111
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. Ministerski ukaz od 15. sušca, veljaven za vse cesarske dežele razun Beneškega in vojaške Gra-nice, veleva, da vsi prepiri in tožbe zastran službe in plačila (Iona) med kmetijskimi gospodarji in posli in delavci spadajo vprihodQjič v opravilstvo politične (kan tonske) gosposke, dokler se posli še v službi ali pa delavci v delu pri gospodarji ali da saj ni več kot 30 dni preteklo, kar so iz te službe stopili; po preteku tega časa pa grejo take prade pred sodniško gosposko. — Po tem ukazu so posli in delavci kakor tudi gospodarji na boljem, ker se morejo vprihodnjič taki prepiri namesto na dolgi poti pravde ob kratkem pri njih kantonski gosposki rešiti.
—   Povedali smo ob svojem času, da kresijske gosposke v Avstrii zgor Aniže in pod Anižo kakor tudi na Štajarskem imajo po cesarskem ukazu nehati. Ministerski ukaz od 24. sušca zdaj veleva, da 30. dan t. m. je konec teh gosposk, ker bo veči del njih dozdanjih opravil deželno poglavarstvo samo prevzelo, nektere opravila pa se bojo izročile okrajnim gosposkam (Bezirksamt).
—   Svet se zmiraj krajša; kmali ga ne bo nič. Pravijo, da iz Dunaja v Pariz in London se bo po dodelanih železnicah že mesca rožnika v 46 in 48 urah prišlo.
—   Po cesarskem ukazu  od 27. sušca so gospodarjem
112
na Ogerskem, Horvaškem, Slavonskem, Erdeljskem, v serbski Vojvodini, temeškem Banatu in vojaški Granici zavoljo sejanja tobaka nektere p o lajša ve dodeljene.
—   Tudi iz Galicije so poslali j udje poslance na Dunaj se zahvaliti Njih Veličanstvu za jim podeljene pravice.
—   Tukaj imamo zdaj moža prečudno ustvarjenega, ki že 10 let po svetu potuje in se zlasti zdravnikom kot zanimivo prikazen skazuje; persno kost ima namreč preklano in celo serce mu leži od zunaj, da ga vsak lahko pošlata; le sama koža ga odeva; vidi se očitno, kako vsak trenutek bije, se kerči in razteguje, da kri poganja v velike serčne žile. To je gotovo najbolj odkritoserčen mož na svetu!
Iz Tersta, Vse premakljivo in nepremakljivo premoženje Mojsesa Base v i-a, ki je tudi cesarsko armado na Laškem lani zakladal in jo je pobegnil, ko so podmar-šala Eynaten-a zaperli, je v prid ces. vojaškega dnarstva zapečateno in v prepoved djano.
Stajarsko. Iz Gradca 1. aprila. Da bi se našemu mestu ohranilo vseučilišče (_ velike šole J in se pomnožilo s zdravniško višjo šolo, je mestni odbor sklenil, za to šolo vsako leto darovati 8000 gold.; deželni stanovi bojo gotovo še več dodali. — Nova železnica iz Gradca v Koflah (Jtevlje?) se bo jutri odperla in potem vožnja po nji začela. Cesko. Iz Prage beremo v ;,Lumiru", da se oudašnji gledišni vodja gospod Thoine pripravlja, v prid ubogim Horvatom napraviti češko igro, v ktere se bojo vvedli odlomki nekterih jugoslovanskih dram.
Tirolsko. Iz Inšpruka se piše, da se ravno zdaj posebna komisija zaupnih mož pod vodstvom deželnega poglavarja nadvojvoda Ludevika posvetuje zavolj deželne b r a m b e.
Ogersko. Kakor ;,Hirnok" piše, je grof Pavi Eszter-hazy sklenil, za povzdigo madjarskega slovstva in v pri-pomoč slovstveni delavnosti  vsako leto darovati 2000 gold.
Laško. Laško -francozke barantije so pretekli teden na neki upor zadele, kterega menda niso pričakovali. Kar se vse druge velike vlade niso upale početi zoper mogočnost Napoleonovo, se upa majhna dežela švicarska: Švajca se krepko ustavlja zoper početje fraucozke vlade in brani svoje pravice, ki jih po starih pogodbah ima do Chablais-a in Faucigni-a v Savoji, ktero celo si hoče francozka vlada prilastiti. 29. dan t. m. se je anidel veliki zbor švicarski v Bernu; kaj je sklenil, še ni znano; dosihmal so Švicarji po tem krepkem uporu le to dosegli, da armada francozka, ki že maršira v Savojo, teh dveh okrajiu za zdaj še ne bo posedla. Svajca kliče sicer vse druge vlade na pomoč v sili, ki se ji godi — malo pa je upanja, da ji bo ktera zdatno pomagala. Vse tedaj zdaj vedčno pričakuje, kako se bo ta klopčič izmotal. Angležka ministra Hussel in Palmerston sta sicer v deržavnem zboru 27. sušca se zlo hudovala zoper francozko vlado in sta naravnost in očitno rekla, da zdaj je konec njih serčne prijaznosti do Napoleona; al 3 dni potem, ko je Peel vprašal ministre: ali se bojo ustavili nepoštenemu francozkemu početju? ni nobeden čehnil ne besedice. Tudi pruska vlada, od ktere se je govorilo, da bo krepko na noge stopila, ni dosihmal nič druzega storila kakor da je odgovorila na Thou-venel-ovo pismo s pismom, ki ni ne krop ne voda. Ako bi se pa vendar utegnili Angleži spreti s Francozom, pravijo, da se bo hitro osnovala rusovska-francozka zveza, ki bi bila Angležem hud tern v peti. Tako stoje zdaj te za-pletke, kterih konec še ni znan. V tem pa maršira sar-dinska armada v M o d en o, Parmo in T os k a no, pa tudi v Ko mag no je prišlo že kerdelce, ki dela kvartir veliki sardinski armadi. Kakor sv. oče, protestirajo zdaj tudi vsi odstavljeni vladarji laški. Sv. oče so po skrivnem zboru 23. p. m.   oklicali   izobčenje   iz   cerkvene   zaveze   vsem,
ki so se punta ali napada njih dežel udeležili ali z djanjem ali z besedo kakor koli. Potem takem velja izobčenje ne le sardinskemu kralju in ljudstvu, temuč tudi Napoleonu in njegovim svetovavcom. Al Napoleon je 1. dan t. in. v vradnem časniku oklicati dal, da noben razglas in nobeno pismo papeževe vlade se ne sme brez dovoljenja ne tiskati ne oklicati, in tako bo storil gotovo tudi kralj sardinski, ki je vsem svojim novim ljudstvom te dni oklical, naj mu, ker je za njih osvobodenje življenje svoje vagal, bojo tako udani kakor njegovi stari Sardinci; Savo j c o m in Ničanom pa je poslal razglas, v kterem jih odvezuje prisege, ktera jih je doslej vezala k zvestobi do njega. — Rima še zmiraj francozka vlada ni zapustila. Slavni francozki general Lamorciere, ki pa noče od cesarja Napoleona nič vediti, se je te dni na povabilo svetega očeta iz Pariza v Rim podal, da bi svetoval, kaj bi bilo z rimsko armado početi; nekteri celo pravijo, da ga sveti oče žele za poveljnika svoje armade.
Iz Serbije 22. sušca. Čudne reči se godijo tukaj* Zakletbe zoper vlado Mil oševo sumljivi in zatega voljo v zapor djani Milan Jankovič, tajnik v ministerstvu notranjih oprav, je marsikaj razodel, kar priča, da stranka Stevceva, ktere deležnik je tudi metropolit (veliki škof) podkopuje vlado rodovine Miloševe. Knez Miloš je verjel kovarnim volkom v ovčjem kožuhu in se dal zapeljati od njih; je zaterl „Serbske Nov." in mučil poštenega vrednika, prijatle in podpornike svoje vlade je imenoval iz-dajavce itd. Zdaj so se mu oči odperle, da vidi, kaj počenjajo ti ljudje. Treba bi pač bilo, da bi namesto polomljenega starega Miloša njegov krepki in bistroumni sin Mihael vladarstvo v svoje roke vzel. — Tako piše „Tem. Zeitung".
Rusovsko. „Hamb. Nachr." je 27. sušca naznazil telegraf, da se v Parizu govori od nekega napada na življenje rusovskegacara, in da vzrok te zarote je togota nekterih žlahtnikov zavoljo osvobodenja kmetov iz njih dosedanje sužnosti, za ktero se car iskreno poteguje. Od nobene druge strani se pa ni še slišalo, da bi bila ta govorica resnica.                                                                          *
— Kakor v ?;Slovensk. Nov." beremo, je poslednje dni sušca na Kosovskem še silna zima bila; 21. dan sušca je bilo v Petrogradu 8, v Moskovi celo 11 stopinj mraza.
Z Turškega. Iz Carigrada se 24. sušca piše, da se nekake prekucijne znamenja kažejo; vendar dosihmal še ni nič hudega; princa Jurija Stirbej-a so velike izdaje za-toženega zaperli.
Iz Afrike. Vojska med Španjolci in Marokanci je končana; Španjolci so zmagali in si privojskovali okolico pred Ceuto med morjem angherskim in pa okolico med Sv. Križem in morjem; kupčija v marokanske dežele bo Španjolom vprihodnje odperta s posebnimi pravicami; za vojskine stroške dobijo 100 milijonov; dokler jih ne plačajo, obderžijo Španjci Tetuan v svoji oblasti, potem bo pa Tetuan spet marokanski.