa (Kukavica). 3) »Nov.« 1853. Moravska pesem: »Konjiček«. 4) »Nov.« 1857, 256. 5) »Nov.« 1858, 96; »Pesem starca« »Nov.« 1. 1858, 64. °) »Nov.« 1858, 392. 7) V sonetih se je oglašal tudi v »Glasniku« 1. 1861., n. pr. »Mornar«. „DOM IN SVETi' 1892, štev. 4. 179 izdal je svoje najboljše pesmi z naslovom : »Pesmi. Zložil France Cegnar. V Celovcu 1860. 16. 164. Natisnil J. Leon.« — Ta zbirka obsega blizu sto pesem, po večini izvirnih, ki so po svoji lepi dovršeni obliki in po izvirnih mislih Slovencem nenavadno ugajale in še sedaj ugajajo. S temi pesmicami je postavil mejnik prvi dobi svojega pesnikovanja. Slika te dobe bi pa bila nepopolna, ko bi ne omenili raznih pesmic, ki jih je zložil o primernih prilikah; n. pr. »Slave oglas« r) in »Slovenija Slavi« 2) iz viharnega leta 1848.— 1849. pozdravljata slovenske vojake, vračajoče se iz Ogrskega, in posebej bana Jelačiča, češ, da se vsi Slovenci vesele tega junaka. Iz viharnega javnega življenja je obrnil svoje oči na tiho delujočega šolnika, sestavivši pesem: »Kresni žarki3) blagorodnimu, visokočastitimu gospodu gospodu Janezu K. Krsniku stara-sinu c. kr. akademiškiga učeliša v Ljubljani, učeniku naravoslovja ... o njegovim veselim godu od hvaležnih slovenskih učencov posvečeni 24. rožnika 1849.1.« To pesem je tudi sam slovesno govoril v šoli. Slavil je Franceta Prešerna4) (V logu domačem na lipovi veji itd.), L. Svete a (Podgorskemu).5) Iz poznejše dobe omenjamo tu še slavo-speve »O posvečevanju zastave delal- x) »Slov.« 1848, št. 36. 2j »Slov.« 1850, št. 2—4; v tej pesmi je rabil jeden pridevnik po samostalnikovi sklanji, kar kaže vpliv srbščine. Tu še omenjamo: »Krajna svetlemu knezu in škofu gospodu gospodu Jerneju Vidmarju id.« »Glas. Slov.« 1859, 209. 3) »Novice« 1849, 109—111. Pristavi: »V spomin Ellerju slavnimu slovenskimu godcu«, »Nov.« 1849, 5. 4) »Slov.« 1849, 56. »Mažgona« »SI.« 1849. »V spomin Klotildi Avmanovi«. »Ljubljanski časnik« 1850, 260. »V spomin frančiškanu Ju-kiču« »Nov.« 1857, 244. 5) »Glas. Slov.« 1858. skega podpornega društva v Trstu«; J) Lauriču2), Matiji Doljaku.3) Navdušen Slovenec in veren Avstrijanec je slavil rojstvo cesarjevica Rudolfa4) in v imenu tržaških Slovanov navdušeno pozdravil Nju Veličanstvi5) cesarja Fran Josipa I. in cesarico Elizabeto ob Nju bivanju v Trstu od 17. do 19. sept. 1. 1882. ob priliki razstave. Druga doba Cegnarjevega pisateljevanja je posvečena večinoma Schillerju; s tem si je v slovenskem slovstvu postavil najlepši spominek, da je nekaj njegovih del izborno udomačil v našem vrtu. Prve sledove te stroke nahajamo že v prvih letih prve dobe. Že 1. 1849. je prevel opero »Campo« v 3 dejanjih. »Slovenska Talija« I. zv. in v »Ljubljanskem Časniku« 1. 1850. za poskušnjo nekaj objavil iz Mosen-thalove Debore. Kmalu pa je izšel ves prevod z naslovom: Deborah. Igrokaz v petih dejanjih, po Mosenthalu poslovenil Fr. Cegnar. C. kr. knjižnica. ¦— Pozneje: Narodna igra v štirih dejanjih. Spisal dr. S. H. Mosenthal. Poslovenil Fr. Cegnar. Na svitlo dalo »Dramatično društvo«. (Slov. Talija 1852. zv. 1. 1884. v Ljubljani). »Slovensko društvo« v Ljubljani si je stavilo v letih 1848. —1850. nalogo, potegovati se za veljavo slovenskega jezika v vseh slojih. Kmalu je uvidelo, kako krepko bi vzbujale slovenske predstave v glediščih omikance za narodno stvar. Zato se je radovalo, da je Cegnar priredil po češkem izvirniku igro : »Rodoljubi«. L. Žvab (Koled.) krivo sodi, če misli, da je ostala v rokopisu; na-tisnena je v »Ljub. C.« 1851, št. 8—44. J) »Edinost« 1882, št. 50. *) »Edinost« 1887, št. 40. 3) »Edinost« 1887, št. 78. 4) »Glas. Slov.« 1858. 5) »Edinost« 1882, št. 40. 12* 180 Fran Cegnar. Vse to je bilo samo pripravljanje za prevod teh treh Schillerjevih del: 1. Marija Stuart. 1j Tragedija v petih dejanjih. Spisal Friderik Schiller. Poslovenil France Cegnar. Natisnil J. Leon v Celovcu 1861. 16. 223. (Cvetje iz domačih in tujih logov. Izdaja Anton Janežič. I. zv.). 2. Viljem Teli. Spisal Miroslav Schiller. Poslovenil France Cegnar. V Celovcu 1862. 16. 208. Natisnil J. Leon. (Cvetje). — II. natis kot leposlovna priloga »Edinosti« v Trstu 1886. 8. 186. Tiskal V. Dolenc. 3. Valenštajnov ostrog. Spisal Miroslav Siler. Poslovenil in založil France Cegnar. Tisk Egerjev v Ljubljani. 1864. 16. 77. »Valenštajn«. Dramatično delo. Spisal Miroslav Siler. Poslovenil France Cegnar. V Trstu. Zalo- v žila tržaška Čitalnica. Tisk avstrijskega Llovda. 1866. 8. 421. S tem delom je dospel Cegnar do vrhunca svojega pesnikovanja. Sicer je poskušal uvesti starosloven-ske in srbske oblike, n. pr. iz Prologa stran 3: Mi smo še stari, ki se v pričo vas Gorečim trudom izobraževasmo. Str. 4: V prihodnjih tisočletiih živeta. Zato sedanjestijo skopovati. Str. 5: Da ne osramoti' je žizni oder. Str. 7: Ker ona, ka meji ter veže vse, V prirodo vrača spet izkrajnjest vsako. Ocenjevatelji njegovih del so se uprli tem novim oblikam, a priznati se mora, da je prevod izboren, ker ga je ustvaril pesnik. Dasi se sploh hvali ta prevod, moramo vendar priznati z žalostjo, da se bere premalo, mnogo ga še leži neprodanega v Trstu. *) Odlomek za poskušnjo »Glas. Slov.« 1859, 178-181. Za vzgled podajemo tukaj sedem kitic iz pesmi vojakov (str. 59—61): Tovarši, na konje, na konje tedaj! V bojišče, kder svoboda vlada. Le v bitvi možak je vreden še kaj, Tam srce v skodelo poklada; Tam zanj se drug nihče ne bori, Oprt je le nase, na svoje moči. Svoboda vzela slovo od sveta, Zdaj hlapca le zreš i gospoda: Lokavstvo, zvijača v oblasti ima Sinove mehkužnega roda. Svoboden mož je bojnik samo, Ki smrti gledati more v oko. Trepet, skrbi odvrže na stran, Bojaznim prsi zaklene; Osodi jezdi naproti drzan, Ge denes ne, jutri zadene; Če jutri zadene, pa denes naj vsak Posreblje še hipov ostanek sladak. Vesel mu padel je žreb iz nebes, Nej treba se zanj ukvarjati; Tlačan od prsti ne obrne očes, Ker meni zaklad izkopati. Pa koplje i rije, dokler živi, 1 grebe, da sam si grob naredi. Ko jezdec pridirja i vranec njegov, Vsa družba se zdrzne od straha. Po gradi so luči i polno svatov, K ženitvi nevabljen prijaha. Ne snubi dolgo, ne kaže zlata; Ko mignol bi, zmore trdnjavo srca. Tovarši, vrzimo na konja brzdo, Naj srce oddahne se v boji! Šumi živenije, vre še gorko, Na noge! da kri ne odroji. Kdor nej života se tvegal nikdar, Za ceno mu bilo njegovo nej mar. Na meča konico zdaj svet je oprt; Mečniki, radostni bodite! Do sreče, oblasti vam pot je prodrt, Če združeni krepko stojite! Nikder tak visoko nej krone svetle, Da srčen skakač bi ne skočil do nje.