Izberite Gorenjsko kreditno banko za svojo banko
LETO XXIV. — številka 64
Ustanovitelji: obč. konference SZDL J^8*U_ce; Kranj, Radovljica, šk. Loka
Tržič — Izdaja CP Gorenjski tisk mm
KRANJ, sobota, 21. 8. 1971 ^ Cena 50 par
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. -'""V>05»%fr     °d   '* Januar^a  1958  kot poltednik. '4fflzfr Avffi/      °d      januarja 1960 ,rikrat tedensko.
A S I I. o   s O C I A t I STIČNE  ZVEZE  DELOVNEGA  LJUDSTVA   ZA GORENJSKO
»—————-—-■----......—.....
Po Selški dolini od Železnikov do Sorice
14. stran
V sredo popoldne je bilo v poslovni enoti Gorenjske kreditne banke v škofji Loki velika nagradno žrebanje vlagateljev vezanih hranilnih vlog in vezanih deviznih računov. — Foto: S. Hain «
Izid
žrebanja
Gorenjske kreditne banke
17. stran
i
gorenjska kreditna banka kranj
Aimira je tudi letos pripravila za svoje kupce I
•Veliko razprodajo letnih pletenin !
i
^Obiščite industrijsko prodajalno Almire na Linhartovem trgu v Radovljici
I
Srednja ekonomska šola na Jesenicah
Karavana delavske enotnosti
2e več let se na Jesenicah zavzemajo, da bi ustanovili srednjo ekonomsko šolo. Take zahteve so precej utemeljene, saj je povpraševanje po diplomantih ekonomskih šol iz leta v leto večje. V jeseniški železarni in ostalih jeseniških podjetjih bi tak kader sprejeli odprtih rok, saj jim ga občutno primanjkuje.
Učenci, ki zaključujejo osnovno šolo na Jesenicah, se v vse večjem številu odločajo prav za nadaljnji študij na ekonomskih šolah. Tako se morajo večinoma vpisati na srednjo ekonomsko šolo v Kranju. V Kranj se vozijo z vlakom, stroški šolanja so tako večji, z vsakdanjo vožnjo pa izgubijo vsaj dve uri na dan. Prav zaradi teh neugodnosti nekateri tudi opustijo misel, da bi nadaljevali šolanje na ekonomski šoli in najprej poskusijo na gimnaziji na Jesenicah. O pripravah na ustanovitev srednje ekonomske šole na Jesenicah pravi profesor Bratko škrlj, ravnatelj   jeseniške   gimnazije in
glavni pobudnik za ustanovitev ekonomske šole takole:
»Na naši gimnaziji že nekaj let ugotavljamo, da se prijavi ob vpisu znatno več dijakov, kot jih sprejmemo. Navadno imamo po tri oddelke prvega in tri oddelke drugega letnika, po vpisu pa bi lahko imeli še en oddelek. Opazili smo tudi, da bi en oddelek lahko sestavljali dijaki, ki jih niso sprejeli na ekonomski šoli v Kranju.
Na Jesenicah tega kadra tudi občutno primanjkuje, še posebno v železarni Jesenice. Po teh ugotovitvah smo sklenili, da bomo v okviru gimnazije, v okviru srednješolskega centra na Jesenicah ustanovili srednjo ekonomsko šolo. V srednješolski center na Jesenicah naj bi bila vključena šola za zdravstvene delavce, gimnazija in srednja ekonomska šola. S tem bi uresničili tudi dolgoletno jeseniško željo, zahtevo, da končno na Jesenicah ustanovimo srednjo ekonomsko šolo.
Pri naših prizadevanjih nas je podprla občinska skupšči-
Komisija za štipendije in posojila pri Temeljni izobraževalni skupnosti Kranj na podlagi 8. člena pravilnika o podeljevanju štipendij in posojil za izobraževanje učencev srednjih šol ter študentov višjih in visokih šol
ponovno razpisuje štipendije
in sicer:
na Pedagoški akademiji na oddelku za predmetni poLik za študij tehnične vzgoje — fizike (1)
na Pedagoški akademiji na oddelku za specialne pedagoge za študij ortopeda-gogike za duševno prizadete otroke (2)
Prošnja za podelitev štipendije mora biti pismena in kolkovana s kolekom za 1 din. Prošnji je treba priložiti podroben življenjepis, izjavo prosilca, da ne prejema štipendije ali posojila, potrdilo o šolanju oziroma statusu študenta aH absolventa, potrdilo o opravljenih študijskih obveznostih (zadnje spričevalo ali potrdilo o opravljenih izpitih), potrdilo o premoženjskem stanju in Itevilu družinskih članov, potrdilo o povprečnem mesečnem dohodku staršev v zadnjih šestih mesecih in mnenje Student: mladinske oziroma druge družbenopolitične organizacije
V mejah pogojev razpisa imajo prednost učenci in študenti z boljšim učnim uspehom, socialno šibkejši kandidati ter otroci NOB in žrtev fašističnega nasilja.
Prošnjo z vsemi prilogami, naj prosilci naslovijo na Temeljno izobraževalno skupnost Kranj, komisija za štipendije in posojila do 6. 9. 1971.
Pojasnila v zvezi z razpisom daje referent za štipendije in posojila pri skupščini občine Kranj, oddelek za občo upravo in družbene službe, soba 146/1, telefon 22-621, interna 224.
Komisija za štipendije in posojila pri TIS Kranj
na na Jesenicah in izdala odlok k osnovanju takega srednješolskega centra. Verifika-cijska komisija in republiška izobraževalna skupnost ter sekretariat za šolstvo pa so pregledali predlog za ustanovitev, prostorske in kadrovske razmere. Vsi pogoji so bili dovolj utemeljeni in ustrezni, zato so se pri republiški izobraževalni skupnosti odločili, da bodo ustanovitev prvega oddelka srednje ekonomske šole na Jesenicah tudi finančno podprli.
Do sedaj smo prejeli 42 prijav, od tega je 20 s prav dobrim uspehom, ostali bodo morali opraviti sprejemni izpit. Računamo, da bo prvi oddelek obiskovalo 34 dijakov.
V prostorih gimnazije bomo uredili strojepisnico. Pri tem je skupščina občine pokazala vse razumevanje in nam denarno pomagala. S predavateljskim kadrom nimamo težav. Splošne predmete bodo predavali profesorji iz gimnazije, strokovne pa diplomirani ekonomisti iz jeseniške železarne. V železarni so našo zamisel podprli, saj jim manjka ekonomistov. Pripravljeni so nam pomagati s svojim strokovnim kadrom.
Zdaj bo ekonomska srednja šola na Jesenicah le v okviru srednješolskega centra, postopoma pa bo prav gotovo postala popolna in samostojna srednja šola. Te dni se bomo morali pomeniti še o nekaterih pravnih zadevah, o samem naslovu te šole, o statutu.«
Prav gotovo je na moč spodbudna zamisel predstavnikov skupščine občine Jesenice, predstavnikov gimnazije in šole za zdravstvene delavec, da sc v okviru srednješolskega centra na Jesenicah ustanovi tudi ekonomska šola. Spodbuda in pohvala zaradi tega, ker so spoznali, kako zelo so za ves gospodarski razvoj v občini potrebni tudi absolventi srednje ekonomske šole in zamisel kljub vsem težavam in problemom uresničili.
D. S.
Od 9. do 12. septembra bo Kamnik organizator in gostitelj velike sindikalne prireditve imenovane »Karavana delavske solidarnosti«. S tem v zvezi smo zaprosili Janeza Maleša, tajnika občinskega sindikalnega sveta Kamnik, naj odgovori na nekaj vprašanj:
»Tovariš Maleš, kdo vse sodeluje v Karavani delavske solidarnosti?«
»Letos bo to že četrta tovrstna prireditev. Prvo leto jc bila v Strumici, drugo leto v Zg. Milanovcu in lani v Peči. Sodelujejo sindikalne organizacije iz osmih občin: Gornji Milanovac iz Srbije, Slavonska Požega iz Hrvatske, Travnik iz Bosne, Kotor iz Crne gore, Strumica iz Makedonije, Kamnik iz Slovenije, Peč iz Kosova in Zrenjanin iz Vojvodine.«
»Torej sodelujejo sindikati iz vseh naših republik. In v čem je bistvo teh prireditev?«
»Sodelujemo pri izmenjavi izkušenj občinskih sindikalnih svetov, spoznavamo proizvodne organizacije v teh mestih, utrjujemo bratstvo in enotnost, seznanjamo se s težavami in uspehi drugih občin ipd.«
»In program letošnje karavane?«
»Letos bo na javnem zborovanju v Kamniku govoril Makedonec Kosta Karašev iz Strumice. Vemo, da bo govoril slovensko. Karašev je namreč študiral na ljubljanski univerzi. Zdaj je direktor velike tekstilne tovarne »Stru-mičanka«.
Predvidevamo, da bo prišlo okrog 280 članov sindikata in sindikalnih funkcionarjev iz drugih republik. Ogledali si bodo kamniška podjetja, spomenike in spominska obeležja, muzej (tistega dne bo v muzeju razstava srednjeveških fresk iz Slavonske Požege), predvidevamo sprejem pri predstojniku občine, izmenjali si bomo izkušnje iz dela sindikata, po želji jim bomo pokazali tudi okolico. TovariŠKo srečanje vseh udeležencev   bo   v prireditveni
95-letnica gasilskega društva v Škofji Loki
V letošnjem letu so že številna gasilska društva v škofjeloški občini praznovala pomembne obletnice in ob teh jubilejih tudi pripravila številne proslave. Jutri jo bodo pripravili gasilci iz Škofje Lo ke pred svojim gasilnim domom ob 95-letnici obstoja gasilskega društva v tem mestu. Visoka obletnica namreč pomeni, da je društvo v Skofji Loki eno najstarejših v Sloveniji.
Jutrišnja proslava bo potekala pod pokroviteljstvom predsednika skupščine občine Skofja Loka Zdravka Kr-vinc. Po končani proslavi bodo loški gasilci prevzeli nov gasilski kombi in nato krvni li v povorki po mestu do zabaviščnega prostora, ki so ga skupaj s starološkimi gasilci pripravili v Stari Loki.
Jg
dvorani v Domžalah, ker v Kamniku za te namene niiH* mo tako velikega prostora-Zadnji dan popoldne bomO obiskali Kamniško Bistrico in Veliko planino, kjer bo za' ključek prireditve.«
»Imate pri organizaciji ka*' šne posebne težave?«
Janez Maleš
»Seveda, dovolj je skrbi-Kamniku lahko dobimo D*£ več 40 ležišč, zato bodo g°st^ je spali v Preddvoru m ljubljanskih hotelih. Posebej problem je prehrana gost0V saj v Kamniku ni hotela 3 tako velike restavracije, k) lahko prevzela vse goste, ob takih prireditvah m
šele očno
čutimo   zaostalost   na P0^ ročju gostinstva in turi/-1*1 ' Kljub temu bomo storili vs > da bodo gostje odšli iz K* nika z najlepšimi vtisi«
J.Vidfc
KINOPODJETJE Kranj
razpisuje prosto honorarno delovno mesto
BLAGA JNICARKE
za kino Storžič.
Nastop službe takoj ali P° dqgovoi u.
Prijave pošljite poslovnemu odboru podjetja.
EXOTERM KRANJ Struževo 66 razpisuje Javno draz" za prodajo
STRUŽNICE FAM za  izklicno cono i0^ din.
Dražba bo v četrtek, & avgusta, ob 11. uri v p*r štorih podjetja, kiL'r.J možen ogled stru/i>'tL, Varščina v višini 10% JJ izklicne cene se plača Prt dražbo.
Šolske potrebščine že v prodaji
šolske aktovke in torbice — peresnice in ostali pribor — telovadni copati in dresi — fantovske in dekliške šolske halje — vse vrste zvezkov — papir in
ostale potrebščine za šolo
Blagovnica NAMA Škof j a Loka
Kam s posebnimi odpadki?
čistimo stanovanja, dvori-**a. ulice,  parke ... želimo **veti v lepem okolju in uži-Vat» v naravi   brez smradu er razne nesnage.
Neredko pa obstanemo Pred vprašanjem, kam s smetnii, ki ne spadajo v »metnjak — kam z raznimi j***«! lonci, krpami, steklenicami ipd. Znano je, da 8nietnjakov ne smemo pol-J*Ui z vsem, kar nam je od-
eč- Nekateri avtomobilisti P P°»nagajo s tem, da tak-/*e odpadke sami odpeljejo
* mesta na podeželje ter jih vržejo na prvem travniku 7* celo njivi. Potem se raz-
UrJa kmet, razburjajo se tUristlcna društva.
so spomladi o tem anJu razpravljali na seji
Ko ^raš
finske skupščine Kamnik, N zborniki zahtevali, naj ka javno objavi v časopisu, gam naJ njihovi občani odla-Jo takšne odpadke. Ne sa-
mo v Kamniku, tudi v drugih občinah bi radi odgovor na to vprašanje, saj je res, da ne moremo in ne smemo vsega tlačiti v smetnjak.
Če nekdo v mestu kupi pohištvo, mu ga trgovsko podjetje pripelje na dom, zavitega po delih v karton. Ker večinoma kuhamo na električnih ali plinskih štedbni-kih, občan ne ve, kam naj hi dal embalažo. Včasih je bilo lahko, ker smo to poku-rili.
Drugi primer se je dogodil lani v Ljubljani, železničarji so v smetnjak zmetali ostanke karbida. Pri nakladanji smetnjaka na tovornjak komunalnega podjetja, ki pobira smeti, je prišlo zaradi plinov do eksplozije, ki je smrtno ranila enega delavca, drugega pa hudo ranila, nastala pa je tudi velika škoda na avtomobilu.
Tudi steklenic naj ne bi odlagali v smetnjak, vsaj v nekaterih mestih so taki predpisi.
Skoraj nikjer nc vedo, kam s temi odpadki. Potem ni čudno, če vsak ukrepa po svoje. Neke noči sem videl človeka, ki je z vozičkom take odpadke pripeljal na most hi jih zmetal v reko.
J. V.
Že da
nes mislite na jutri
Oglejte si v naši blagovnici v Tržiču pralne stroje, hladilnike, štedilnike, elektroakustič-nc aparate, fotografske aparate In fotomaterial, trajno žareče peči
e^cator
In
še to — konkurenčne cene, potrošni-
ški kredit, dostava blaga na dom
Obiskovale pro
a v
Pisali smo že, da so v torek, 17. avgusta zvečer, zaprli 21. gorenjski sejem v Kranju. Danes objavljamo tudi dokončne podatke o obisku in prometu.
Letošnji Gorenjski sejem je obiskalo 170.000 ljudi, kar jc 15.000 manj, kakor lani. Računali so, da bo obiskovalcev prek 200.000, vendar je rekorden obisk prekrižala velika vročina. Dnevno ie bilo na sejmu poprečno 13.000 ljudi, največ pa jih je bilo v petek, soboto, nedeljo, ponedeljek in torek. V soboto je bilo na primer samo na zabaviščnem prostoru 4200 ljudi. Na upravi Gorenjske za sejma so nam tudi povedali.
da je bilo 20 odstotkov vseh obiskovalcev tujcev. V ponedeljek je bila na sejmu uradna delegacija Celovškega sejma in Koroške obrtniške zbornice. Gostje iz Koroške so dejali, da je lokacija novega sejmišča dobra in da jim je sejem všeč. Dogovorili so se. da bo v okviru 22. sejma, ki bo prihodnje leto, kolektivna razstava koroške obrtne zbornice.
Kakšno blago je šlo najbolje v prodajo, smo že pisali. Povejmo le to, da je bil iztržek letošnjega sejma rekorden. Razstavljavci so prodali za prek 40 milijonov novih    dinarjev potrošnega
blaga. S to številko smo lahko več kakor zadovoljni!
V torek ob polnoči pa je bilo na zabaviščnem prostoru v Savskem logu tudi žrebanje vstopnic. Razstavljavci so za 30 srečnih obiskovalcev pripravili lepa darila, ki jih srečni izžrebanci lahko dobijo na upravi Gorenjskega sejma, Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27, in sicer vsak delavnik med 7. in 14. uro. in to do nedelje, 17. oktobra. ' '.-žrebane so biie naslednjo vstopnice. Objavljamo barvo vstopnice in številko ( - K'j seznam izžrebanih vstopnic).
Od 9. do 18. oktobra bo v Savskem logu sejem obrti n opreme. J. Košnjek
Darovalec		dobitek	izžrebana v	številka
1.	Gorenjski sejem Kranj	hladilnik Gorenje	zelena	033861
2.	Mcrcalor, PE Tržič	peč EMO	modra	048892
3.	Slovcnijales, Ljubi Jana	2 vzmetnici BONY	rdeča	018181
4.	Gorenjski sejem Kranj	1 pletilni stroj	rdeča	027920
5.	Gorenjski sejom Kranj	1 otroški voziček	črna	012636
6.	TOBAK, exp.-import. Lj.	1 gramofon	črna	007634
7.	KRAS, Trieste	1 potovalni kovček	modra	046019
8.	Tapetnižtvo			
	BOKAVSEK-KOPAČ	8 blazin	črna	012418
9.	LESNI NA, Ljubljana	dobitek po izbiri od		
		200 do 250 dinarjev	rjava	066478
10.	MURKA Lesce	1 jogi blazina	zelena	030181
11.	Gorenjski sejem Kranj	1 komplet kuhinjske		
		posode	zelena	031193
12.	(.oren jski sejem Kranj	1 prešita blazina	črna	011146
13.	Gorenjski sejem Kranj	1 sokovnik	modra	051798
14.	ECovinotehna Cel |e	komplet posode	rdeča	022780
15.	ŽIVILA, Kranj	1 darilna košara	črna	003188
16.	Jugotehnika, Ljubljana	1 likalnik	rjava	063135
17.	Zarja Jesenice	2 srajci	rjava	075826
18.	Iskra commerce.			
	Ljubljana	1 kavni mlinček	rjava	075532
19.	Zarja, Jesenice	garnitura za kopalnico	rjava	060650
20.	Zarja, Jesenice	garnitura za kopalnico	črna	004561
21.	Gorenjski sejem Kranj	aspirator za preproge	zelena	040270
22.	Gorenjski sejem Kranj	likalnik	črna	009755
23.	Merkur, vcleželeznina			
	Kranj	kuhinjska tehtnica	lila	098990
24.	Metalka Ljubljana	garnit. kuh. posode	lila	098990
25.	Slov eni ja avto	2 zračnici za avto	modra	051010
26.	Slovenija avto	garnitura za pranje		
		avtomobila	rjava	062103
27.	Goren jski sejem	spalna vreča	modra	047279
28.	Goreti jski sejem	damska bunda	rjava	062681
29.	Gorenjski sijem	garnitura za otr. voziček	rdeča	02852
30.	Gorenjski sejem	predpostel j ni k	rdeča	015477
Trgovsko podjetje
nama Ljubljana
Tomšičeva 2,
objavlja naslednja prosta delovna mesta za
Blagovnico v Škof ji Loki:
1. oddelkovodjo samopostrežbe
2. pomočnika oddelkovodje samopostrežbe
3. blagajničarke v samopostrežbi \
4. vodjo ekspedita
5. prodajalce
živilske, oblačilne, tehnične in vodovodno-instalaeijske stroke
6. natakarje
7. mesarje-sekače
8. snažilke
9. skladiščne delavce
Pogoji: pod tč. 1.: trgovski poslovodja ali prodajalec in 5 let prakse v živilski stroki, poskusno delo 2 meseci;
pod tč. 2.: prodajalec in 3 leta prakse, poskusno delo 1 mesec;
pod tč. 3.: prodajalec, 1 leto prakse, poskusno delo 1 mesec;
poti tč. 4.: trgovski poslovodja ali prodajalce in 5 let prakse, poskusno delo
1 mesec;
pod tč. 5.: prodajalec, poskusno delo 1 mesec;
pod tč. 6.: natakar in 1 leto prakse, poskusno delo 1 mesec;
pod tč. 7.: mesar-sekač in 2 leti prakse, poskusno delo 1 mesec;
pod tč. 8. in 9.: najmanj 6 razredov osnovne šole, poskusno delo 1 mesec.
Delo za nedoločen čas.
Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o Izobrazbi In praksi sprejema kadrovsko socialna služba podjetja 8 dni po objav'.
Družbeni dogovor o otroškem varstvu
Prvi turistično propagandni prospekt Jesenic in bližnje okolice
Pri turističnem društvu na Jesenicah so že pred dobrim letom skleivll, da bodo izdali turistično propagandni prospekt mesta in bližnje okolice.
Po dolgotrajnem prizadevanju je prospekt v slovenščini Izšel v začetku avgusta. Natisnil ga je zasebni tiskar na Jesenicah. Prospekt ima štiri strani. Na prvi je Ime društva in mesta, na drugi in na tretji je opis Jesenic, navedene so prenočitvene zmogljivosti, prometne zveze, možnosti zdravstvenih uslug, kulturne prireditve ter možnosti za zabavo, športno udejstvovanje in Izlete.
Na delu tretje strani in na četrti strani so reklame za tista trgovska in gostinska podjetja, turistične organizacije in zasebnike, kl se bavi jo s turizmom in so se za to priglasili.
Pri opisu Jesenic je med drugim omenjeno, da so Jesenice zanimive predvsem zato, ker so pomembno križišče poti in železnic. Zaradi bogate železarske tradicije imajo muzej železarne z oddelkom NOB, mesto ima zelo uspešno gledališče in pogoste razstave likovnih del, ki jih prireja likovna sekcija DO-LIK.
Poleg tega so na Jesenicah naprave za številne športne panoge, minigolf, dve avtomatski kegljišči in odprto ogrevano kopališče. Prenočišč je 99 v hotelih Korotan in Pošta, precej sob pa tudi v Planini poti Golico, na Črnem vrhu in pri zasebnikih od Hrušice do Potokov. V kratkem bo izdelan prospekt v nemščini in v italijanščini. Prvi prospekt Jesenic so turistično društvo in trije turl-stično informativni biroji na Jesenicah pripravili predvsem za tuje goste, ki pogosto sprašujejo za pogoje stacionarnega turizma na Jesenicah in bližnji okolici.       B. Blcnkuš
Pred dobrim mesecem dni so predstavniki izvršnega sveta slovenske skupščine, republiškega sveta zveze sindikatov in republiške skupnosti otroškega varstva podpisali družbeni dogovor o izhodiščih za razvoj in financiranje otroškega varstva.
V osnovnih in najvažnejših izhodiščih tako težko pričakovanega družbenega dogovora so poudarili večjo vlogo in pomen občinskih skupščin in krajevnih skupnosti. Občinske skupščine morajo v svojih programih dati večji poudarek otroškemu varstvu in vzgoji na vseh področjih, imeti več posluha za želje in potrebe staršev z otroki in se zavzemati za večjo zmogljivost vzgojno-varstvenih ustanov v občini.
Otrokom, še posebno pa socialno ogroženim in kmečkim otrokom, ki ne žive v normalnih razmerah in so na neki način prizadeti, bi morali nujno nuditi zadostne možnosti za njihov nadaljnji razvoj, za njihovo skladno in zdravo pripravo na poznejše vstopanje in vključevanje v družbo. Primeren prostor, primerna in zdrava prehrana in nasploh zdravo okolje so še kako pomembni za zgodnje otrokovo otroštvo, za njegov duševni razvoj.
V otroško varstvo in njegov razvoj so do sedaj investirale občine, krajevne skupnosti, skupnosti otroškega varstva, v prihodnje na bodo
Zelemce-in naša
Lepo urejene zelenice so ponos slehernega naselja. Sredi mesta, visokih stavb in betona nam pričarajo delček gozda, vrta, trate. Postale so del naše kulture. Je res vedno tako? Morda pa se prav na zelenicali kaze tudi naša kultura. Zelenice tiamreč postajajo parkirni prostori, otroška igrišču, mestn kamor je najlaže odvreči odpadke.
V novem delu naselja Vodovodni stolp so bile trate med bloki urejene komaj pred dobrim letom. Podjetje za urejevanje parkov in zelenic iz Kranja je tedaj posadilo drevesa, okrasno grmičevje, vrtnice, zasejati so travo. Nu-il/i' hi hita UJtko med n<ijbol)e urejenimi v Kranju.
Toda avtomobili s ti m ho čejo pripeljati prav do domačega st<wui:čii če ne gre drugače, Čez zelenico. Da se avto na soncu ne l>i prtVšč segrel, ga je najbolje postaviti v senco bloka, Motprtict. Kam? Na zelenico.
Med bloki so lepo speljane asfaltne    poti. Toda ne po
morale več prispevati tudi delovne organizacije. Nekaj pa bi lahko zbrali tudi sami občani s samoprispevki.
V nedavno podpisanem družbenem dogovoru o otroškem varstvu so tudi določilii da bodo zaradi naraščanja cen življenjskih potrebščin že v letu 1971 z izrednimi ukrepi zaščitili življenjski standard tistih otrok in družin, ki so imele v letu 1971 manjši osebni dohodek na družinskega člana kot 500 dinarjev. Tako bodo dobile družine od 1. aprila 1971 daije 10 dinarjev izrednega mesečnega dodatka na vsakega otroka.
Nemara je najvažnejše iz* hodišče družbenega dogovora prav tisto, ki govori o večjem prispevku delovnih orga* nizaelj, družbe in samih občanov. Take investicije h"8 prenekatera delovna organizacija za nepotrebne, odvečne. Se vse premalo se zavedamo, da take investicije nikakor niso izgubljene, da s° dolgoročne, in se vračajo * stoterimi obrestmi. Se kako resnična je trditev, da 'e družba, ki skrbi in vlaga sredstva za normalen razvoj mladega človeka, uspeva krepi svojo moč. Pri te m res ne smemo biti tako kratkovidni, tako lahkomiselni. 1" ne nazadnje, menda si Pra* vsi želimo, da bi naši otroo odraščali v sreči in zadovoljstvu. Vsi otroci. Brez razi*
n.s.
[9
os
njih, prek trate hitijo stanovalci domov. Morda res Prt' hranijo korak, a steze, ki i"' s tem ustvarjajo niso f*y nič lepe. Od odraslih to **! po navado sprejemajo otroci. Ne samo, da je vse poh°' jeno, tudi polno odpadkov 1* na zelenicah. Kaže, da g°~ spodinje kaj rade »pospravijo* kar skozi okna. Mcl** se ne zavedajo, da je okolje del njihovega dom*-Tudi papirčki od lučk. lice <xl sladoledov, razni <>*"]' ki se odmetavajo na tla. ' kljub temu. da je v nascU* dovolj košev za odpadke.
Pred dobrim  mesecem s° delavci podjetja  za un'i1'^ nje parkov in zelenic P°'x°* no prekopali trate, opkh \ gredice,  nasadili novo K""1' čevje. A  koliko časa bo ' del mesta mejen.' Morda do k večji disciplini vsaj lo pomagali panoji z ^ ho/ii  prek  zelenic je prepovedana. Morda se Ob njih stanovalci vsaj n,il zamislili o odnosu do nja, trat in c\>ctličnih **** dov.
S 3200 litri vode vzdržali 2 uri in pol
V ponedeljek, 16. avgusta, se je nad Gorenjsko razbes-nela nevihta. Vlila se je ploha, grmelo je, strele so parale nebo. Da je bila mera polna, je strela istočasno zanetila v kranjski občini kar dva požara. To so dobro občutili kranjski poklicni gasilci, razen njih pa seveda tudi prostovoljci, ki so po svojih močeh pomagali, da rdeči petelin ni uničil še več Premoženja.
O »vročem« ponedeljku Snao se pogovarjali s kranjskimi poklicnimi gasilci. Franc LUKEŽ, ki je bil ta dan vodnja izmene, je pripovedoval:
»Ob 17,10 so nam javili, da gori gospodarsko poslopje Jožeta Roglja na Spodnjem Jezerskem 16. Na kraj požara smo odšli s kombiniranim vozom, cisterno in »lan-drovverjem«. Ko smo se bfi-žali Hotemažam, smo opazili v vasi večji požar. Kmalu smo videli, da ogenj pustoši Pri Francu šenku, Hotemaže *• Vžgal se je skedenj z dr-
varnico. Takoj sem sporočil našemu telefonistu, naj za gašenje požara v flotemažah organizira prostovoljne gasilce s Primskovega, za gašenje na Jezerskem pa Pred-dvorčane. Ker so bile zveze prekinjene, telefonist Preddvora ni dobil in je zato poklical industrijsko gasilsko četo tovarne Sava iz Kranja. No, tudi Prcddvorčani so nato sami prihiteli na Spodnje Jezersko. V Hotemažah sem pustil 1 vozilo in 3 ga-siilce, z »landrovverjem in cisterno ter 4 gasilci pa smo odšli na Spodnje Jezersko. Tako, kot v Hotemažah, so tudi na Jezerskem že gasili domači gasilci. Ker vode za gašenje na Jezerskem ni, smo se odločiM le za obrambo ostalih poslopij, ki so jih tudi že lizali plameni. S 3200 litri vode, smo vzdržali 2 uri in pol! Ker je bilo v Hotemažah že dovolj prostovoljcev, sem na Jezersko poklical tudi drugo cisterno, tako da je bila ena stalno v pripravljenosti. Na obeh krajih
je ogenj povzročal veliko škodo. Neuradno lahko povem, da znaša škoda na Spodnjem Jezerskem 308.000 dinarjev, v Hotemažah pa 100.000 dinarjev. Prav tako sem v obeh primerih opazil, da povsod ni dovolj vode za gašenje, in da so še vedno pomanjkljiva sredstva za javljanje požarov.«
Pogovarjali smo se tudi z Jožetom KASTELICEM, poveljnikom kranjskih poklicnih gasilcev.
»Primera, da bi gorelo na več krajih hkrati, že več let ni bilo. Ponedeljkova akcija je uspela. Imamo namreč sistem povezave med prostovoljnim in poklicnim delom gasilstva v občini. V skrajnem primeru pa bi poklicali na pomoč gasilce iz sosednjih občin. Predvsem računamo na ljubljansko poklicno brigado, v poštev pa bi prišla tudi gasilska enota letališča na Brniku. Mislim, da bi bilii ognju kos, če bi zagorelo tudi na tretjem kraju.«
J. Košnjek
Podjetje
VINO Kranj
Kranj, Mladinska 2
Komisija za delovna razmerja razglaša prosta delovna mesta:
1. fakturista
2. dve delavki
v polnilnici
3. dva transportna delavca
Pogoji: pod L: srednješolska izobrazba ali nepopolna srednja šola in dve leti prakse. Obvezno znanje strojepisja. Poskusna doba traja dva meseca;
pod 2.: priučeni delavec;
pod 3.: nekvalificiran delavec.
Poskusna doba traja en mesec.
Osebni dohodki se določijo po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Rok za predložitev prijav traja do zasedbe delovnih mest.
Jubilej smledniških gasilcev
Gasilsko društvo Smlednik bo v nedeljo 22. avgusta slovesno proslavilo 50-letnico obstoja. Ob tej priliki bodo prevzeli v upravljanje novo motorno brlzgalno in odprli prenovljeni društveni dom.
Društvo, ki šteje nad petdeset članov, je bilo v zadnjih letih zelo delavno, saj so popravili stolp, kupili brizgalno in gasilski avtomobil.  V  lanskem  letu  so se
lotili obnove društvenega doma. S samoprispevkom občanov so zbrali nad deset tisoč dinarjev, enako vsoto je prispevala tudi občinska skupščina Ljubljana-šiška, člani pa so opravili nad tisoč prostovoljnih delovnih ur.
Na slovesnosti bodo najzaslužnejšim članom podelili priznanja, šestim še živečim ustanovnim članom pa diolo-me. F. R. ,
€3 o
oBN
ekspozitura JESENICE, Cesta maršala Tita 20
— da posluje vsak dan od 7. do 11.30 in v sobotah od 7. do 9. ure.
— Ekspozitura opravlja hranilniško službo, vodi devizne in žiro raČLine občanov.
— Poleg poslov deviznega in dinarskega varčevanja hudi ekspozitura občanom tudi ostale usluge, vezane na devizne posle npr.: Prodaja deviz za privatna potovanja, odkup in prodaja čekov, odkup tujih valut, plačila in drugo.
— Lastniki deviznih računov ali dinarskih hranilnih vlog, odprtih pri Jugobanki, imajo možnost dobiti stanovanjske in potrošniške kredite.
10. oktobra žrebanje 1. kola denarne loterije v Jugobanki
— Lastniki dinarskih in deviznih hranilnih vlog, vezanih nad 13 mesecev, dobijo za vsakih 1.000 din eno srečko.
Vse dobitke 1. kola loterije v Jugobanki, v skupni vrednosti 1,000.000 din, bomo izplačevali v gotovini.
Jugobanka — ekspozitura Jesenice Cesta maršala Tita 20
obvešča
OD RATEČ DO RODIN
Koroška Bela
Koroška Bela leži odmaknjena od glavne gorenjske ceste na poti proti Jesenicam, ob vznožju visoke Belščice in v zatilju Karavank. Pred mnogo leti je bila še dokaj nepomembna vasica z nekaj hišami, stisnjenimi ob cerkveno obzidje. Stare lesene hiše in cerkveni zvonik, ki je časovno delil vsakdanji delavnik belškemu kmetu, je sestavljalo podobo tedanje Bele. Vasico pod Karavankami sta v preteklosti popolnoma uničili in razdejali dve hudi katastrofi. Vendar si je kaj hitro opomogla, saj so bili njeni vaščani pridnih in delavnih rok. Svojstven pečat daje Koroški Beli tudi zelo razgibano kulturno in politično življenje v letih med obema vojnama, upornost njenih ljudi in sodelovanje v NOB ter povojna izgradnja vasi. S svojimi zavednimi prebivalci se je vpisala na pomembno mesto v naši zgodovini.
Danes pa, tako kot marsikje drugje, počasi, a vztrajno izgublja podobo domačnosti prave gorenjske vasice. Na belškem polju so zgradili valjamo Bela, zasebne hiše in bloki se vri-njajo med stare kmečke hiše. Bclani so zaposleni v železarni in v drugih jeseniških podjetjih in so opustili kmetije.
ZGODOVINA KOROŠKE BELE
Janko Rozman pripoveduje o Koroški Beli:
»Že od nekdaj velja, da je Bela kraj, kjer skoraj nikoli ne piha veter. Včasih so dejali, da je na Beli 'za en rekle topleje kot na Javorniku'. In še prav so imeli. Na Beli, tam pri prvih hišah, veter vedno pojenja.
Samo ime Koroška Bela prihaja od tega, ker so na naši planini nekoč pasli živino koroški kmetje onstran Karavank. Večkrat so prignali živino kar na našo stran, ker je živino na oni strani večkrat prehitel sneg. Koroško Belo so začeli graditi ob vznožju Karavank. Od tam prihajajo tudi stara domača imena.
Leta 1771 se je v hribu Cikla, kjer izvira potok Bela, nabirala voda. Nekega dne se je s hriba utrgal ogromen plaz, ki je takoj zasul vso vas, tja do Branclove hiše.
Janko Rozman
Pred šestdesetimi leti, ko so betonirali most pri gasilskem domu, so dobili, še verjetno iz tega časa, razne predmete: mlinsko kolo in kad zelja, še vedno užitnega, zakopanega v ilovico.
Druga nesreča je prizadela našo vas 14. avgusta 1917. leta. Tedaj so Belo bombardirali. Zgorelo je 47 hiš z gospodarskimi poslopji vred. Po požaru so vas kaj hitro spet obnovili. Pri tem je imel največ zaslug domačin dr. Mat ko Potočnik, ki so mu v spomin in hvaležnost na rojstni hiši postavil spominsko ploščo. Dr. Potočnik je bil zaveden Slovenec, profesor zgodovine in zemljepisa in je zato, da bi lahko nadzoroval učenje slovenskega jezika na slovenskem koroškem, naredil izpit iz slovenščine. Napisal je tudi dve knjigi. Pozneje so ga koroški nemčurji zaradi zavednosti in. naprednega mišljenja preganjali. Bil je obenem tudi član razmejitvenega komiteja po 1. svetovni vojni in je dosegel tudi to, da so našo planino Svišča priključili tedanji občini Koroška Bela, torej Jugoslaviji ter potegnili mejo na sedanjo črto.
Vas so začeli občani obnavljati tedaj, ko so lahko raz polagali z dcnai ta l pOSeb nega fonda, ki }C i I sicer prej namenjen za plebiscitno propagando. Dr. Potočnik si je prizadevali da bi ta denar razdelili prizadetim vaščanom. V svojih prizadevanjib, je tu di uspel. Ob tako izd.itni pomoči so si vaščani zgradili lepše in boljše hiše kot so jih imeli prej. Tedanja Kranjska
industrijska družba ni nudila prav nobene pomoči z izgovorom da bo vse svoje plavže kmalu preselila v Skedenj pri Trstu, kje* je sicer že imela svoje plavže.
MED OBEMA VOJNAMA
Najlepši napredek in razcvet je naša vas doživela v obdobju med obema vojnama. Tedaj so zgradil kanalizacijo, vodovod, uredili in popravili cesto in sezidali novo moderno šolo. Tudi politično in kulturno življenje je tedaj najbolj zaživelo: imeli smo dva dramska odseka, telovadni dom, strankarske boje. Precej zaslug za uspešen razvoj Koroške Bele ima tedanji župan Vencelj Perko. Ta je tudi dosegel, da je železarna plačevala občini Koroška Bela določene odstotke.
NEKDANJI ŽUPAN BELE
V letih od 1933 do 1936 je bil na Beli župan Virgilij Šo-berl. V teh letih so na vasi popravili kanalizacijo in popravili ter zgradili precej novih poti. Virgilij Šoberl še živi. Našli smo ga pred njegovo domačijo. Zaradi bolezni govori zelo težko. Bil pa nas je zelo vesel: »52 let sem de-
Vhgilij šoberl
lal v železarni na Javorniku, od tega kar deset let vsak dan po 12 ur. Bil sem član vseh Organizacij in društev v tedanji občini Koroška Bela in zaveden socialdemokrat. Marsikaj smo tedaj morali opraviti, delali smo z veseljem. Le redkokdaj smo dobili kakšno pomoč, zanesli smo se pa lahko le na naše roke in moči.«
GASILCI SO ZADOVOLJNI
»Seveda se še spominjam zadnje katastrofe, ki je prizadela Koroško Belo. Na polju vin bil tedaj, rešili smo le živino, poslopja so do kraja pogorela. Le  spodnji konce
»Hja,« je dejal oni dan blejski kočijaž, »hja, poglej si ga no! Toliko turistov na Bledu pa še ne! Zadnjo nedeljo bi morali videti kolono avtomobilov z Bleda. Do Lesc je bila, nepretrgoma, nekaj ur!«
»Ampak to še ni nič,« je dejal drugi, »v Zaki in Grajskem je bil šele naval. Kot da bi vse poti vodile le na ta naš ljubi Bled! Ves dan sem imel promet, kar čakali so me že!«
Zadnja nedelja je morala biti na Bledu zares rekordna. Tedaj, ko se je sonce že skrilo in ozračje za nekaj stopinj ohladilo, so se napolnile ulice in sprehajalne steze okoli jezera. Bolj romantični so bili prevzeti nad naravno podobo blejskega kraja, oživljeno s tisočerimi raznobarvnimi lučmi, tisti, bolj stvarni, željni nemira in novih poznanstev, pa so zavili na plesišča in v gostišča. D/SCO KLUB
»Imaš dinar, frajer?« nas je ogovoril mladenič s skuštranimi lasmi in brado. Niti zahvalil se ni potem, le malomarno je pokimal in zavil proti klubu Cynar.
»Kam?« smo se radovedni in malce presenečeni ustavili pred dokaj nenavadno, ekstravagantno oblečeno znanko iz sosednje ulice.
» V disco, kam bi drugam?« je malce pordela in se kot v opravičilo prijela za široko cigansko krilo in popravljala lase izpod širokega klobuka. »Kam bi sicer taka kot sem?« ji je bilo še bolj nerodno pred nami, ki jo sicer poznamo po dokaj umirjenem oblačenju.
Disco klub vodita tudi letos brata Pibernik iz Ljubljane. Ob vratih sprejemata le tiste, ki so pripravljeni odšteti 10 dinarjev, kaj hitro pa znata odsloviti tiste z dvoumnimi namigovanji, cin-canjem in izgovarjati jem *bom le malo za znanci pogledal«.
Mladi pa kot mladi: razposajeno veseli, zaljubljeni po staro in na novo, včasih zdolgočasenih obrazov in lenih kretenj, vedno pripravljeni za dober vic, le malokrat pa pretepaški in objesim I u se sklepajo nova poznanstva,
vasi je še ostal,« pravi predsednik gasilskega društva na Koroški Beli Tomaž Noč.
»že 2-3 let sem neprenehoma predsednik gasilskega društva. Sprva smo imeli dokaj skromno gasilsko opremo, pozneje je bilo vse bolje in danes ne potrebujemo ničesar več. Prvo motorko smo kupili že 1939. leta in je še danes uporabna. Leta 1961 smo začeli delati nov gasilski dom. Pri gradnji so največ pomagali sami vaščani s prostovoljnim delom in prostovoljnimi prispevki. 54 aktivnih članov je v društvu, radi bi pritegnili več mladih. Sicer pa smo z opremo in delom kar zadovoljni.« D. Sedej
tu so skrite želje, neučako-nost, pričakovanje, spogled-Ijivost, tu je jok in smeh. In mladost.
V BARU JE EN VELIK DOLGČAS
Komaj komaj smo dobili prosto mizo v baru blejske kazine in še ta je bila na naše veliko razočaranje tik za stebrom. Žalostno smo posedli in na moč nas je «■» potihem, vsakega posebej — skrbelo, da ne bi nič videli. Zdolgočaseni obrazi gostov, pritajeno govorjenje in sem pa tja kak plešoč par — vse to nas ni motilo, da si ne bi obetali zanimivega in privlačnega programa. Pozneje se je vse naše napeto pričakovanje spremenilo v potrtost. Zamikalo nas je celo, da bi dejali, da smo bili oguljufani in prevarani. V vsakem primeru pa je program slab, zanič^n vsak obet ali upanje se je prej ali slej izkazalo za varljivo, če ne ie za precej zmotno.
Pravzaprav so uživali le tisti pri prvih mizah, tik ob plesišču. Bili so Italijani. Njim in le njim je bilo dano, da so imeli to posebno čast: loviti odvržena prozorna ogrinjala, odpenjati zadrge na kostumih in na ostalih delih gardend)e lepih barskih umetnic. In ansambel, vključno z zlatolaso dolgonogo pevko, je igral pod vsakim poprečjem in bi izpadel ie v predtekmovanju z vsakim veselim kvintetom na katerikoli gasilski veselici.
Ob koncu so nastopajoči
prišli — v oblekah — tudi v bar, malo posedet. Gostje so se nanje ozrli enkrat ali dvakrat Drugič največ zaradi tega, ker skoraj niso mogli verjeti, da barske plesalke niti v obleki niso kaj posebnega.
Da ne bo nesporazuma: take izjave so o barskem programu dajali le moški v naši družbi. Njim pa na tem področju bržkone ni kaj očitati, saj se z ustreznim komcntai-jem ozirajo prav za vsakim krilom na cesti.
hi ko smo zapuščali Bled, so nekateri iz Disco kluba Si vedno korajžno stali ob ((s<\ Z dvignjenim palcem, upali in čakali na dobrosrčnost za volanom. D. Sedej
Poletna razglednica Bleda
SOBOTA-21. AVGUSTA 1971
Letošnji
z druge plati
Kaj so povedali miličniki, ki so na pravkar končanem 21. gorenjskem sejmu skrbeli za javni red in mir
Naša stalna navada je, da °b vsakem gorenjskem sejmu v Kranju pišemo, koliko ljudi ga jc obiskalo, kolikšen je bil izkupiček, katera roba je sla najbolje v prodajo, koliko tujcev je bilo na sejmu *td. Ob letošnjem sejmu'pa s«io se odločili, da ga poka-
Čedomir Ilič
zemo še z druge plati, in si-Ccr s tiste, ki na prejšnjih sejmih ni bila preveč svetla. Mislimo na javni red in mir 1,a 5*jmišču, posebno v večer-n'h urah, ko vse raja, pleše, P°je, se zabava, in seveda tudi svoje veselje zaliva s kapljico.
zbrali smo miličnike, ki so v«e sejmske dneve preživeli v Savskem logu, in sicer Lojze-Ja CEHA, ki je miličnik že 13 let, Cedomira ILICA, ki nosi plavo uniformo prav toliko £?sa, ter Lojzeta DRAGOŠA, *J je v službi milice 7 let. Njihova skrb je bil javni red 'o mir.
Zakaj so zanj odgovarjali Prav oni? /,c prejšnja leta so delali na sejmu, dobro ga podajo in veliko izkušenj so si n»l>iali. Razen tega je letos Wvič, da so vse sejemske dne-Vl' eni in isii miličniki imeli to odgovorno nalogo.
»Naše delo na sejmu,« so »možje v modrem«. »Na letošnjem sejmu smo Skrbeli za javni red in mir, *• Promet na sejmišču in na Parkirnih prostorih, razen 'e*a Pa je bila naša skrb, Ruvanje družbenega premo-/l"ia, raziskovanje kaznivih ~eJanj in vzdrževanje reda bližnjem  Luna parku.«
P°tem   S()  miličniki začeli
PrJPovedorati svoje vtise o •*Jrnu,
i >nl>a/iii Bm0( lla je |,|i0 , °s na tej mu več tatvin JJJ Prejšnja »ela, in to prod-
SCI1' na zabavnem (Luna) Parku t
i,.,. Iu so pogosto »večji« j s"!evalj majhne otroke, za-J**J* od nilh denar in jim Mo"U, da jih bodo pretepli.
To so bili mlajši ljudje. Razen tega so se izdajali za uradne osebe. Od nekoga so zahtevali osebno izkaznico. Ko je le-ta izvlekel denarnico, so mu jo iztrgali iz rok in zbežali. V denarnici je bilo 130 starih tisočakov. Prav tako so v paviljonu Jelena na zabaviščnem prostoru z žara ukradli pravkar pečenega odojka. Storilce smo dobili v trenutku, ko so ukradenega odojka jedli... Neznanci so tudi vdrli v avtomobil z namenom, da bi se z njim odpeljali. To se jim ni posrečilo, ker je bil avto pokvarjen. Ukradli niso nič, čeprav so biK v avtomobilu vrednostni predmeti.«
Pogovor smo morali prekiniti, ker se je razvnela nevihta. Miličnike so klicali v halo A. Veter je odtrgal del stene in miličniki so jo pritrdili nazaj. V hali je bila tudi velika gneča in njihova budnost je bila potrebna.
Pogovor smo nato nadaljevali.
»Glede javnega reda in miru moramo  reči, da smo
Lojze Ceh
imeli vedno največ dela med enajsto in drugo uro zjutraj, to je po končanem programu. Vendar so se gostinci držali reda in po programu niso več točili pijače. Vedno z enimi in istimi smo imeli težave. Zanimivo pri tem je, da letos nismo imeli nobenih problemov s sezonskimi delavci in s tistimi, k| so razgrajali na starem sejmišču. Največ dela pa smo Imeli z mladino brez zaposlitve.«
Miličniki so nato povedali nekatere primere kršitve javnega reda in miru.
»Nekajkrat smo morali posredovati, ker so predvsem mladi razbijali steklenice in izzivali mirne goste. Do večjih izgredov ni prišlo. Vedno smo  želeli  spor  zgladiti na
najbolj miren način. Prav tako ni bilo težjih pretepov, kar je bila navada na prejšnjih sejmih. Za primer naj povemo, da se na sejmišču niso upali stepsti, pa so odšli poravnat račune na most. No, podnevi smo zabeležili napad na vratarja. Enaka usoda je doletela tudi nočnega čuvaja. Razen tega je bila poškodovana tudi žična ograja, iz bifejev pa je zmanjkalo nekaj steklenic. Največ dela smo imeli v soboto, ko je bilo na sejmu res veliko ljudi.«
Lojze Čeh je nato povedal primer, da so se pred dnevi pojavili na sejmu stari bankovci za 5000 dinarjev. Ena od natakarica je prevarantu res nasedla, ostali niso. K temu je pripomoglo opozorilo miličnika.
Spregovorili smo še o prometu. »Možje v modrem« so povedali, da se ljudje niso preveč držali prometnih znakov. Verjetno pa so bile tudi oznake pomanjkljive. Vseeno pa je bilo parkiranje na novem sejmišču ugodnejše, saj je več prostora.
V prijetnem kramljanju sem še izvedel, da so miličniki vsak večer vozili s sejmišča denar posameznih podjetij. V njihovih rokah je bil varen.
Komaj so našli toliko časa, da sem jih fotografiral. Mlajši moški jih je jrosil, da bi zapeljali domov oslabelega moškega. Zakaj ne, so dejali. Človeku, resnično potrebnemu pomoči, je treba pomagati!
Naj tale zapis končam z besedami Lojzeta Ceha, Cedomira Iliča in Lojza Dra-goša. »Kljub vsemu smo z javnim redom in mirom na 21. gorenjskem sejmu zadovoljni. Manj težav smo imeli kakor prejšnja leta.«
Besedilo in fotografije: J. Košnjck
Svet brez bleščic
Prekinitev dela
»Ne vzamem!«
Delovodja obrata se je presenečeno ozrl v delavčev obraz.
»Zakaj pa ne?«
Delavec Miha je trdno stisnil pesti, krepki členki so izstopili na močnih in žilavih rokah.
»Osemdeset jurjev, osemdeset jurjev,« je kričal Miha in tolkel s pestjo po mizi. »Osemdeset jurjev, ste znoreli?« drobne oči so se mu sovražno zaiskrile, telo je vznemirjeno drhtelo.
»Miha, razumeti moraš, ne stojimo najbolje in .. .«
»Osemdeset jurjev, človek božji! Kaj naj z njimi? Kako naj nahranim in oblečeni Damjana, Sonjo in Milana? Kako, povej, zini že!«
»Ne bodi no tak. Veš, da smo pred samoupravnim sporazumom in . ..«
»Ne briga me samoupravni sporazum. Hočem denar, hočem zasluženi denar in ne miloščine!«
»Miha, ne kriči tako,« ga je miril delovodja, »dober delavec si, eden najboljših in sam dobro veš, da se nam bolje obeta«.
»Bolje?« Miha je še bolj spačil obraz in pikro dejal: »In stopim naj pred otroke in rečem: nič masla, nič mesa, imam komaj za mleko in črn kruh, otroci moji, potrpite, bolje se nam obeta. Tako? Tako naj rečem?«
»Za božjo voljo, ne vpij tako naglas in vzemi,« je skoraj prosil delovodja in mu še enkrat ponudil belo kuve, to.
»Ne vzamem, prekleto, ne vzamem,« je v jezi in obupu zakričal Miha in zbežal iz pisarne.
V obratu je bilo tiho. Stroji so obstali, le v peči je še gorelo. Delavci so si brisali polno čelo in zamazane roke. Počasi so prihajali proti pisarni in molče posedli pred njenimi vrati in topo brezizrazno zrli predse.
Tam pa je stal Miha s povešenim rokami, drobno telo je bilo upognjeno in sključeno. Varnostna čelada je padla na tla in ni je pobral. Redki sivi lasje in razoran obraz zgaranega in izietega starca — podoba, ki je ganila delovodjo. Naglo je odšel
Delavci so še bolj kljubovalno sklomh glave in nemo zrli v tla, Miha je glasno zahlipal... Zdaj je tudi ogenj v peči že ugasnil.
D. S.
Lojze Dragoš
Razpisna komisija podjetja
Kino Sora
Škofja Loka
razpisuje prosto delovno mesto *
upravnika podjetja
z manj kot polovičnim delovnim časom.
Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojev, ki jih določa zakon, še naslednje pogoje:
da imajo višjo strokovno izobrazbo in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih ali srednjo strokovno izobrazbo in najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih
Kandidati naj svoje pismene prošnje z opisom dosedanje zaposlitve ter dokazilom o šolski izobrazbi in potrdilom o nekaznovanju pošljejo na upravo podjetja — razpisna komisija — v roku 15 dni od objave razpisa v časopisu.
Dogodki zadnjih tednov na malce nenavaden način dokazujejo, da letošnje poletje ni tisti letni čas, ki ga tradicionalno izrabljamo zgolj za dopustniško brezdelje: zdaj tu, zdaj tam, se vrstijo nepričakovani zapleti, drame in negotovosti na mednarodni politični sceni. Zadnji dogodek, ki potrjuje tako prepričanje, je nepričakovan govor ameriškega predsednika Ri-charda Nixona, ki je presenetil svet in njegove rojake. Z dokaj dolgim seznamom napovedanih ekonomskih ukrepov kani \ixon (ki se je o teh ukrepih posvetoval z kar najožjim štabom sodelavcev) zajeziti inflacijo, utrditi položaj dolarja in preprečiti špekulacije z ameriško nacionalno valuto. Tistih nekaj najvažnejših točk njegovega govora je naslednjih: Združene države Amerike ne bodo več menjale dolarjev za zlato po doslej veljavnem tečaju (35 dolarjev za unčo zlata), na uvoženo blago bodo pobirali dodaten davek v vrednosti 10 odstotkov uvoženega blaga, za tri mesece (natančneje: devetdeset dni) so v ZDA zamrznjene vse plače, cene in mezde. Nixon je ustanovil tudi poseben vladni svet, ki bo pripravil predloge za prehod Iz sedanjega »zamrznjenega« Stanja v normalne ekonomske
IMixonov udar
tokove, kar pomeni, da bodo v bistvu določili načela nove ekonomske politike in s tem v zvezi tudi izpolnili ameriški sistem gospodarstva. To se bo poznalo tudi na odnose s tujino. Ukrepi, ki jih že izvajajo, veljajo za ene najbolj odločnih v tem stoletju, saj, denimo, sprememba tečaja dolarja (ki je veljal že od leta 1944, ko so se na posebnem sestanku domenili, da bodo ZDA vselej prodajale unčo zlata za 35 dolarjev in tako zagotovile potrebno stabilnost mednarodne denarne politike) v bistvu ruši eno temeljnih načel svetovne denarne politike. V praksi to pomeni, da se je dolar pridružil tistim valutam, ki nimajo stalnega tečaja, temveč njihov tečaj določajo sproti na podlagi ponudbe in povpraševanja — tako, kot denimo, tečaj zahodno-nemške marke. Kar zadeva dodaten davek na uvoženo blago v vrednosti 10 odstotkov, pomeni to, da se bo inozemsko blago na ameriškem tržišču podražilo. Za zdaj ni nujno, da se bo isto zgodilo tudi z ameriškim blagom na
tujih tržiščih torej z ameriškim izvozom, čeprav nekateri domnevajo, da bo tudi to postavko ameriške zunanjetrgovinske bilance sčasoma doletela podobna usoda. Kot poročajo opazovalci, je odločitev, da se v Združenih državah zamrznejo cene in plače ter mezde nekaj prav posebnega za prvo industrijsko deželo sveta: kaj tako pomembnega niso namreč storili onstran oceana že vse od krize v začetku tridesetih let. Dejstvo, da napovedujejo še nove ekonomske ukrepe (pri tem mislimo na delovanje novoustanovljenega vladnega sveta za ekonomiko), kaže, da se je \ixon odločil za temeljito reformo sistema. Kaj in koliko bo pri tem imel uspeha, je za zdaj še nejasno, vsekakor pa ni težko spoznati, zakaj se je za to odločil. ZDA so se že dolgo časa otepale inflacije, ki je kot zlobna senca spremljala sicer precej živahno rast gospodarstva, odtekanje dolarjev v Evropo in špekulacije s tako imenovanim eurodo-larjem (preprosteje rečeno: dolarji, ki so prihajali iz Ame-
rike in se kopičili v Evropi, kjer so jih uporabljali za najrazličnejše poslovne špekulacije) so bile samo dodatna utež na tehtnici ekonomskih in denarnih težav. Nixon upa, da se bo temu uspešno postavil po robu s prehodnimi (ki že veljajo) in kasnejšimi trdnimi in stalnejšimi ukrepi (ki jih še pričakujejo). Vse to je kajpak v svetu vzbudilo precejšnje reakcije. Prvi dan so bile borze večinoma zaprte, vlade pa so se sestajale na nujnih izrednih sejah, da bi se domenile za protiukrepe. Verjetno se večina ne bo odločala za kakšno večjo konkretnejšo akcijo — najbrže bodo najprej počakale, da vidijo, kaj se bo iz vsega tega izcimilo. Nekaj se je že: dolar je na vseh vodilnih svetovnih borzah (newyorška je včeraj zabeležila največji promet v vsej svoji zgodovini) padel, večina »turističnih« dežel pa je omejila prodajo individualnim kupcem ter ob tem uvedla še nekatere administrativne ukrepe.
Irska se zelo počasi umirja, toda bilanca neredov je
žalostna: okoli 25 mrtvih, več deset ranjenih in nekaj tisoč beguncev( ki so se začasno naselili bodisi v Angliji, bodisi v sosednji Severni Irski).
V Berlinu se nadaljujejo (in po nekaterih znamenjih tudi bližajo uspešnemu za kijučku) pogajanja o položaju Berlina, te nekoč tako vro če točke v srcu Evrope. Spri čo tega, da so vsi štirje, ki sodelujejo (Francija, V. Britanija, ZDA in SZ) tako ali drugače zainteresirani za podpis sporazuma, smemo pričakovati, da bo do njega tudi prišlo — čeprav so podrobno sti o tem, kakšen naj bi bil ta sporazum, še vedno le predmet ugibanja.
ljudje in
Bohinj pred rekordom
Pred kratkim smo se pogovarjali s tajnikom turističnega društva Bohinj Cenetom Resmanom. Povedal je, da je Bohinj od 28. julija dalje skoraj popolnoma zaseden, in če bo to trajalo še do polovice avgusta, se obeta Bohinju rekordna turistična sezona. Zanimivo je, da je Vogel, čeprav sredi letne sezone,skoraj poln, v Zlatorogovem kampu
pa je preko 600 ljudi, kar je tudi rekord. V nedeljo je bilo na primer v Bohinju toliko ljudi kot že dolgo ne. Jezero je imelo 25(!) stopinj, kar je zanj prava redkost.
Tovariš Resman nam je nanizal še nekatere letošnje bohinjske turistične novosti ter misli, kaj bi bilo treba storiti v prihodnje.
Letos so v Bohinju obnovili vse smerokaze in orijenta-
cijske table, okrog jezera pa so namestili nekaj košev za odpadke. Turistično društvo je izdalo nov prospekt, založilo cenike v štirih jezikih ter razglednice. Lotili so se tudi urejevanja sprehajalnih stez. Računajo, da bo letos samo Savico obiskalo skoraj 80.000 ljudi.
Bohinjci imajo 120 zasebnih turističnih ležišč in okrog 800 hotelskih. Sobe, posebno ne-
katere zasebne, niso najbolj-lje urejene in jih nameravajo izboljšati. Posebno v Stari Fužini bo sedaj to lažje, ker bo dobila vas težko pričakovani vodovod. Lani so v Ribčevem lazu dosegli 80 prenočitev na eno posteljo, v Stari Fužini v boljših 50, v ostalih urejenih pa med 20 in 30. Cene Resman pravi, da je sodelovanje med društvom in lastniki zasebnih sob izredno dobro, čeprav so turistična ležišča precej raztresena. S Transturistom se je društvo dogovorilo, da se gostje, ki
stanjujejo pri zasebnikih, lahko hranijo v Transturisto-vih hotelih. Tako stanejo tri« je dnevni obroki v hotelu Jezero 42 dinarjev, v Triglavu in Črni prsti pa 39 dinarjev.
Tajnik bohinjskega turističnega društva Je tudi pripomnil, da bi morali sistematične-je urejevati planinske poti, za kar bi bilo razumljivo treba nameniti več denarja. Nekatere poti so v kartah narisane, v resnici pa jih ni. Slovenska Turistična zveza bi morala izdelati program urejevanja planinskih poti! -jk
Del kampa pri hotelu Zlatorog v Bohinju. Letos je poln kot še nikoli, saj Je v njem prek 600 ljudi. — Foto: J. Košnjek
ZASTOPSTVO
TRIESTE TRST
zanctti&porfiri
PRODAJNI ODDELEK: nova in rabljena vozila, na men jena za izvoz v Jugoslavijo Capo di Piazza št. 2, telefon 36-262
SERVISNA SLUŽBA: za generalna popravila motorjev fiat 600 D  1100 in 1300 Via F. Sevcro št 30, telefon 76 4287 In 76 4886
SLUŽBA ZA ZAMENJAVO IN NABAVO originalnih fiatovih nadomestnih delov (prevlek, preprog, prtljažnikov itd.)
Via Sevcro št. 30 telefon 764287 In 764286
ODDELEK ZA PRODAJO novih in rabljenih fiatovih vozil
Via Locchl št. 26/3, telefon 93-787
Aprilsko sporočilo 1941
Predigra
ZA NAPAD NA SOSEDE POTREBUJEŠ OLJE, ROPAR! A MI BIVAMO OB CESTI, KI K OLJU PELJE
Oertolt Brecht, Bericht der Serben)
Predlagam vsaj desetletno obdobje in če bi lahko predvideli tako dobo, bi se potem sporazumeli za petindvajsetletno obdobje miru ... Če vaša vlada da tako zagotovilo, bi jaz to potem takoj sporočil prej naštetim državam, da bi tudi te pristale na to in dale tudi vam s svoje strani enako zagotovilo. Medsebojno zagotovilo bi prineslo svetu veliko olajšanje . . .«
Tako je Roosevelt apeliral na Hitlerja in Mus-solinija in navajal velike koristi, ki bi jih imelo človeštvo, osvobojeno strahu in bremen, ki jih mora prenašati zaradi nenehnega 'oboroževanja, ki z vsakim dnem bolj približuje čas gospodarske katastrofe'. Istočasno je Roosvelt obljubljal Hitlerju in Mussoliniju v imenu Združenih držav Amerike 'odprtost svetovnega trga za vse države, ki naj bi imele enako pravico prodajati in kupo vati na svetovnem trgu', kar bi prav gotovo še bolj obogatilo razvite države, kar bi male in nerazvite, mimo tega pa še revne države, ki bi lahko le malo prodajale, a še manj kupovale, ne obvarovalo pred gospodarskim pa tudi političnim zasužn jevanjem s strani svetovnega monopolnega kapitala ter še bolj razdelilo svet in ljudi na bogate in revne. Roosevelt je gledal svet pač skozi oči svojega razreda in meščanske demokracije ter meščanskega humanizma, ki pa ima to slabost, da se ta humanizem začenja in neha z meščanom, medtem ko proletarska demokracija terja širšo gospodarsko demokracijo s kolektivnim lastništvom, ki edina lahko ustvari tudi pogoje za najširši humanizem, kakršnega lahko ustvari samo socializem seveda s prizadevanjem in socialistično moralo slehernega posameznika (kar čutimo posebno danes in se vedno bolj zavedamo, da revolucija ni samo vprašanje oblasti in gospodarstva, marveč da je njena uresničitev vedno bolj vprašanje uveljavitve revolucionarne etike).
Rooseveltov apel je kljub vsemu naletel v vseh državah razen v Nemčiji in Italiji, ki jima je bil namenjen, na
VELIK ODMEV.
Vprašanje ohranitve miru je zatemnilo vsa druga vprašanja razen morda na češkem, Albaniji in Etiopiji, ki jih je Roosevelt prepustil v tvojem Apelu njihovi usodi. Mimo tega je v celoti Prezrl stremljenja kolonialnih narodov po osvoboditvi, zlasti Arabcev v francoskih, španskih in britanskih kolonijah, potem Indijcev v Indiji in naposled ni pometel niti pred lastnim pragom, kjer je Kuba zaman terjala svobodo in neodvisnost. Rooseveltove politične oči so gledale drugače kakor Gandijeve, drugače kakor oči kolonialno zasutu jenih in izrabljanih ljudstev, drugače kakor oči milijonov zasužnjenih Čehov, ki so se morda bali prav tega, da bi Hitler pristal na Roseveltovo ponudbo in pogoje, saj bi bil
morda potem Hitlerjev sen o tisočletnem gospostvu nad Čehi na poti k uresničitvi.
Zato Rooscveltovega apela ne moremo presojati drugače kakor kot težnjo po nadvladi imperialističnih držav nad majhnimi narodi, ki jim, to sta pri nas spoznala že Ivan Cankar in dr. Tuma v času pred prvo svetovno vojno, zagotavlja svobodo, enakopravnost in obstoj samo svet, ki ga bo skoval delavski razred, kar velja za majhne narode še danes (npr. za Flamce v Belgiji, za Baske v Franciji in Španiji itd.) in česar ne smemo pozabiti.
Dne 17. aprila je nemška poročevalska agencija DNB napovedala uradno
NEMŠKI ODGOVOR NA ROOSEVELTOVO POSLANICO
z naslednjim sporočilom:
»Ameriški predsednik Roosvelt je 15. aprila 1939 naslovil na Fiihrerja telegram s prošnjo, da bi Fiihrer odgovoril in pojasnil svoja stališča do določenih vprašanj. Fiihrer smatra zadevo za tako pomembno, da je sklenil odgovoriti gospodu ameriškemu predsedniku v imenu nemške nacije pred Reichtagom, sklicanim v ta namen 28. aprila 1939.«
Kakšen bo ta odgovor so dali slutiti že naslovi na prvih straneh nemških časnikov: ROOSEVELT DRUGI VVILSON ali NAJPREJ VOJNI HUJSKAČ, POTEM MIROVNI APOSTOL in podobno, Hitler pa se je pripravljal, ako bi Roose-velta postavil 'na laž', pri čemer bo izrabil
OBISK ZUNANJEGA MINISTRA KRALJEVINE ROMUNIJE
Gafenca, ki ga je Ribbentrop povabil na uradni obisk.
»Romunija se boji britanske garancije bolj kakor hudič križa,« so začutili v Berlinu že prve dni po objavi britanske garancije Grčiji, Turčiji in Romuniji (ta garancija, kakor že vemo, je bila dana po italijanskem vdoru v Albanijo).
Romunija je bila v balkanski antanti skupaj s Turčijo, Grčijo in Jugoslavijo. Balkanska an-tanta pa je bila po zaslugi jugoslovanske vlade bolj ali manj prijateljsko razpoložena do Hitlerjeve Nemčije in Mussolinijeve Italije. Zato je, če ne naravnost, pa z nejevoljo sprejemala britansko Jamstvo', ki ga je Anglija izrekala posameznim državam te zveze brez zahteve teh dežel.
Med njimi se je ob tem Jamstvu' najbolj nelagodno počutila romunska vlada, ki je sklenila z Nemčijo gospodarsko-trgovinsko pogodbo, ki kakor že vemo prav tako ni bila preveč po volji Veliki Britaniji
Mimo tega je bila Romunija zaveznica s Poljsko, s katero je Hitler zaostroval odnose, da bi lahko pripravil nemško ljudstvo na sovraštvo do Poljakov in na vojno. Toda to romunsko- poljsko zavezništvo pred napadom ni veljalo za napad z zahoda, marveč samo za napad z vzhoda, kar je Hitlerju prihajalo zdaj kakor nalašč, saj so v Moskvi potekala
POGAJANJA MED ANGLIJO, FRANCIJO IN SOVJETSKO ZVEZO
Hitler je smatral pri uresničevanju svojih zamisli in načrtov Sovjetsko zvezo za najbolj nevarno, saj je bila sovjetska diplomacija po Hitlerjevi okupaciji Češke najbolj nepopustljiva in najbolj nespravljiva s tem dejanjem. Vedel je, da bi britanski in francoski diplomatje radi naložili glavno breme bodoče vojne na Sovjetsko zvezo.
Sovjetska zveza seveda ni nasedla .pitijskim' formulacijam diplomatskega jezika. Ni hotela ,iti sama po kostanj v žerjavico'. Zahtevala je popolnoma določeno formulacijo in popolnoma jasno določene dolžnosti v primeru nacističnega napada na katerokoli državo.
Hitlerju bi trenutno najbolj ustrezalo, ko bi se pogajanja čimbolj zavlačevala, obenem pa je že razmišljal, kako bi se spravil z .najhujšim sovražnikom človeštva, pred kratkim je Nemčija branila zahodno kulturo in civilizacijo' in ki ga je nabadal v slehernem govoru in ob sleherni pri ..;>:] z najbolj prostaškimi psovkami in zamč;ji\ Kami.
Tokrat pa je Hitler sklenil, da bo v svojem odgovoru Rooseveltu izpustil svoje večne grožnje proti ,boIjševiškemu sovražniku, pred katerim je bila Nemčija na strani zahodne CTvflizaci-jc in kulture', s čimer bi lahko Rooseveltu očital »pozabljivost in nehvaležnost do Nemčije'. A tega ne bo storil. Obrzdal bo raje svoje sovraštvo do judovskega boljševizma', ker je že razmišljal, kako bi Rusijo izločil iz garancijskih kombinacij zahodnih velesil.
Pri Hitlerjevi odločitvi, da bo poizkusil iztrgati Sovjetsko zvezo iz protinemške kombinacije, kakršno sta snovali Velika Britanija in Francija, sta ti velesili pomagali sami s pomočjo Poljske, Romunije in baltiških držav, ki so odklanjale zavezništvo s SZ. Mimo tega je te države brzdal tudi Hitler sam z opozorili, da bi sleherno njihovo zavezništvo s Sovjetsko zvezo smatral kot 'porušenje ravnovesja sil' v vzhodnoevropskem prostoru v škodo Nemčije. Z zavlačevanjem pogajanj s strani zahodnoevropskih velesil s Sovjetsko zvezo je bil na tihem povsem zadovoljen. Poleg tega je ob obisku romunskega zunanjega ministra Gafenca 18. in 19. aprila 1939 spoznal, da se
ROMUNIJA
bolj boji britansko-francosko sovjetske garancije kakor nemškega in madžarskega vmešavanja v njene notranje zadeve.
Že deset dni pred tem obiskom, ko je svet zvedel, da je nemški zunanji minister Ribbentrop povabil romunskega zunanjega ministra v Berlin, je Gafenko izjavil predstavnikom tiska, da je 'Romunija proti sklenitvi sleherne agresivne zveze', kakor je to nazival nemški tisk.
»Romunija se ne čuti ogrožena od nikogar, najmanj pa od Nemčije, s katero je sklenila gospodarsko pogodbo največjega pomena. Romunska vlada je trdno odločena, da se ne bo vključila v noben (vojaški) zavezniški sistem.«
Še bolj je morala razveseliti Hitlerja skupna romunsko-poljska izjava ob Grafencovem postanku v Varšavi na svoji poti v Berlin 18. aprila 1939, o kateri je poročal 'United Press':
TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ
V avgustu razprodaja konfekcije po znižanih cenah
Želite obdržati zdravje, vitkost in mladostno svežino?
Obiščite bazen in sauno v hotelu Creina v Kranju vsak ponedeljek, sredo in petek od 12. do 20. ure.
Kopanje nadzoruje strokovnjak — fizioterapevt
Cene ugodne
Mojstrčani in Joco so bili s težkimi nahrbtniki že na poti proti taboru dve, ko sem dobil ob dogovorjeni uri sporočilo, da se Mišo in Sandi zopet slabo počutita. Takoj sem jih poklical nazaj, Franci ju in Či-kotu pa naroč\!, naj z obema bolnikoma po možnosti nadaljujeta pot še niže v dolino. Hitro smo podrli en večji šotor, pripravili za nekaj dni hrane in zdravil ter se še sami napotili navzdol v pomoč. V taboru sta ostala le Joco in Peter. V pičlih petih urah smo s počitkom vred prehodili pot, za katero smo navzgor potrebovali dva dneva hoje in dohiteli »bolniški sprevod«. Nadaljevali smo s sestopom v dolino. 2e med potjo navzdol smo se srečali z našim drugim kurirjem Sher Khanom, ki nam je prinesel iz doline nekaj jajc, čapatijev in kuro. Pridružil se je naši karavani. Bili smo že .daleč od ledenika, pči prvih pastirskih stanovih, ko smo se ustavili ob bistrem potočku sredi vrbovja. Postavili smo dva šotora. Medtem, ko smo se vsak nekaj časa mučili s pt-Benjem kure -na žaru«, smo sestavili načrt za prihodnje dneve. Sam naj bi ostal nekaj dni z bolnikoma tu, ostali pa naj bi se jutri vrnili v bazo in po enodnevnem počitku zopet začeli opremljati višinska taborišča. Zvezni, ki je izkoristil priliko in se nam pridružil na poti v dolino, naj bi šel s kurirjem še naprej po hrano zase. Ko sem mu izplačal po predpisih določeno vsoto in še za nekaj dni več, je bil telo zadovoljen. Čeprav naj
bi odslej skrbel sam zase, si je žepe nahrbtnika le napolnil z našimi dobrotami. Se bolj je bil vesel, ker je imel zopet kurirja, ki mu je stre-gel, kuhal ioi pral. Kura je bila bolj zažgana kot pečena, pa nam je vseeno teknila.
Tri dni smo prebili na »klimatskem zdravljenju« kot ga je imenoval Mišo. Medtem sta odšla v dolino kurir in zvezni, ki je obljubil, da se bo čez en teden vrnil. Medtem nas je obiskal nosač, kmet in lovec Havat, ki je sodeloval že pri več odpravah in tudi pri naši ter nam prinesel veliko, divjo kuro. Sandi, specialist za juhe — doma je namreč v mestu, kjer Argo juhe nastajajo — se je takoj ponudil, da naredi »fino župco«. Z Mišotom sva ugotovila, da ima juha odličen okus, zelo podoben Argo juhi. Ko sva silila vanj, je priznal, da je poleg čudnega zelenja, katerega je nabral po grmovju, vrgel v juho tudi nekaj Argo kock, »zaradi okusa pač«! Brez težav smo preživeli noč in zjutraj sem bil vesel, da sem se zbudil živ! Sicer pa smo lenarili, fotografirali na kratkih sprehodih, prali, se umivali v ledeno mrzli, deroči reki Atak in v opoldanski vročini na vse načine iskali senco pred pekočim soncem.
Klimatsko zdravljenje je bilo uspešno in odločili smo se, da se vrnemo v bazo. Prišel je kurir brez težko pričakovane pošte in le s 15 jajci. Teh je v vasi zmanjkalo. 2e dolgo niso imeli tako dobrih odjemalcev! Proti večeru smo odrinili, da
GORENJSKA ALPINISTIČNA ODPRAVA V HINDUKUŠ
Piše dr. Ivo Valič
bi še pred nočjo dosegli ledenik in tam prespali. Ko smo se po radijski zvezi zvečer pogovarjali z bazo, smo zvedeli, da sta Zvone in Janko postavila na višini 5800 m tabor dve, da je bilo do tja težko priti in da sta morala Brojan in Joco nad taborom ena obrniti: Brojan zaradi višinske bolezni, Joco zaradi tehničnih težav. Tega dne je Joco dosegel svoj višinski rekord in kasneje nam je obljubil, da ga bomo pošteno zalili. Datuma praznovanja nismo določili, kar sedaj močno obžalujemo! Tudi Zvone in Janko sta se že vračala proti bazi. Noč pred tem sta imela želodčne težave Franci in Ciko. Joco, ki se je včasih precej zanimal za medicino, je uspešno odigral vlogo zdravnika. Zvedeli smo še, da je vzpon nad taborom dve mogoč, kar je bila najpomembnejša novica. Čeprav smo bili zelo daleč narazen, so nas Iskrini aparati zbližali. O vsem smo se lahko nemoteno pomenkovali in posvetovali in kar je bilo pri tem največ vredno: nikoli ni bilo negotovosti, kaj je z enimi, kaj z drugimi! Sher Khan in Havat, ki se nam je spet pridružil kot nosač, sta nam v svoji črni posodi skuhala čaj »po pakistansko« in z njima smo jedli poseben čapati iz koruzne moke in z orehovim
ISTOR-O-NAL (7400 m) — južna stran z vrisano smerjo vzpona III. JAOII. BT = bazno taborišče, 1, 2, 3 = višinska taborišča
nadevom. Prijetno smo se počutili ob velikem ognju in ko je Havat odpel svojo pesem, smo se zavlekli pred mrakom vsak v svojo vrečo, on s kurirjem pa v mali višinski šotorček.
Zgodaj popoldne smo dosegli bazno taborišče. Sher Khan in Havat sta s svojima težkima bremenoma hodila neumorno, mi pa nekoliko slabše. Toda v enem dnevu smo opravili kar dve etapi, kar je bilo za nas že kar zadovoljivo, posebno za Mišota in Sandija kot okre-vanca. Zadovoljni smo bili, da nam je bilo vreme naklonjeno. Večinoma je bilo oblačno in tako nam je bilo prizanešeno z opoldansko vročino. V bazi je bilo »stanje po bitki«, toda vsi živi, skoraj zdravi in spočiti. Fructalova »zdravila« so naredila zgovorna tudi oba Chitralca in dobršen del po-čivanja smo odmerili učenju čitralščine: i, zšu, droj — ena, dve tri, nan — mati, dot — oče, šur — deklica itd. Še najhitreje smo si zapomnili besedo čaj, ki pomeni tudi po naše — čaj! Škoda, da ni bilo več besed, podobnih slovenskim, ker bi se naučili čitralščine precej hitreje!
Ze naslednjega dne po našem povratku v bazo so po kosilu odrinili Sandi, Peter, čiko, Franci in Mišo s tovori proti taboru ena. Ostali smo šli onstran ledenika. Tu smo šele uzrli vso mogočno goro do glavnega vrha. Dolgo smo opre-zali in iskali možnosti, kje naj bi bil najlažji prehod do sedla in nato do viha. Če nismo bili še povsem gotovi o tem, kje naj bi smer točno potekala, pa smo bili sedaj povsem prepričani, da je VZpotl možen. Pravzaprav smo bili veseli, da smo si izbrali to pot. Na jugozahodnem grebenu je piha! vsak dan hud veter, ki je nosil sneg visoko v zrak in ustvur-jal bele zastave na temno modrem nebu nad grebenom. Nam pa je greben nudil varno zavetje pred vetrom, ki človeku ne bi pustil dihati. In Zvone je rekel: »To bo lepa smer!« Ko sem pripomnil: »Lahko se še obrnemo in gremo po grebenu?« je odvrnil Janko: »To pa že ne!« in stvar je bila dokončno domenjena. Zadovoljni smo sc vračali v bazo. še to, da je vsak izmed nas ponekod zdrknil ali pošteno zajel
vodo v čevlje pri preskakovanju ledeni&kih potokov, nas je spravilo v dobro voljo. V bazi smo naleteli tudi na zadovoljnega in zopet samozavestnega  Mišota, ki je
brez težav zmogel pot do tabora ena. Le Francita je zopet črvičilo na enoj ki.
Moral se je vrniti v bazo in naslednji dan smo se srečali sredi poti. »3 M« in jaz smo težko otovorjeni sopi-hali navkreber. Istočasno so Sandi, Peter in Čiko napredovali proti taboru dve, g3 dosegli in tudi dokončno opremili. Namestili so še dolgo jamarsko lestev v prečko iin težak prestop v stolpu sredi poti, katero sta že Zvone in Janko zavarovala s pritrjeno pomožno vrvjo. En šotor v taboru ena, se je zaradi tajajočega se snega močno povesil in morali smo ga prestaviti. Ponoči sta isto morala storiti z drugim Še Zvone in Brojan, sicer bi lahko z njim vred zdrknila po strmini. Nevarno se je začel nagibati zaradi vedno nemirnega Brojanovega spanj*i med katerim je vedno delal prave telovadne vragolije!
■ W o sem se vso noč V° |^ nuilem bori] s spancem in mrazom, sem koval načrt za nadaljnji vzpon. Bil pa je račun brez krčmarja-Zjutraj smo zvedeli, da se je Čiko vso noč zelo slabo P°" čutil in da se bosta v Sandi-jem vrnila. Tako je odpadla možnost, da bi tega dne že opravili z ledeno prečko nad taborom dve in morda celo postavili onkraj nje tabor tri. Ko smo telovadili preko skalnega stolpa po izpostavljeni prečki, smo naleteli na Čikota, ki je s Sanclijevo pomočjo s hudim naporom premagoval svojo slabost in strmino. Kmalu za nami je v tabor dve prisopihal Mišo in to kar naravnost iz baznega taborišča! Pred nekaj dnevi »skoraj na koncu«, sedaj Pa že neutrudljiv! Po kratkem počitku smo se vsi vrpHi v tabor ena, le Zvone in Janko sta ostala v taboru dve. še istega dne sta do večera preko ledene prečke pričvrstila več kot 360 m pomožne vrvi za varovanje. Peter, ki se je že pred nami vrnil v enojko in Brojan sta ostal* v njej preko noči, ostali p* smo se vrnili v bazo. Del poti po strmem snežišču St09 prevozili kar po zadnjici. SKj je imenitno, saj je čiko, ki Se je na tem mestu že precej bolje počutil, naredil odličen tir. Vsi smo prihranijj precej truda. Zvečer je n'1 Cika spet »v formi«. Hudfl je trpel, ker ni smel jesti jote, katero je mojstrsko pripravil Joco. Ta se je zadnje čase sploh uveljavljal bolj kot kuhar kakor kot fotograf, Njegova specialite** je bila jota in odlične kranjske klobase K?.K Kranj, Wf virane »kar kiko.«
Poročila poslušajte vsak dan ?b 5., 6., 7., 10., 12., 13., 15., 22., 23. in 24 uri ter rajski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 9., U> 13., 15., 17., 22., 23. in 19.30.
21. AVGUSTA
4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 S pihalnim orkestrom RTV Ljubljana — 9.50 Zavarovalnica Sava radijskim poslušalcem 10.15 Pri vas doma — 12.10 Arnič: Pesem planin — simfonična pesnitev — 12.30 Jpnetijski nasveti — 12.40 Po domače — 13.30 Priporočajo Vam — i4.io z velikimi zabavnimi orkestri — 14.30 f°je mezzosopranistka Marina Radev — 15.40 Pesmi in Plesi jugoslovanskih narodov £ 16.00 Vrtiljak — 16.40 De* Jftao se ob isti uri — 17.10 ^rcmo v kino — 17.50 Kitara v ritmu — 18.00 Aktualnosti
£°ma in po svetu — 18.15 Hubinstein igra Griega — }*-45 S knjižnega trga - 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 unute z ansamblom bratov Avsenik — 20.00 Večer z napovedovalko Antonijo Rajone — vmes ob 20.30 Zabavaj3 radijska igra - 22.20 Od-23 05 ~a na^e izsc'icnce — teden
Hov ^ Pesmijo in plesom v
^mgi program
13.05 Paleta zabavnih zvo-0v — 14.05 Glasbeni variete *** 16.05 Jugoslovanski pevci glavne glasbe - 16.40 So-°'ni mozaik — 17.35 Mozaik p lot'iJ in ritmov — 18.40 JOpevke iz studia 14 — 19.00 j^J minut humorja  - 19.05
'odi
le za sobotni večer
Svel i,, mi — 20.20 Oper-s' koncert — 21.40 Trenutki slovenskimi mezzosopra-^s'kami 22.15 Okno v svot , 2.30 Novosti našega g!as-VlUlep arhiva - 23.55 Iz slo-Venske poezije
22. AVGUSTA
Dobro jutro — 8.05 ji U ' • • Igra za otroke — ski kalilo instrumentalne srjdbe za mladino — 9.05 s ^'anje v studiu 14 - 10.05 p Pomnite, tovariši — 10.25 cs,r>i borbe in dela — 10.45
Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli — 14.05 Slovenske narodne v raznih izvedbah — 14.45 Iz solistične glasbe Franza Liszta — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Plesna glasba — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz
Drugi program
9.35 Iz domače zakladnice zabavne glasbe — 10.00 Nedeljski sprehodi — 11.35 Svetovna reportaža — 11.55 Opoldanski koncert lahke glasbe
— 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.00 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 14.35 Radi ste jih poslušali — 15.00 Izletniški kažipot — 15.15 Glasbeni variete — 16.35 Popevke slovenskih avtorjev — 17.00 Ples ob petih — 18.00 Za vsakogar nekaj — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Veliki zabavni orkestri — 19.40 češkoslovaške popevke
— 20.05 Športni dogodki dneva — 20.15 Rossini: Seviljski brivec — odlomki — 21.00 V valčkovem ritmu — 21.40 Dunajski   slavnostni   tedni 1971
— 23.25 Nova slovenska komorna glasba — 23.55 Iz slovenske poezije
0
23. AVGUSTA
4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb
— 9.20 Pesmice za najmlajše
— 9.30 Lahka glasba jugoslovanskih avtorjev — 10.15 Pri vas doma — 12.10 Iz opusa Clauda Debussvja — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalna godba ljudske milice na koncertnem odru — 12.30 Priporočajo vam — 14.10 Iz partitur skladatelja Boruta Lesjaka — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
— 15.40 Poje zbor Slava Kla-vora iz Maribora — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom RTV Ljubljana — 17.10 Ponedeljkovo   glasbeno popoldne
— 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 18.35 Kitara v ritmu — 18.45 Kulturni globus — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Zadovoljni Kranjci — 20.00 Uligi Cheru-bini: Odlomki iz opere Me-deja — stereo — 20.50 Od melodije do melodije — 21.30 Pol ure s slovenskimi avtorji popevk — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Slovenski pevci zabavne glasbe
DrugI program
13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Glasbeni variete
— 16.05 Naš podlistek — 16.20 Z orkestrom Envin Lehn — 16.40   Popevke   na tekočem
traku — 1735 Mozaik melodij in ritmov — 18.40 Priljubljene slovenske popevke — 19.00 Kulturni mozaik — 19.05 Zgur, Bogataj: Zgodba o Mladih levih — 19.40 Z orkestrom Nelson Riddle — 20.05 Bartok: Koncert za dva klavirja, tolkala in orkester — 20.40 Beethovnova komorna glasba — 21.40 Iz repertoarja komornega zbora RTV Ljubljana — 22.15 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 22.30 Mahler: Simfonija št. 9 v D-duru — 23.55 Iz slovenske poezije
24. AVGUSTA
4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.20 S pevcema Ninom Robičem in Majdo Sepe — 9.40 Počitniški pozdravi — 10.15 Pri vas doma — 12.10 Trije odlomki iz I. dejanja Gotovčeve opere Ero z onega sveta — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Vedri zvoki z ansamblom Mihe Dovžana — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 18 tednov — 18 oktetov — 14.40 Na poti s kitaro — 15.40 Majhen recital violinista Primoža Lo-renza — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Metropole
— 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Z ansamblom Delial — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Viški fantje — 20.00 Prodajalna melodij — stereo — 20.30 Radijska igra — 21.47 Koncert lahke glasbe — 22.15 Samospevi Pavla Šivica — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe
Drugi program
13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Glasbeni variete
— 16.05 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 16.40 Melodije za vsakogar — 17.35 Mozaik melodij in ritmov — 18.40 Z orkestrom Percy Faith — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Minute za Mozarta — 21.10 Znane slciadbe v orgelski priredbi — 21.40 Z jugoslovanskih festivalov jazza — 22.15 Ljudje med seboj — 22.25 Večeri pri slovenskih skladateljih: Dane Škerl — 23.55 Iz slovenske poezije
25. AVGUSTA
4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Kaj vam pripoveduje glasba — 9.20 Lepe melodije — 9.40 Igra' harmonikarski orkester
iz Šentvida — 10.15 Nastopajo našii pihalci in trobilci
— 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Ob lahki glasbi — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Iz partitur domačih skladateljev — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Caraveili — 17.10 Simfonija in koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iščemo popevko poletja — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Popevke se vrstijo
Drugi program
13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Glasbeni variete
— 16.05 Radi ste jih poslušali
— 16.40 Izložba hitov in glasbeni express — 17.35 Mozaik melodij in ritmov — 18.40 Slovenski pevci zabavne glasbe — 19.00 O avtomobilizmu
— 19.05 Mladina sebi in vam
— 20.05 Klavirske miniature Lucijana Marije škerjanca — 20.40 Večerni concertino — 21.40 Portret sopranistke Montserrat Caballe — 22.15 Razgledi  po  sodobni glasbi
— 23.55 Iz slovenske poezije
26. AVGUSTA
4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.20 Vesela godala — 9.45 Pesem iz mladih grl — 10.15 Pri vas doma
— 12.10 Mozart: Sklepni prizor I. dejanja opere Don Juan — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Čez polja in potoke — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Lahka glasba za razvedrilo — 15.40 črnske duhovne pesmi poje The Gol-denaires Choir — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Morton Gould — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana — 18.30 Operetne melodije — 18.45 Naš podlistek — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Privška — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in nape-vov — 21.00 .Vabimo vas na bralno vajo — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Iz naše nove produkcije domačih del
— 23.05   Literarni nokturno
— 23.15 Iz albuma izvajalcev jazza — 23.40 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe
Drugi program
13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Glasbeni variete
— 16.05 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 16.40 Sestanek ob juke-boxu — 17.35 Mozaik melodij in ritmov — 18.40 Zvoki z godali — 19.00
Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Za ljubitelje in poznavalce — 21.00 Naš intervju — 21.10 Dva prizora iz Savinove Lepe Vide — 21.40 Komorni jazz 22.15 Radijska kinoteka — 22.30 Recital violinista Alek-seja Mihlina — 23.55 Iz slovenske poezije
27. AVGUSTA
4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.20 Popevke s slovenskih festivalov — 9.45 Skladbe za mladino —• 10.15 Pri vas doma — 12.10 Skladbe  Marjana Vodopivca
— 12.30 Kmetijski nasveti —• 12.40 Igrajo pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Melodije skladateljev Janeza Gregorca in Jureta Robežnika — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Napotki za turiste — 15.40 Milo Cipra: Concertino za godalni orkester — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Peter Noro — 17.10 človek in zdravje
— 17.20 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Glasbeni vsak dan — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pihalnim orkestrom p. v. Francija Pu-harja — 20.00 Mali koncert zbora RT Zagreb — 20.30 Top-pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih —• 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz pred polnočjo
Drugi program
13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Glasbeni variete
— 16.05 Popevke slovenskih avtorjev — 16.40 Popoldne ob sprejemniku — 17.35 Mozaik melodij in ritmov — 18.40 Igra plesni orkester RTV Ljubljana — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Popevke :n plesni zvoki — 20.05 Vehka scena — 21.05 Pri skladatelju Blažu Arniču — 21.40 Z jugoslovanskih koncertnih odrov
— 23.55 Iz slovenske poezije
Izdaja In tiska ČP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pijade — Naslov uredništva }n uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1, stavba občinske skupšči ne. — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135 — Telefoni: redakcija 21-835, 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152. — Naročnina: letna 32, polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Malj oglasi: beseda I din, naročniki imajo 10 H popusta. Neplačanih oglasov   ne objavljamo
21. AVGUSTA
14.00 Bagsvaerd: evropsko prvenstvo v veslanju (EVR-Ljubljana), 18.15 Obzornik, 18.30 Po domače z ansamblom Borisa Terglava, 18.55 Bratovščina Sinjega galeba — 5. del, 19.25 Mozaik, 19.30 TV kežipot, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Cehov: Medved, 21.10 Svet otokov in atolov, 21.30 Maščevalci — serijski film, 22.20 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 Kronika (RTV Zagreb), 18.15 Otroški spored, 19.20 Karavana (RTV Beograd), 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30  Spored   italijanske TV
22. AVGUSTA
8.55 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 9.30 Po domače z ansamblom Krcže in kvintetom »Nef fat« (RTV Ljubljana), 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb), 10.45 Otroška matineja, 11.35 Mestece Pevton — serijski film (RTV Ljubljana), 13.30 Bagsvaerd: evropsko prvenstvo v veslanju — barvni prenos (EVR-Ljubljana), 18.25 Slovo revolveraša — amer. film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Folklorni ansambel Berjozka, 21.35 Glas na obisku: Family Dogg, 21.50 Poročila (RTV Ljubljana), 22.05 Športni pregled (JRT), 22.35 Odpoved sporeda (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV
23. AVGUSTA
17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Drej-ček in trije Marsovčki — 5. del, 18.00 Risanke, 18.20 Obzornik, 18.35 Krvno maščevanje — reportaža (RTV Ljubljana), 19.05 Mladi za mlade (RTV Zagreb), 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 (RTV Ljubljana), Britten: Ovven VVingrave — TV opera (RTV Zagreb), 22.15 Srečanje z Malrauxom, 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Znanost (RTV Sarajevo), 19.05 Mladi za mlade, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV
24. AVGUSTA
16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.25 Obzornik, 18.40 Prijatelj Ben — serijski film, 19.05 Srečanje v studiu 14: Crveni koralji, 19.35 Znamenitosti male dežele, 19.45 Varnostni pas, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Happy end — češki film, 21.45 Malo za šalo, malo za res, 22.10 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Reportaža (RTV Sarajevo), 19.00 Narodna glasba (RTV Zagreb), 19.20 TV pošta (RTV Beograd), 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV
25. AVGUSTA
17.05 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.20 Obzornik, 18.35 Pika Nogavička — švedski film, 19.05 Risanke in lutkovni filmi, 19.30 Na sedmi stezi, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Kam gredo divje svinje« 21.35 Naša srečanja na tujem,   22.05   Poročila (RTV
Podjetje
Gorenjska oblačila
Kranj
objavlja prosto delovno mesto
skladiščnika gotovih izdelkov
Pogoji:
L: ekonomski ali komercialni tehnik z dvoletno prakso na ustreznem delovnem mestu, dvomesečno poskusno delo;
2.: kvalificiran trgovec konfekcijske stroke s triletno prakso na ustreznem delovnem mestu, dvomesečno poskusno delo.
Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe na upravo podjetja Gorenjskih oblačil do 1. septembra.
Ljubljana) — Drugi spored: 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Zabavna glasba (RTV Sarajevo). 19.05 Znanost (RTV Beograd), 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske T V
26. AVGUSTA
17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.20 Obzornik, 18.35 Družina — film, 19.05 Enkrat v tednu (RTV Ljubljana), 19.20 Vse življenje v letu dni (RTV Beograd), 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 XXI. stoletje, 21.25 Maupa-sant: Smrtna obsodba, 21.50 Vivaldi: Štirje letni časi, 22.10 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.15 Kronika, 18.30 Narodna glasba (RTV Zagreb), 19.00 Enciklopedija, 19.20 Serijska oddaja (RTV Beograd), 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV
27. AVGUSTA
16.40 Madžarski TV pregled (RTV. Beograd), 18.10 Obzornik, 18.25 Fant v televizorju, 19.00 Mestece Peyton — serijski film, 19.50 Cikcak, 20.00 T V dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Pastir Kostja — sovjetski film, 21.55 Indokitajski dosje, 22.25 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.15 Kronika, 18.30 Glasbena oddaja, 18.45 TV variete (RTV Zagreb), 19.00 Humoristična oddaja (RTV Beograd), 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV
Kranj CENTER
21. avgusta amer. nemški barv. CS film SMRTNI STRELI NA BRODWAYU ob 16., 18. in 20. uri, premiera italij. barv. filma ŠTIRJE NA POČITNICAH ob 22. uri
22. avgusta amer .-nemški barv. CS film SMRTNI STRELI NA BRODWAYU ob 14. in 19. uri, amer. barv. CS film BITKA V ARDENIH ob 16. uri, premiera amer. barv. CS filma JEZDEC BREZ MI LOSTI ob 21. uri
23. avgusta italij. barv. tihn ŠTIRJE NA POČITNICAH ob 16., 18. in 20. uri
24. avgusta italij. barv. lilm ŠTIRJE NA POČITNICAH ob 16.. 18. in 20. uri
Kranj STORŽIC
21. avgusta liane. barv. CS film PRAZNIK BREZ VESELJA ob 16. uri, franc. barv.
film MAMILO ob 17. uri, amer. barv. CS film BITKA V ARDENIH ob 20. uri
22. avgusta franc. barv. film MAMILO ob 14. in 18. uri, amer. barv. film OBRAMBA OBTOŽUJE ob 16. uri, franc. barv. CS film PRAZNIK BREZ VESELJA ob 20. uri
23. avgusta amer.-nemški barv. CS film SMRTNI STRELI NA BRODWAYU ob 18. uri, franc. barv. film MAMILO ob 20. uri
24. avgusta amer. barv. CS film TAJNI AGENT FLINT ob 18. in 20. uri
Tržič
21. avgusta amer. barv. film RIO BRAVO ob 17. in 19.30
22. avgusta amer. barv. film RIO BRAVO ob 14. in 18.30, italij. barv. CS film OAZA SMRTI ob 16.30
23. avgusta amer. barv. film RIO BRAVO ob 17.30
Kamnik DOM
21. avgusta italij .-španski barv. CS film SEDEM ŽENA ZA SEDEM KAVBOJEV ob 18. in 20. uri, premiera špan. barv. filma USODA NEKE ŽENE ob 22. uri
22. avcusta italij .-španski barv. CS film SEDEM ŽENA ZA SEDEM KAVBOJEV ob 15., 17. in 19. uri
23. avgusta španski barv. film USODA NEKE ŽENE ob 18. in 20. uri
Krvavec
21. avgusta danski barv. film STREŠNIK, ŽENE IN SEKS ob 20.30
22. avgusta danski barv. film STREŠNIK, ŽENE IN SEKS ob 17. uri
Radovljica
21. avgusta amer.-italij. barv.  film DOLINA SMRTI
ob 18. uri, amer. barv. film JAGODA IN KRI ob 20. uri
22. avgusta amer.-italij-barv. film DOLINA SMRTI ob 16. uri. angl. barv. film PRIVATNI " DETEKTIV CLEGG ob 18. uri, mehiški barv. film PANCO IZ AKA-PULKA ob 20. uri
23. avgusta amer. barv. film VOHUN Z ZELENIM KLOBUKOM ob 20. uri
24. avausta franc. barv. film ŽIVETf PONOČI ob 20. uri
Dovje Mojstrana
21. avgusta nemški film ZAKONSKI CETVEROKOT-NIK
22. avgusta mehiški barv. film MONTEZUMINO ZLATO
Kranjska gora
21. avgusta nemško-italij-franc. barv. film VITEZ BU-RIDAN
Javornik DELAVSKI DOM
21. avgusta mehiški barv. film MONTEZUMINO ZLATO
22. avgusta nemško-italij--franc. barv. film VITEZ BU-RIDAN
Škofja Loka SORA
21. avgusta amer. barv. film MOŽ IZ OKLAHOME ob 18 in 20. uri
22. avgusta amer. barv. film TISTI, KI SMRDE PO ZNOJU IN SMRTI ob 17. in 20. uri
23. avgusta amer. barv. film TISTI, KI SMRDE PO ZNOJU IN SMRTI ob 19. uri
24. avgusta amer. barv. lilm HLADNOKRVNI KAZNJENEC ob 20. uri
Železniki OBZORJE
21. avgusta angl. barv. film REBUS ob 20. uri
22. avgusta amer. barv. film ZLOMLJENA KRILA ob 17-in 20. uri
Odbor za kadrovske zadeve
Gozdnega gospodarstva Kranj
razpisuje prosto delovno mesto administratorja
gozdnega obrata Škofja Loka
Pogoj: siednja ekonomska šola ali administrativna šola.
Kandidati naj pismene vloge pošljejo na Gozdno gospodarstvo Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27.a do vštetega 4. septembra.
GIP GRADIŠ
lesno industrijski obrat Škofja Loka
sprejme v delovno razmerje:
1. materialnega knjigovodjo
2. mizarje
3. NK delavce
Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe ali pa naj se osebno zglase v kadrovskem oddelku obrala škofja Loka, Kidričeva ul. 56.
loterija
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE
1. POVEST, 7. IMENIK, 12. OPEVANEC, 14. NADA, 15. NO, J*. ATAMAN, 18. PEN, 19. IZA, 21. ELA, 22. OBRAT, 24. OPO-26. ANGEL, 27. TROTI, 28. EMS, 29. JIM, 31. RIL, 32. TOKATA, 35. ZA, 36. ALOA, 38. HEROIZEM, 40. MONETA, 41- OPREMA
IZŽREBANI REŠEVALCI
Rešitve nam je poslalo 97 reševalcev. Izžrebani so bili: 1. navado (30 din) prejme Stane Polak, škofja Loka, Mestni trg 22; 2. nagrado (20 din) prejme Marija Merlak, Kranj, Oldhamska 1; ^•nagrado (10 din) pa dobi Nada šušteršič, Kranj, šorlijeva 31. Nagrade vam bomo poslali po pošti.
Na g r ad n a k rižan k a
VODORAVNO: 1. pretep, oborožen boj; borba mišljenja, jj   cn*h mnenj, 7. opravljanje česa, poklic, vaja, spretnost, U*,reka, ki ponikne, ponikalnica, 15. ime slovenskega politika lerJa, 16. svit, zora, zarja, 17. grški bog vojskovanja, 18. erec, geometrijski lik z osmimi mejnimi ploskvami, 21. potovanje tretje osebe, ki je ne imenujemo, tudi oblika oseb-Srfa Zaimka> 22- Damjan Vahen, 23. Anton Ingolič, 24. Eva § ae"'v-26. Alfred Nobel, 27. znan lokal v Ljubljani, reka v 34 nščini, 29. ptič pevec s kljunom kot pri pticah roparicah, • atek, 36. finska luka v Botniškem zalivu (Turku), 37. oris, ^p^anje, 39. velika ljubezen, 42. stavba, zidava, 43. ječe.
"iT '	2	3		5				8	9	10	11	12
				BI m		H						
j** 5T—									1?			
	18			19						21		
			23						25			
3? m?—		28		Ti		3f	32			33		
			35	a	;		■					iS
				<i<J				••i				
							'.3					
v £iY*lCIiQm- !• letovišče in kopalif.ee v Belgiji, 2. človek, ki PreK ne opravi svojega dela, 3. kraj blizu Kočevja, 4. v M^*7UfItt Madžarsko ime za Štefana, 5. Anton Kralj, 6. pred-ti4tjj \ 7°''čina zauživanja zdravil (množina), 7. vodni hlapi, 9. jn^g na**ga dinarja, 8. avtomobilska oznaka za Libanon, c'«na .ruskc balerine Pavlove, 10. ime makedonskega revolu-Vec \n ^ng°rova, 11. pisec scenarija, 12. norveški jezikoslo-Java. |fU^t' *var Andreas, 14. električna ali telefonska na-Prista,a'-f°nnac'.ia v vojski, 19. zvišana glasbena rota a, 20. <u'Ozd *t na otoku Elores v Malih sundskih otokih, 22. carar, 31. if^. okovi, vezi, 28. čekan, cepinov okel, 30. uporaba, Peseni ZU ah,a,iv- i2- spa'nica na ladji, 33. pripovedna
40. rek'. cp' epopeja, 35. pogan, 38. slovenski teritorij Istre,
41, 2Jla^ _ kraj blizu Tamna ve meti Valjevim in Beogradom,
7-a kemično prvino erbij.
v Pošljite do četrtka, 26. avgusta na naslov: Glas,
Tr
i.idna križanka.
i toj* revohicijc   1,  Kranj,  z  oznako Nag
■Krade; i.. 30 din 2. 20 din 3. 10 ahl
OglcP^-^JSKl MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je na ^ctivj t* na arne°l°Ska( kulturnozgodovinska, etnografska, Prt a i',1,.'""''"'""'vinska zbirka. V Galeriji v Mestni hiši je od-*«Stava del slikarja Antona Repnika iz Mute.
'jico,   ' t''i,P,)/-" ivov s komentarjem prikazuje to pot Radov-
^" fcft'\s'r'ni S,avbi v Tavčarjevi ul. 43 je odprta republiška ,|)vai'h Aj •UVniska žena  v  revoluciji   in  razstav«  risb Petra Ca iz Zgornje Žet ine v Poljanski dolini. V prcv
Da'Cl'Ji vLll1uv' hiši je odprt Prešernov spominski muzej, v
firana. v'*!' stavbi Pa razstava del slikarke Grete Pečnik iz
^ncesV «  Kols,<'  kleti  so razstavljene  barvne reprodukcije
' M slikarja H. Rouseauja (1844—1910).
l2, in'S'n5 !'! muzeJsk« *bixke so odprte vsak dan od 10. do '•—19. ure.
mmm    \0 m
Trzni pregled
V KRANJU
Solata 3 do 4 din, špinača 6 din, korenček 4 do 4,50 din, slive 4 din, jabolka 2,50 din, limone 7 din, česen 8 din, čebula 3 din, fižol 5 do 6 din, pesa 2 do 2,50 din, kaša 4 do . 4,50 din, paradižnik 4 din, smokve 4 do 4,50 din. kumare 2 din, kumarice za vlaganje 4 do 4,50 din, ajdova moka 4 do 5 din, koruzna moka 3 din, jajčka 0,70 do 0,75 din, surovo maslo 20 din, smetana 12 din, orehi 28 do 30 din, klobase 5 do 6 din, skuta 7 din, sladko zelje 2 din, kislo zelje 4 din, cvetača 4 do 5 din, paprika 3 do 3,50 din, krompir 1 din, breskve 5 do
6 din, hruške 4 do 5 din, grozdje 4 do 5 din.
V TRŽIČU
Solata 4 din, špinača 5 din, korenček 3,50 din, slive 5 din, jabolka 4 din, česen 8 din, čebula 3 din, fižol 4 do 8 din, pesa 3 din, paradižnik 4 din, grozdje 6 din, breskve 6 din, hruške 6 din, ajdova moka 5 din, jajčka 0,70 do 0,80 din, surovo maslo 20 din, smetana 12 din,   orehi 30 din, skata
7 din, sladko zelje 3 din, cvetača 7 din, paprika 4 din, krompir 1,40 din, lubenice 3 din, kumare 3 din.
NA JESENICAH
Solata 3,20 do 3,50 din, špinača 2,60 din, korenček 3,50 din, slive 5,40 din, jabolka 5,70 din, limone 6,80 din, česen 6,50 din, čebula 2,50 din, ližol 6 din, pesa 1,70 din, kaša 3,70 din, paradižnik 3,50 din, ajdova moka 6,16 din, koruzna moka 2,25 din, jajčka 0,65 do 0,80 din, surovo maslo 29 din, smetana 13,80 din, klobase 4,50 din, skuta 7,10 din, sladko zelje 1,60 din, kislo zelje 3,80 din, cvetača 5 din, paprika 5 din, krompir 1,20 din, slive 4 din, breskve 6 din, lubenice 3 din.
Prišli bodo tudi Avseniki
Popularni naradnozabavni in-sambel Lojzeta Slaka s pevci je nastopil v soboto, 14. avgusta v gostilni Zarja v Trbo-jah, kar je eden prvih primerov, da je tako znan ansambel gostoval v zasebni gostilni. Ljudi je bilo toliko, kot že dolgo ne, zato so se v Trbojah odločili, da bodo Slake še enkrat povabili v goste, razen njih pa tudi Av-senike Upajo, da jim bo to uspelo še letos.
-jk
Neuradno poročilo o žrebanju srečk 33. kola, ki je bilo 19. 8. 1971.
srečke s	so zadele
končnicami	din
0	6
04510	506
34620	2006
368360	10.006
01	20
13121	500
38401	1020
133791	10.000
238731	10.000
2	6
22712	506
4"7352	10%
48202	1006
061382	10.006
03	30
09963	500
33003	2030
559303	10.030
. 94	10
55664	1000
71234	500
037124	10.000
376814	50.000
528834	10.000
5	6
46085	506
57835	1006
165035	10.006
468225	10.006
530465	10.006
26	10
1276	200
94336	500
055766	150.000
324986	10.000
17	10
5547	200
76147	500
574177	10.000
744197	10.000
58	20
68	10
49	10
189	100
	
'poročni	so se
V KRANJU
Bobnar Anton in Kozina Angela, Borovnica Bogomir in Kokalj Stanislava, Koled-nik Ivan in Hafnar Slavka, Lampe Viktor in Seljak Stanka, Eržen Jožef in Pavlic Marija
V TRŽIČU
Mali Martin in Lupša Marija, Remškar Anton in Sa-vič Milena ter Meglic Matija in Mežnar Jožefa
V KRANJU
Drole Ivana, roj 1920, Vovk Marija, roj. 1899, Cebulj Jožef, roj. 1894, Pajer Ivan, roj. 1950, Slapar- Frančiška, roj. 1888, Vertačnik Ivan, roj. 1914, Sajovic Janez, roj. 1900, Klemene Alojzija, roj. 1904, Luskovec Janez, roj. 1932, Drinovec Marjan, roj. 1925
Praznik pred-dvorsk h športnikov
V teh dneh praznuje 10. obletnico obstoja TVD Partizan iz Preddvora in Bele. Pomemben jubilej bodo proslavili jutri, 22. avgusta in sicer z nogometnim turnirjem, ki bo na nogometnem igrišču v Preddvoru. Najstarejšim članom Partizana pa bodo podelili tudi priznanja in diplome. Več o slavju bomo še poročali. -jk
Več čebelarjev
Vsa povojna leta smo ugotavljali, da je vedno manj čebelarjev in s tem tudi če-beljnih družin. Ciril Jalen iz Rodin, ki vodi na Zelenici plemenilno postajo, vodi tudi čebelarsko družino Begunje. Jalen je povedal, da je v tej družini sedaj 26 čebelarjev, ki imajo skupno 260 čebeljnih družin. »Vsako leto zraste kakšen nov čebelnjak, čebelarji obnavljajo stare čcbelj-njake in panje, tako da smo kar zadovoljni.
Ciril Jalen ima na Rodinah čebelnjak s 45 čebeljimi družinami, v bližini čebeljniaka pa klop, kjer presedi proste minute (saj časa ni na pretek) in opazuje življenje če-be« J. Vidic
Komunalno podjetje
Vodovod Kranj
prosi potrošnike, ki uporabljajo vodo iz njegovega omrežja, da se pri porabi omejijo le na najnujnejše
potrebe.
Prepovedano je zalivanje vrtov, pranje avtomobilov, polnjenje bazenov in podobno.
Ta ukrep je potreben zaradi nastale suše in prosimo potrošnike, da ga z razumevanjem izvajajo.
Tekstilni center Kranj
Tehniška tekstilna šola objavlja naknadni razpis
za sprejem učencev v 1. letnik Tehniške tekstilne šole — predilski odsek — za šolsko leto 1971/72. Kandidati za sprejem naj se prijavijo tajništvu šole do vštetega 26. avgusta 1971.
Domačija brez sosedov
Od Zali loga dalje je v dnu Selške doline le tu in tam kakšna hiša. Iz doline se dviga nad levim bregom strmo pobočje Lajtnika, nad desnim bregom pa Spond in Soštar-jev Kolk. Vsi ti hribi so pokriti z bogatimi gozdovi. Pri Podroštu se odcepi soriška cesta in se v ostrih ovinkih dviga po pobočju Rošta proti Sorici. Pri odcepu te ceste jc zaselek PODROŠT in tudi sem naju je z Janezom zanesla pot.
Zaselek Podrošt smo zapisali, čeprav je v vasi samo ena sama hiša, v kateri jc gostilna- Ime Podrošt se je obdržalo, čeprav je na tej edini hiši tablica, na kateri je številka 1 in napis Spod nja Sorica. Podrošt pomeni torej začetek čudovite in daleč naokoli znane Soricc.
V edini hiši v Podroštu je tudi gostilna Podrošt, v kateri smo našli prijazno gostil-ničarko Marijo OKORN. Z Janezom sva jo nadlegovala s \piasanji, Marija pa je rade volje odgovarjala.
»Podrošt Je del Sorlce. \a na*l hiši Je številka 1. in sami smo tukaj, brez bližnjih '• ■ lov. Mimo nas gre cesta za <; "lco iu P-»-,»vo Brdo. Pozimi ta cesta p.nrivadi nI prevozna, poki i pa je kar precej prometa, in te poseb-
no ob sobotah, nedeljah in praznikih.«
Marija Okorn nam je nato pripovedovala, da se v njeni gostilni radi ustavljajo domačini in tujci. Še zvečer in ponoči sprašujejo, kam vodi kakšna cesta. Marija se spominja, da so včasih do Pod-rošta turisti hodili s kolesi. Pri Okor novih so prespali, drugo jutro pa odšli do So-rice in Soriške planine.
Okornova hiša ima zanimivo zgodovino, katero je Marija v kratkih besedah opisala.
»Stavba je bila grajena 1868. leta. Gospodarji so jo stalno popravljali. Pri nas je bila vedno gostilna in kovačija. Kovačijo smo pred desetimi leti opustili, fceprav sta pri hiši še vedno dva kovača, gostilno pa obdržali. Kako znana Je bila naša kovačija, najbolj pove dejstvo, da še danes ljudje sprašujejo po kovačih. Vse kaže, da naši kovači ne hI bili brez dela. Kovačija je stala tu pod hišo, ob potoku.«
Zadovoljna sva bila s tem prijetnim in kratkim pogovorom. Vžgala sva jeklenega konjička, ki jc zahropel naslednjemu cilju nasproti. Sorica in njena planina sta naju \ a MU . ..
J. Košnjck
Po Selški dolini
od Železnikov do Soric
Selška dolina je v zadnjem Času vse bolj obiskana. Vanjo zahajajo turisti, ki tu ostanejo dalj časa in morda preživijo v teh prelepih krajih svoj dopust, ali pa si družinice in posamezniki ob nedeljah v gozdovih in livadah po Selški dolini poiščejo za nekaj ur pravi mir po napornem celotedenskem delu in se nadihajo svežega zraka. Prijazne ljudi bo tu našei prav vsak, ljudi, ki bodo z vami spregovorili lepo besedico, pokramljali z vami. Ne bodo vam tožili o svojih težavah. Te rajši obdržijo zase. Z vami bodo govorili o vsakdanjih stvareh in radi vam bodo razkrivali, kar vas bo zanimalo. Lepo je poslušati pojočo govorico, govorico kmetov, ki živijo in obdelujejo zemljo na visokih hribovskih kmetijah. Nepotvorjena je, brez navlake tujk. Doslej se je o teh ljudeh in krajih vse premalo slišalo.
Prav zato sta se naša novinarja Jože Košnjek in Janez Govekar pred dnevi podala med te ljudi in si zbrala ter zapisala prenekatero zanimivost. En dan je bil premalo. Malo se v tako širni pokrajini lahko zbere v enem dnevu. Toda prvi korak je storjen. Zaradi obilice gradiva, ki se nam ponuja, obljubljamo, da bomo te kraje še večkrat obiskali.
Veliko zanimanje turistov za Zali log
Precej izletnikov, ki zaidejo v Selško dolino, ima za cilj kvečjemu Železnike, ogled muzeja in starega naselja, za pot proti zgornjemu delu Selške doline pa se jih odloči že manj. Lahko pa zatrdim, da tudi tisti, ki se peljejo od Železnikov po ozki soteski dalje, prav gotovo niso razočarani. Prva vas, le nekaj kilometrov oddaljena od Železnikov, jc Zali log. To je zadnji in največji kraj, ki je še v dnu Selške doline. Vaške hiše so zbrane v gruči in skoraj vse strehe so pokrite i skrilom, ki so ga pred leti tu v bližini lomili. Nad vasjo se v hrib razprostirajo senožeti, ki jih kmetje še vedno kosijo, nad njimi pa vrhove pokriva gosto drevje. In prav tu v tem mirnem kraju si marsikateri domač in tudi tuj turist najde mir za počitek in zadovoljen preživi svoj dopust. Vsako leto jc več takih. O vsem tem mi jc pripovedoval gostilničar v Zalem logu Anton Žbontar.
»Zdaj imam vsako leto polno stalnih gostov,« pravi Anton. »Največ s« tu zadržujejo Italijani in Nemci, pa tudi domačinov je precej. Seveda sem moral za to, da so gostje za Zali log sploh Izvedeli, žrtvovati precej denarja /a propagando. Izdelati sem dal veliko število barvnih razglednic In vsakemu izmed gostov dam eno za spomin. Tako sem si, vsaj tako mislim, pridobil precej gostov.«
Gostilničar iz Zalega loga se jc kmalu razgovoril. Začel je pripovedovati o težavah, ki tarejo zasebne gostince.
»Občina bi na vsak način morala podpirati s krediti tiste gostilne, ki so perspektivne in nudijo družbeno pre-
hrano, če tega ne bo, bo gostinstvo v Selški dolini nazadovalo. Že zdaj se človek sprašuje, če se splača delati vse nedelje in ali se ne bi bilo bolje zaposliti v tovarni
Anton žbontar
pa bi imel veliko več prostega časa. Tudi jaz imam vse premalo prostorov, denarja pa tudi nimam toliko, da bi lahko takoj vse preuredil. Ob nedeljah imam vedno polno ljudi in ker nI prostora, gredo mnogi naprej. Bil sem že na (dol i hm m. a bi ob najet ju kredita moral plačevati take obresti, da se res ne spla ča. Prav zdaj sem asfaltiral parkirni prostor, v kratkem pa bom uredil še sanitarije. Zaradi denarja bodo ostale stvari morale nekoliko poča-
kati. Ja, če ne bi bila oba ženo gostinca, ne bi bilo Za najetje uslužbenca im premalo prostora. Sicer P3 imamo največ ljudi ob sobo-tah in nedeljah, pa tudi ob delavnikih ni malo dela, saj se tu hranijo delavci iz pod* jetij.«
S prometnimi zvezami so * Zalem logu kar zadovoljni.
»Ne, čez te pa res nimam0 pritožb. Manjka nam Ie asfaltirana cesta proti Primorski, ki bi močno razbremenil* glavno prometno žilo Nova Gorica—Ljubljana. Veliko veC avtomobifistov bi se odloča* lo za pot po Selški dolini« Lovstvo, ribištvo, turizem« vse bi se povečalo vsaj za P°" lovico. Od tujih turistov ■ je promet že zdaj močno P0" večal.«
V gostilni Pri Slavcu za turiste tudi dobro poskrbijo i" zato se v Zali log še vedn° radi vračajo na počitnice a*1 izlete.
»če imam goste, jih ved«0 peljem na kak izlet. Navadno obiščemo Blegoš, Ratitovec Sorico in še nekatere drug6 okoliške kraje. Prav tako J* letnikom radi svetujen10 obisk zanimivih krajev •* nabiralcem jagod ali l*J kraje, kjer je tega naj***1 Vedno sem založen tudi z d0* brimi pristnimi vini, ki sikoga privabijo sem gor. 0 jedi pa žena v kuhinji redu pripravlja postrvi ali posti* že z želodcem in domačo s3' lamo. Le to bi lahko pripoujj nil, da tu ne moremo drf*~ visokih cen, ker Je precej °TJ daljen kraj. Menim tudi. d» bi morali gostinci v Sel*" dolini uskladiti cene.«
Prihodnje leto bodo V Z» lem logu poskusili preuredi*' notranjost in povečati gostu1* ske prostore. Za en avtobU* pravijo, je zdaj še prosi"1 h za več pa ne. Skupina Pa 1 rada skupaj. In radi bi. <f, bi lahko sprejeli vse, ki želeli priti k njim. V en*j~ letu pa se vse ne da uredi** Za to je treba več let. Mora' bi dob-ti le še kredite Z b°IJ ugodno obrestno mero.
J. Govekar
baterije
MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA)
IV. DEL
233
— Takle mlad fant, ki je komaj odrasel otroštvu, ne bo hodil po svetu s trebuhom za kruhom. Učitelj Grjup je stopil h komisarju Viciju v Čedad. Tu imam sporočilo in komisarjevo priporočilo, s katerim naj se Slavko zglasi na •^lezniški direkciji v Vidmu, — je mati žarela °d zmagoslavja.
. — Lepa služba, — je rekel tudi oče, pa tudi n-leJ se ni zdela slaba.
*~ Tudi fašisti imajo dušo, — je govorila "toti in mislila na učitelja Grjupa, ki je postal rasist in se tako zavaroval, da bi ga ne preganjali zaradi protiitalijanske preteklosti, kakor ,e Je bil izgovarjal pred drugimi, pred tistimi,
i njegove spremembe niso odobravali in pred Katerimi bi rad še vedno veljal za dobrega Slo-
enca. Mislila pa je tudi fašističnega komisarja, planskega grofa Vicija, ki je prav rad ustre-pl vsem tistim Slovencem, ki so znali italijansko
n bili pripravljeni, da postanejo fašisti in tako 5eveda tudi Italijani.
~~ Slavko ne bo nikoli fašist, — ji pod takimi Soji m la všeč.
SlaTu^0, ^a^'stom se ne bom udinjal, — tudi
ko ni bil za službo pod takimi pogoji. Učit Pameten, — ga je prišel pregovarjat
utelJ Grjup.
rein~sivv morem- Svoje slovenske kože ne mo-
DorT^aJ Je nc bo treba. Samo skril bi jo "uu crno srajco kakor jaz.
— In prodal slovensko prepričanje, — se Slavko ni dal pregovoriti.
— Ne vem, kaj misliš. Nihče te ne bo silil, da se podaš, — ga učitelj ni hotel razumeti.
— Prej ali slej bi to zahtevali od mene in bodo zahtevali tudi od vas, če že niso, — je Slavko ostro ošinil učitelja Grjupa, ta pa je povesil oči, ker ni prenesel Slavkovega pogleda.
— Le kaj si misliš o meni? Še vedno sem Slovenec in bom ostal, — se je zaklinjal učitelj, a ga je izdajal glas, da je že klonil pred nasiljem.
— Ne razmišljam o vas, ker nimam več kaj razmišljati, odkar ste postali fašist...
— To je samo srajca, črna srajca. Cunje, samo cunje, — je jecljal učitelj.
— Jaz bi je ne oblekel, ker bi se bal, da bi mi od črne srajce postala tudi duša črna. Pa tudi moja slovenska koža bi je ne prenesla. V kri se mi je spremenila Finžgarjeva povest o Iztoku že na Bavarskem, ko mi jo je brala mama. Zato še danes mislim kot Iztok: Naprodaj nismo Sloveni nikdar!«
— To so besede, samo besede iz knjige. Življenje pa ni povest. In tudi ko bi bilo, bi se ta povest začenjala s kruhom in človekovo nemočjo pred oblastjo . .. Zato premisli, premisli še enkrat, — ga je rotil učitelj. A zaman.
— Premislil sem, — je odgovoril Slavko.
— Trpel boš, če se ne boš znal prilagoditi družbi in oblasti.
— Naj trpim!
— Tako sem tudi jaz mislil nekoč. Toda človek ni večno mlad. Pri vsakem naposled prevlada razum. Zato premisli!
— Sem že. V Francijo pojdem!
»Raje v Francijo, kakor da bi postal fašist,« strmi štefi za vlakom, ki je odpeljal. »Izgubila sem ga. Izgubila za vselej,« jo šele sedaj zgrabi materinska bolečina. »Lažje bi prenesla, ko bi šel v vojaške šole. Ja, mnogo lažje.«
— A zakaj potem nisi vzela krivde za ločitev zakona nase? — ji očita vest.
»Ja, to bi morala storiti. In penzbcrški podlež bi   dovolil  spremeniti   Slavkovo državljanstvo.
Toda zdaj je prepozno, prepozno,« se zaveda. Niti cel mesec ni bil doma, pa vse do slovesa nista drug z drugim spregovorila prijazne besede.
Zdaj nima več sina. Nikogar nima, da bi mi potožila materinsko bol, razen Frica ...
— Slavko je odšel v Francijo. V Alzacijo.
V neki Hetang. V pisarni bo delal. Oče nekega njegovega prijatelja ga je priporočil svojemu bratu inženirju. Zraven bo skušal študirati. Pogumen fant. Vseeno pa mu je bilo težko ob slovesu. Nenehno je strmel iz vlaka tja gor proti Matajurju in vencem Alp za njim. Nekoč je hotel postati pastir, tak kakor sivolasi pastir Brginc. Takrat je bil še otrok. Še v šolo ni hodil. Morda je razmišljal o tem ali pa samo o Matajurju, ki mu je bil najljubša gora na svetu .. .
Tako piše Štefi Fricu, dokler se ne spomni tistih strahotnih sanj o tej gori. Vsa je bila v požaru in med požarom je ležal Slavko. Izte-govala je roke, da bi ga dvignila. Čeprav ;e zrasla v velikanko ali pa je Matajur postal tako majhen, da se je lahko sklonila nadenj, ni mogla rešiti sina. Bil je kot mravljica majiien.
V grozi se je prebudila, toda te sanje so se ji zarezale v spomin. Ne bo jih pozabila. Vselej, kadar se s Slavkom ali z njo dogaja kaj usodnega, se spomni nanje, kakor da so napoved nekakšne zle usode.
»Ne, ne,« štefi ne verjame v sanje. »To e strah, samo strah, da bi se Slavku ne zgodi to kaj hudega,« si govori, potem pa zapiše: »O Fiic, ti ne veš, kako strahotno sem sama . . .«
V samoti mineva poletje.
Poletje brez Slavkovih pisem. Lehmannova ;e ne morejo potolažiti.
»Zakaj mi ne pišeš? Zakaj mi nc odgovoriš na moja pisma?« vprašuje v pismih Slavka, naslovljenih na rudarsko-industrijsko družbo v Hetangu v Alzaciji.
Nobenega pisma. Nobenega odgovora. Pa na pobočjih že krvavi oktober.
Pijenje in delo na hribovskih kmetijah (9)
»Oženjeni« žganci za kosce
in      ^l'a^ »norajo gospod
•niaju n«>vih stih
inje s polja domov iti kuhat južino, Vscj osrednji Poljanski dolini dobrega znanilca v zvo-Pri Sv. Križu. Tam namreč že od nekdaj zvoid ob enaj-
ratjj ^'kateri so pripovedovali, da je nekoč nekdo umrl zares,,. 'a^°iei ker je gospodinja prepozno skuhala kosilo. Več
siiiCe
stih
Je menda v tem, da so tam domačini nekoč ob enaj-
enajs ?rerna8ali   Turke   in   od   takrat   naprej   zvoni ob ko*1'1* namesto opoldne. Menda se še vidijo sledovi kopit na cerkvenih vratih.
le pompjr in Peso smo ople-°Plel»> ^rat. Krompir smo fnaiP'vj, ko je oz, le
to
ce iICm. smo ga prigreba-Je bd sajen v vrste in
SJJKJ to Uuii opk'IL Tret.iič tej in .p,eb, ko je že odeve 1,
vur,.Pobral1 ven u v Bl>, njlVe- Danes »plevejo« ^vnem s herbicidi, kat pa
tel ;n *u je ze oueve-
s»'o n,i: .kl so delali seme.
Zc,11,i« ni dob,,,.
k°šnifCMU i,,ln'a *e /a,nc <hrl 11'. NaJPrej po njivah pravu /lah""- t.avc. Čeke d)J   b«a Včasih košnja t. v.
tli ifJJ bilo vendarle tu-pr' del        košnji smo bili
^ oafai vji,skupa>" doroači l,ctl delavci. Ker jc to
čisto delo, smo bili lahko tudi lepše oblečeni. Posebno grabljice so si rade opasale lepše predpasnike. Kosci so šli zjutraj kosit zelo zgodaj, tudi ob pol štirih. Tu v hribih ni jutranje megle, zato so jutra čudovita. Kose so sc v zgodnjem jutru bleščale v soncu, ki pri nas v Vinhai jih VZide nedaleč izza nasprotnega hriba in takoj spremeni jul ran jo roso v tisoče čudovitih biserov.
Kose je gospodar sklepal Ze prejšnji dan, UepišČe pa so jemali tudi s seboj na travnik, zato rezervnih kos niso rabili. Ce travnik ni raven ali če je kamenit, jc tre-
ba koso kar pogosto brusiti in tudi klepati.
To je delal vsak sam po potrebi. Klepišče so zasadili v tla in ga okobalili z nogami. Če je bilo le mogoče, so ga imeli v senci pod kakšnim drevesom, kjer je bila tudi kanglica s studenčnico za žejo. Včasih so pa koga obdolžili, da hodi malo preveč pogosto klepat. Za takega so rekli, da hodi krepat.
Ko so zjutraj šli zdoma, so spotoma zataknili malo kruha in popili kaj malega. Zajtrk jc bil ob šestih. Če ni bilo daleč, so jih klicali domov, sicer pa jim ga je prinesla v jerbasu na glavi najstarejša hčerka ali velika dekla. Namesto navadnih krompirjevih žgancev so bili ob košnji »oženjeni«; v take žgance so zakuhali ajdovo moko in še posebno dobro zabelili z ocvirki, najprej že v loncu potem pa še po vrhu sklede. Včasih pa so koscem skuhali koruzne žgance z belo kavo.
Za malico so imeli najraje kislo mleko (sirako), podrob-Ijeno s črnim kruhom, in pa seveda veliko pijače — mošta. Popoldne je bilo za malico kuhano suho sadje, vendar je imelo kislo mleko prednost.
Kosci so kosili do poldn • va. popoldne pa so pomagali
sušiti in nakladati. Po sončnih bregeh se trava zelo hitro posuši in smo jo včasih suho naložili še istega dne. Seveda pa ni bilo vselej take sreče. Obračali smo vselej tako, da nam jc sonce sijalo v obraz. Krajšo krmo smo obračali z grabljami, daljšo z vilami. Če je bila velika parcela, smo šli vsi skupaj obračat, sicer pa smo se razdelili na več krajev. Bilo jc lepo, ko je oče opoldne določil: »Zdaj greste trije Za-bošt obračat, štirje Na gače nakladat, trije pa gremo V grič.« Ker se naše parcele zelo prepletajo s sosedovimi, je bilo manj potov, če smo šli na različne kraje, saj so parcele oddaljene po več kot četrt ure hoda. Spali smo ob košnji komaj po nekaj ur. S kolesom se tod po hribih ni mogoče voziti na polje.
Za južino opoldne smo imeli oparjen bel kruh, zabc-ljcn z maslom in medom ali pa potresen s sladkorjem in belo kavo. Za prvo jed je bilo seveda kislo zelje s črnim kruhom. Večkrat se je zgodilo, da smo se ravno usedli, da bi v miru pojedli, ko je zagrmelo. Takrat smo vsi popustili žlice, vzeli orodje in stekli na vrat na nos na parcelo, kjer je bilo največ suhega sena. Večkrat smo ga uspeli spraviti domov, največkrat pa ne in |e bilo treba
vse še enkrat ali dvakrat obračati.
Danes povečini naložijo na pol suho seno in ga obložijo v kozolec. Tudi s tem je veliko dela, ker je treba pozneje vse seno spraviti iz kozolca, ga naložiti na voz in odpeljati na hlev, kjer je pod streho prostor za suho krmo.
Ko gredo nakladat, najprej peljejo na parcelo dva ali tri vozove, na katerih so vrvi za povezavo. Sprcdnik je privezan na obe lojtrnici; na njeni je zavezana tudi dolga in močna lesena žrd, da med vožnjo ne pade z voza. Zadaj je daljša vrv, ki je privezana le na eni lojtrnici. Ko pripeljejo voz na svoje mesto, odvežejo žrd in jo vržejo z voza, vrvi pa potegnejo ven, da jih ne založijo s senom.
Marija Frlic
(Prihodnjič naprej)
?RED SEDEMDESETIMI LETI
2e večkrat smo prebrali v starem »Gorenjcu« (leta 1900 in leta 1901) kar precej napredne, skoro sodobne misli. To je prav razumljivo, saj je bil »Corenjec« od vsega začetka glasilo gorenjskih na-prednjakov. Ti so pisali vanj in se borili z mračnjaštvom skrivajočim se za političnimi parolami majhne moralne vrednosti.
Zanimive misli — lahko bi jim rekli kar preroške — preberemo v članku »Oderu-štvo srednjega veka«. Pisec pravi med drugim: »Celih 600 let, kar sta vladali pri >ias in drugje v svetu grajska in cerkvena oblast ni bilo storjenega skoro nobenega napredka v gospodarstvu. Sele liberalizem, ki so mu stopili na čelo šolani laiki in neodvisni meščani, je začel rahljati tlačanske in suženjske verige kmetu in delavcu. V tej zadnji dobi so bili izumljeni razni stroji, vodna moč je pričela dajati elektriko, blago so pričeli delati novi tkalski stroji — skratka, cela vrsta novih naprav je čl veku olajšala delo. In mu tudi dala večji kos kruha.«
Seveda »Gorenjec« ne zamolči, da se je v začetku tehnične revolucije v prvi polovici 19. stoletja, še močno izražala sužnjeposestniška miselnost. Prvi fabrikanti niso bili kaj prida boljši od gra-ščakov — vsaj kar izkoriščanja delovnega človeka zadeva. — Da jc bilo res tako, nam izpričuje pesem Prešernovega sodobnika in prijatelja Antona Martina Slomška, napisana in objavljena leta 1846. Pesem je Slomšek zložil pač glede na razmere v tekstilni tovarni v šentpaolu pri Preboldu v Savinjski dolini. To tovarno je kot šolski nadzornik celjskega okrožja namreč dobro poznal.
Pesmi »Vbogi otrok v fa-berkah« bi smeli celo reči, da je bila ena prvih (če že ne prva?) socialnih pesmi, napisanih v slovenskem jeziku. Ne bo narobe, če pesem v celoti ponatisnemo:
Jez prevbogo revno srdtle sim v dvanajstim leti ie, pa sem slabo in revečno, bledo moje lice je.
Osem let še nisem melo, dali so me stariši, de vreteno tu obračam mn predem cele dni
Toplo zunaj sonce sije pa na sonce jit ne smem Kedar rožice cvetijo, srotlc jaz za njih ne vem.
Keclar mlade, bele ovčke po ledini skačete, moram per vreteni stati, de otekle mam noge.
Ljube ptičice veselo, ve po drevju pojete. Jez pa revno, vbogo revše, per vreteni jokam se.
Oh, kak srečno, ljuba ivinca, po planinah tam živi! Srečni so pastirji mladi, vsi rudeči kakor kri.
Jez pa v tej veliki hiši, mlado srotle zdaj medlim.
Nimam navka, ne veselja, revše bom, dokler živim.
V faberko me oče dajo ino gre jo žganja pit, kavo kuhajo si mati, jez pa moram tukaj bit.
Kar z vretenam jaz zaslužim stariši zapijejo, srotle sem ino ostanem, dokler smert me vzela bo.
Povedati je treba za razumevanje te pesmi,- da so v prvi dobi industrijskega razvoja res uporabljali v tovarnah otroke od osmega do štirinajstega leta starosti. Bili so pač najcenejša pa tudi najbolj ubogljiva delovna sila. Lastniki tekstilnih tovarn so šli celo tako daleč da so naročali posebno majhne stroje, ki jim je otroška po-Stavica lahko urneje stregla. — In še to: tekstilna tovarna v Preboldu jc bila ustanovljena že leta 1839 — torej že pred 132 leti. Seveda obratuje še danes — toda brez otroške delovne sile ...
»Gorenjcev« članek proti izkoriščanju delavstva, končuje s tole mislijo:
»Skozi liberalizem se hodi v daljnje gospodarjenje, v socijalno. Liberalizem mora pripraviti tla za razvoj modernega gospodarstva« in bolj humanega mišljenja, bi pristavili danes.
Clankar v svojem zapisu še to pove, da edinole šolan človek se more upreti srednjeveškemu oderuštvu, tla-čanstvu in suženjstvu. Bogataši, graščaki in druga gosposka so vedno trepetali pred napredkom, pred razgledani mi   ljudmi,   pred prosvitlje-
nim narodom i e neuko ljudstvo se pusti vleči za nos in izrabljati.
C. Z.
še bi se dalo pisati o Kokri in njenih zanimivostih. Tako še niti omeniti nismo utegnili starega obmejnega kamna, ki je v dolini Kokre do leta 1918 delil Kranjsko od Koroške. Jezersko je namreč pripadalo Koroški in stari Jezerjani še danes pravijo, da gredo na Kranjsko, če se podajo v Preddvor ali kam drugam na to stran. — Potem bi morali vsaj besedo reči o lehnjaku v Komatevri pa o partizanski bolnici nad njo. In še o lovu in nekdanjih lovskih dvoroih v Kokri bi kazalo kaj povedati. Pa o gorskih kmetijah na prisojnih pobočjih nad dolino in o strmih stezali na Storžič s severne strani, o čemšeniškem vodovodu, ki daje tako dobro vodo Kranju — o vsem tem bi se dalo še pokram-Ijati. A ne gre; niti ne smemo tako raztegovati meha — uredništvo Glasa nam je dodelilo le tri stolpce po enkrat na teden. V ta okvir pa pri najboljši volji ne moremo strpati obsežnih pripovedi o vseh gorenjskih krajih in njihovi preteklosti.
Prav zato pa zdaj tako hitimo, ker pisanje o Preddvoru in njegovih vaseh moramo še ta mesec pripeljati h kraju. In potem vzeti v roko popotni les in iti še kam drugam ...
BEL CVET
Popotniku, ki usmeri svoj pogled na Zaplato, se oko kar nehote ujame na beli točki, ki se svetli kot samoten cvet sredi temno zelenega pobočja nad dolinskimi gozdovi.
Resda še dva bela cvetova samujeta v bližini — to sta Sveti Lovrenc na Gori nad Bašljem (892 m) in Sveti Miklavž nad Mačami (653 m) — toda Sveti Jakob na Potoški gori pa je le najvišji —964 m.
Izbrali bomo nenavadno pestro pot: iz Preddvora, mimo gradu Hriba in jezera Crnave, pa ob starih sekvojah in lepem sadovnjaku do ovinka, kjer so prav letos domačini obnovili prastaro znamenje; le freska še manjka v hiši. Odtod nas popelje pot do turnske graščine in nato ostro levo mimo kamnoloma, skozi gozd in že smo pri Podakarju (»na Pod'ku«), kmetiji s hišno tablico Potoče št. 3. — Bila je to nekdanja grajska pristava — saj se je v bližini na strmini šopiril mogočni Pusti grad, loi pa je bil >e v Valva sorjevem času le ie razvalina.
Porušil ga je že v letu 1439 In i Vil »v CC, vojskovodja Celjskih grofov.
In če bomo spesni, bomo prej kot v poldrugi uri že pred cerkvico, v kateri do-muje od leta 1415 eden najstarejših krščanskih svetnikov, apostol Jakob Starejši.
PREŠERNOVO KOMPOSTELJE
Apostol Jakob  je  bil v sorodu   s Kristusom. Njegova   mati Salome je bila Marijina teta. — To le mimogrede.
Po smrti svojega učenika je apostol Jakob prepotoval mnogo sveta. Tako je prišel tudi na Špansko. Ob bregu reke Ebro, tam, kjer zdaj stoji mesto Zagaroza, je apostol Jakob dobil skrivnosten ukaz, naj na tem mestu sezida cerkev Naše ljube Gospe.
— To je pobožni mož storil in se potem podal nazaj v svoj rodni Jeruzalem. Tu pa je kmalu moral umreti mu-čeniške smrti. Bilo je to leta 44. Pozneje so njegove koščke prenesli na Špansko, v mesto Santiago de Compo-stela. Od takrat je ta kraj znan kot božja pot in menda so tudi naši ljudje kdaj po-romali tjakaj. Le tako si lahko tolmačimo Prešernovo vrstico v sonetu z akrosti-hom Matevžu Langusu »Mars'-kteri romar gre v Rim, v Kompostelje . . .«
STARA CERKVICA
Radoznali popotnik, pa naj bo romar ali turist, se bo seveda na j poprej pozanimal za starost cerkvice svetega Jakoba, podružnice preddvorske fare. Vendar Sv. Jakob že od nekdaj pripada Potočam, od tu so tudi cerkveni ključarji. Torej spada soseska Potoče — čeprav je tako daleč, celo ono stran hriba — pod zvon svetega Jakoba . ..
Cerkvica, ki res ni velika
— po dolžini 10 m, po širini komaj 4 m — je bila posvečena še v času, ko je Gorenjska v verskem oziru pripadala oglejskim patriarhom. Škof Eberhard, kot oglejski odposlanec, je prišel leta 1415 na Goro in posvetil cerkvico. Seveda je možno, da je stala cerkvica na Gori že dosti preje in da je bila to leto le znova posvečena. To moremo sklepati že iz ukaza škofa Rajnolda Seaiiichija, tla je treba cerkev podreti in seaidati novo. Bilo je to leti. 1631. Vzrok za to obnovo je bila dotedanja zapuščenost, saj v cerkvici ni bilo niti oltarne podobe Mežnar pa je uporabljal notranjščino kot shrambo za poljske pridelke...
OBLEDELE FRESKE
Zanimivost Svetega koba   ima   za osti prav isto kot Svet vrenc, Svet Miklavž nad čami, Tupaliče, Breg — j9 stare freske. Prav presec ta pas cerkvic, okrašenih visokokvalitetnimi uffl» škimi  upodobitvami. CeP* niso vse freske še dokone odkrite,  dajo  že opravlja sondaže slutiti prav zato 1 gastvo dragocenih slikanj razmeroma malem preddw skem območju.
Potem, ko so k stari kidj1 Jakobove cerkvice v 17. st(^ let j u pri grad ili še nov Pre*] biterij (svetišče) in vanj P stavili lep oltar, so poskrbe tudi za posli kavo — na nh tranjih in na vnanjih stena • Tako  so   na   južni zutia^ steni  še vidni ostanki ffeS — žal le vrhnji deli — k' p niso propadle le zaradi v* menskih  neprilik in časa«, pač pa tudi zaradi spretnih   in   malomarnih 1
darskih obnov.
Le
tolik0
tu
so te zunanje freske zdaj razpoznavne,   da vemo, so predstavljale.   Bile sO upodobitve   sv.  Jakoba, V Krištofa in KTistttSOVegS žan ja.
V notranjščini cerkvice za zdaj odkriti  le nekaf-' fragmenti fresk. Sondaže P so že pokazale, da belež P* kriva doslej še neznane P°". dobe. Tako na levi. sever^
odk<f
Tako na levi, notranji   steni,   kaže -fragment (osličkova in v° čeva glava) da je tamkaj *v slikano Jezusovo rojstvo.
Na desni, notranji steni. )f odkrit   del   freske, ki Prj£ stavlja v rjavo kuto nega moža z romarsko Pal1 v roki.  Ker je že cerkvic*: posvečena sv. Jakobu, ute^|" biti romar le sv. Anton dovanski   ali   kot   mu to« okrog   pravijo »Anton ^ra. man«   (svetnika upodabijsl s prašičkom ob nogah — ^ rej je prašičkova krača da svetniku domače ime!).
bi
Močno prav bi bilo, da restavratorjev skalpel ^o*0 čal začeto delo pri Sv. ^ kobu.   Piva    restavrato'S ^ dela  in  nekatere sonda/*3 notranjščini cerkvice, je 1958 opravil akad. kipar P ris Sajovic s sodelavci-
Izjemno   številno <>*?'s*v» vana   turistična postojs^jj pri Sv. Jakobu bo postala, privlačnejša in tudi ^./jj dvorske goste mikavnejsa. bo  to  visokogorsko sve***^ v celoti prezentiralo do*0 J no restavrirano stensko -karijo   neznanih, dorhne*1 furlanskih mojstrov
Črtomir Z°rcC
Drvo^6^ so Predstavniki Gorenjske kreditne banke pred tovarno Plamen v Kropi izročili '»leno   grado srečni izžrebanki. Okrog Vere Jerala in novega avtomobila so se zbrale tudi Je>* sodelavke. - Foto: S. Hain
Veliko nagradno žrebanje Gorenjske kreditne banke
Austin 130
Vero J
V prostorih poslovne enote Gorenjske kreditne banke v škof-ji Loki jc bilo v sredo ob 14. uri veliko tradicionalno žrebanje vlagateljev vezanih hranilnih vlog in vezanih deviznih računov. Tako kot vsa tovrstna žrebanja doslej je tudi to vodila posebna komisija v kateri so bili predstavniki vseh poslovnih enot Gorenjske kreditne banke in predstavnik varčevalcev iz Škofje Loke.
bo^iial 18dko«e *
nk> so opravke v
2°vali n^/, /animanjem opa-
>otbr Žr0banja'   ki * r bi'o žreh     Ur°-   Sicer Pa °renkv   , nje rcs zanimivo.
svoie , \rcdit™ banka je 100 lenih ČCValce Popravila S ki Z "agrad- P,v;« nag« ^Ina   T P0«««« že tradicio-
J«eboj IZ. blla tudi tokrat Sic i 'r°mobil' Za to zrezka t Ooronjska kreditna ^rčcVal"anicni'a enemu od I30o.    Ccv avtomobil austin
^•Jd2 so i2Ž«bali dobit-V1^ateiirarmh na"lad med 5* enot P^samJeznih poslov ^ben,- ^dnje pa so v
5? 'istič(CCn .Strcsli vsežreb Nla i/ u' Jakliča, ki je je-
S Iranca 'ističc s št^jl->kla J^rth knjižic, je i/,
S^8aV ev,lko kn"-"1' bo rcfna *f tn,,ka austina 1300. Stev'lka je bila 12568.
Ugotovili so, da je avto dobil vlagatelj poslovne enote Gorenjske kreditne banke v Kranju.
Izžrebane številke vezanih hranilnih vlog in vezanih deviznih računov
POSLOVNA ENOTA ŠKOFJA LOKA
Denarna   nagrada   100 din
(3226/686, 8203, 32473, 32539, 9225, 32349, 13772), denarna nagrada 400 din (9109 , 32441), denarna nagrada 600 din (31952, 30312), denarna nagrada 800 din (13953, 32584), denarna nagrada 1.000 din (32527, 3226/83), denarna nagrada 1.500 din (7122), denarna nagrada 2.000 din (4795).
POSLOVNA ENOTA TRŽIČ
Denarna   nagrada   100 din
(8305, 8526, 6646, 12279, 9451), denarna nagrada 600 din (8S64), denarna nagrada 1.000 din (5841), denarna nagrada 1.500 din (8031), denarna nagrada 2.000 din (8936).
POSLOVNA ENOTA JESENICE
Denarna   nagrada   100 din
(13362, 3226/10-30, 11214, 13001, 13541, 11190, 3226/01-18), denarna nagrada 400 din (15719, 12493), denarna nagrada 600 din (11190, 15409), denarna nagrada 800 din (10448, 15409), denarna nagrada 1.000 din (30976), denarna nagrada 1.500 din (3226/10—5), denarna nagrada 2.000 din (10660).
POSLOVNA ENOTA KRANJ
Denarna  nagrada  100 din
(4540, 20764, 18830, 20937, 11259, 25252, 31357, 19469, 3226/1-1893, 23728, 50811, 2064, 3226/1-10-1553, 30260, 8091, 25441, 26957, 7778, 29870, 3226/1-10-1096), denarna nagrada 400 din (21484, 6855, 6294, 3226/1-10-754), denarna nagrada 600 din (3226/1-372, 6988, 50084), denarna nagrada 800 din (5442, 3226/1-20-270, 11351 30727), denarna nagrada 1.000 din (20727, 19948, 50228, 7884), denarna nagrada 1.500 din (26067), denarna nagrada 2.000 din (32414), austin 1300 (12568).
POSLOVNA ENOTA RADOVLJICA
Denarna  nagrada   100 din
(1267, 3226-10-5, 6848, 5964, 7346, 20041, 7080, 20513, 6196, 931), denarna nagrada 400 din (22728, 22283), denarna nagrada 600 din (20255, 5248), denarna nagrada 800 din (22065, 22296), denarna nagrada 1.000 din (20041, 2648), denarna nagrada 1.500 din (20032), denarna nagrada 2000 din (7836).
Število varčevalcev narašča
Število varčevalcev pri Gorenjski kreditni banki oziroma pri njenih poslovnih enotah v Kranju, na Jesenicah, v Radovljici, škofji Loki in Tržiču nenehno narašča. Od zadnjega žrebanja, ki je bilo februarja letos, do avgusta se je število varčevalcev povečalo za 8.830. Februarja jih je namreč bilo 85.040, sedaj pa jih je že 93.870. Močno je narasla tudi vrednost hranilnih vlog. Februarja je znašala 219.741.000 din, avgusta, to je ob zadnjem žrebanju, pa 231.517.000 dinarjev.
Letos bo banka izplačala oziroma pripisala k hranilnim vlogam okrog 13.000.000 dinarjev. To pomeni, da bi bili tisti, ki varčujejo pri Gorenjski kreditni banki prikrajšani za precejšnje vsote, če bi denar imeli doma.
koristi varčevanja
Z varčevanjem delovni ljudje pomagajo, da banka laže odobrava investicijske in druge kredite delovnim organiza cijam. S pomočjo kreditov delovni kolektivi izboljšujejo tehnologijo, delovne pogoje in s tem raste produktivnost. Večja produktivnost pa pomeni večje dohodke in višji standard.
Austin za Vero Jerala iz Češnjice pri Podnartu
Žreb je določil, da prejme prvo nagrado avtomobil austin 1300 lastnica hranilne knjižice s številko 12568 Vera Jerala iz češnjice pri Podnartu.
»že včeraj zvečer so prišli predstavniki banke k meni na dom in mi povedali, da mi je žreb naklonil glavno nagrado. Nisem in nisem mogla verjeti. Zdelo se mi je, da sanjam,« je nagrajenka vsa srečna pripovedovala, ko smo se v četrtek pogovarjali z njo. Predstavniki banke so ji nagrado pripeljali kar pred tovarno Plamen v Kropi, kjer je zaposlena.
»Več kot deset let že varču-jem pri Gorenjski kreditni banki. Do sedaj še nikdar nisem bila izžrebana. Jc pa zato prvi dobitek toliko lepši. Imam devetletnega srna. Tudi on varčuje. Ima že 1000 din vezane vloge.«
Vera Jerala je že izkušena voznica. Pet let je že lastnica fička. Zato je avto lahko tudi takoj preizkusila. Ni bilo težav s vprašanjem, kdo ga ji bo peljal domov.
»Boste novi avto prodali?«
»Ne. Sploh ne. Prodala bom fička. Zakaj bi prodajala novega. Res bi rabila denar, kajti začela sem graditi hišo. Ker varčujem bom lahko dobila tudi nekaj kredita. Sicer pa bom avto potrebovala. Nič koliko opravkov je že in še bo zaradi gradnje hiše.«
Gorenjska kreditna banka vsem izžrebanim vlagateljem vezanih hranilnih vlog in vezanih deviznih računov čestita. Hkrati pa vas vabi:
Če želite varno in dobro shraniti vaše prihranke, jih naložite v eni od poslovnih enot Gorenjske kreditne banke. — Gorenjska kreditna banka je vaša banka. — Vaši prihranki bodo vsak dan večji. Lahko pa boste imeli srečo in dobili nagrado že pri naslednjem žrebanju.       L. B.
Voda lepša zastonj
Lidija V., Predoslje — Doma imamo pletilni stroj. Kupila som volno umazano rumeno barve in volno temno modre barve. Iz prve bi rada imela obleko brez rokavov, iz druge pa kostim s kratkimi rokavi. Oboje naj bo mi-
SENTA
skladišče Kranj, Tavčarjeva 31 tel. 22 053
Kombinati, kmetijske za druge, posestva, kmeto valci!
Odkupujemo pšenico in vse vrste žitaric po naj višjih dnevnih cenah. Kmetovalcem plačamo v gotovini pri prevzemu.
Prodajamo najkvalltet aejšo moko, krmilno moko, koruzo, pšenični zdrob in koruzni zdrob.
Skladišče je odprto od 7 JO lo 16. ure vsak dan tudi
• soboto.
ni. Prosim svetujte mi, kako naj bo spleteno. Stara sem 23 let in visoka 169 centimetrov. Moja teža je 59 kg.
Marta — Obleka je pletena gladko brez vzorca. Razdeljena je na dva dela in v pasu sešita. Torej boste vsak del plotli posebej. Spodnji del krilo) jo navzven, zato naj bo iz štirih enakih pol (sešito ob strani, po sredini spredaj in zadaj!) Zgornji del je brez rokavov in ima okroglo vratno odprtino toliko veliko, da boste lahko oblekli obleko čez glavo. Pazite spredaj, kjer je obleka sešita na okrasek. Ob pasu in vratu so večji šivi, ki jih boste našili ročno potem, ko bo obleka narejena. Ti so iz belc volne.
Kostim ima kratko jopico, katero rokava, pas, žepe in ovratno odprtino krasi patent. Tudi krilo ima v spodnjem delu patent. Krilo je prav tako kot obleka rezano oziroma sešito. Zapenja sc ob strani, jopica pa spredaj eno-vrstno.
Mrzla paradižnikova iuha
Potrebujemo: 2 del paradižnikovega soka iz svetih pre-tlačenih paradižnikov, 1 žlica limoninega soka, 3/4 l mleka, 2 žlički sesekljanih zelišč (drobnjak, zelen peteršilj) in Žlica naribanega korenja.
Zrele, oprane paradižnike pretlačimo, dodamo limonin sok, premešamo in med mešanjem počasi prilivamo mrzlemu mleku. Nato solimo, dodamo sesekljana zelišča in korenček ter takoj postavimo na mizo.
Kako pomembna je voda za svežino telesa, spoznamo iz podatka, da je v našem telesu kar 60 odstotkov vode. S staranjem pa naše telo in tudi koža izgublja vlago. Zato je tako očitna razlika med lepo napeto kožo dojenčka in mladega človeka sploh ter kožo starega človeka. Danes je sicer proces staranja in dehi-driranja kože možno upočasniti, preprečiti pa ga povsem ne moremo.
Ne moremo si zamisliti higiene brez kopanja. Vendar pa — voda pogosto vsebuje veliko kalcija, ki kožo suši. če pa to vemo, je stvar enostavna: vodo si pač omehčamo z različnimi mehčalci kot je jedilna soda, boraks ali kaj drugega. Veliko žensk si ne umiva obraza z vodo, ker meni, da bo koža postala groba in suha. Res je voda z veliko kalcija škodljiva za vse zvrsti kože. Zato si ženske, ki žele ohraniti mladostno polt, umivajo obraz z deževnico, z boraksom zmehčano vodo in v zadnjem času vse pogosteje tudi s slatino. Deževnico namreč ne priporočajo več za umivanje, ker je naše ozračje preveč onesnaženo in zato deževnica tudi ni čista voda.
Umivanje z milom navadno prenese le mastna koža, normalna in suha koža pa mila ne preneseta. Kožo čistimo s čistilnim mlekom, pri
kopanju pa namesto mila uporabimo penečo kopel.
Prhanje obraza je včasih imenitna poživitev. Toplo vodo uporabljamo, kadar hočemo odpreti kožne pore, z mrzlo prho pa bomo poživili obtok krvi, obenem pa zaprli kožne pore po čiščenju obraza.
Vlago v koži vzdržujemo z vlažnimi ali hidratnimi kremami, ki obenem varujejo pred škodljivimi zunanjimi vplivi. To so dnevne kreme, hranljive kreme navadno uporabljamo za noč.
Po kopanju v kadi, kopel naj ne traja več kot deset minut, se namažimo z olivnim ali kakim drugim kozmetičnim oljem ali pa s hidratantno kremo.
Kadar le moremo, se opr-hajmo z mlačno vodo. Vsakodnevno prhanje ne odstranjuje le dnevne umazanije, pač pa je tudi izvrstna masaža.
Paprika z jajci
Pol kilograma zelene paprike zrežemo na tanke rezance in spečemo na olju. Posebej stolčemo 6 jajc, z njimi
prelijemo papriko in pečemo, da se jed zgosti, ponudimo s kumarično solato.
?ft ljubitelje cvetja'
Rudbekija
PIŠE
INZ. ANKA BERNARD
V vročih poletnih dneh cvete v vrtu ena najhvalež-nejših poletnih trajnic Rud-beekia sullivantii.
Naj jo predstavim: rudbekija cvete v avgustu in septembru na dobrih humoznih tleh v vrtu v sončni logi z izrednim bogastvom oranžno-rumenih marjeticam podobnih cvetov. Sredina cvetice je črno rjava. V cvetju je visoka 60 cm. Cvete izredno dolgo. Ker sc močno razraste, je ne sadimo pregosto. Zadostujejo že tri do štiri sadiko na kvadratni meter nasada. Razmnožuje se z delitvijo jeseni in spomladi. Je ena redkih poletnih trajnic, ki ji ne škodi presajanje ob cvetju, če le pri tem malo pazimo.
Vsakih nekaj lei rudbekijo razdelimo in presadimo v globoko prorahli.uio in dobro zagnojeno zemljo, sicer bo v cvetenju opešala, cvetovi pa bodo manjši.
Zal na naših vrtovih še ni tako pogosta kot si zaradi svoje skromnosti in lepote zasluži. Zelo učinkovita jo v dru/hi mnopocvetnih vrtnic. Posebno lepo se poda k rdečim vrtnicam, ob modrem ostrožniku, vijoličnih trajnih astrah, okrasnih travah, plamonki ali mod nizkimi bla/.inastimi trajnicami.
Kronično vnetje dihal *
kroničen bronhitis (5)
Ko se kroničnemu bronhitisu pridruži infekcija* je nujna uporaba antibJ°-tikov. Največja napa** bolnikov pa je, Če se W uporabi zdravil ne drž* zdravnikovega navodu3. Zdravnik vedno naroči, J" se zdravila jemljejo v določenem časovnem razdo ju (npr. na 6 ur 1 kap** la). Bolniki pa navadno«* jemljejo zdravila ponoc« in zato koncentracija zdi*3* vila v krvi pade pod *• želeno količino — zdf^! Io zato ne učinkuje. to večkrat opažamo, 6 pri zdravljenju ni takŠuu» uspehov kot bi moral« j* radi kvalitete zdravil ti.
Najvažnejše  pri »JjjjJ ljenju kroničnega br.° jj, tisa je način dihanja pa  izkašljevanja.  To P sodi v področje fiziotC11 pije. Bolnik se mora "*' učiti   pravilnega diha™ in od časa do časa ti tak položaj, v kate»"eJ" se nabrana sluz ali gn°J najlaže   izločata. Na^?a' kako bolnik leži in &loC, sluz, imenujemo postu1"31
na drenaža.
Kako se borimo nastanku kroničnega br°7 hi tisa? Pravilna rekr«3^ ja, predvsem pa bivanj« naravi, dovolj telovadbe1^ pa pravilna telovadba s  tem preprečujemo J* ■tanak kroničnega broni"' tisa.   S   prej omenje"11" načinom življenja dviguj mo odpornost telesa, ki J izpostavljeno raznim škodljivim vplivom na delovnem mestu in v incstu1' kjer je veliko ljudi
No, in na zaključku
0
opozorilo, ali bolje ugotovitve In ocene te jj lezni pri nas. Nc rct,k0,i,fl bolje   rečeno   vsak t,a znova   smo prcsenečejV kako so bolniki v na*»^ ordinacijah veseli, ko V* do, da nimajo ničesar pljučih In da Imajo » vnelie bronhijev. in olajšanje pa nI na g stu, saj  vemo zdravn J da se le redkokatera P'JW lica DC ozdravi. ^ dr. Gora/d Zavrni*
DRUŽINSKI POMENKI
kvarna obutve
peko Tržič
Diest ^ sooel°vanJu strokovne delavce za delovna
°£8anizatorja v elektronskem računskem centru
Jk visoka izobrazba in 3 leta delovnih izkušenj ali višja izobrazba in 7 let delovnih izkušenj s sposobnostjo organizacije, obdelave, spoznavanja in analiziranja podatkov za področje tovarne po IBM sistemu;
programerja v elektronskem računskem centru
*°8oji: višješolska izobrazba in 3 leta delovnih izkušenj ali srednješolska izobrazba in 7 let delovnih izkušenj.
f^jJave sprejema tovarna obutve Peko Tržič v roku *»» Po objavi.
Absolventom osnovnih šol!
?elezarski izobraževalni center na pšenicah vas obvešča, da so na po-IKcni šoli še prosta mesta za učenje ^slednjih poklicev:
ključavničar
ključavničar-varilec
strugar
vodovodni instalater
elektrikar
talilec
livar
žičar
hladno valjavec
^ Učenie metalurških poklicev: talilec, livar, žičar Uspe"0 valiavec se lahko vpišejo učenci, ki so in 0uno končali najmanj 6 razredov osnovne šole bom Zo osnovnega šolanja. Vsem tem učencem če k° ,0ni°gočdi, da bodo dokončali osnovno šolo,
laili'Ci PnkHcne šole imajo zelo dobre pogoje za šo-... JC> m sicer-
Prei,
'«tenJc*^° ,r,escCno štipendijo, ki jo daje železarna
l'čoi,,.   7 Oddaljenih krajev lahko stanujejo v Domu ■cey
iieCtl„. "° regresira železarna Jesenice,
Glede
dobijo dve delovni obleki So Zt'ravstveno In nezgodno zavarovani
učenccna. u80dne pogoje šolanja, vabimo predvsem 'titnajo t 1 ivnih krajev Slovenije, katerih starši v nax    ,lnančnih sredstev za šolanje, da sc vpišejo
"o šolo. Projni
kaS|,cj° V* sPrejem v šolo pošljite na naslov naj-*aunic« , l' seP,e,nb>*a J« priložite: rojstni list, ,ek >u i. ko spričevalo, zdravniško potrdilo in kra ( "v«Jenjepis.
°l'ni
0 3l » s,anek in razdelitev učencev po razredih 8 Uri   '     ^- uri' redni pouk pa se bo začel 1. 9. ob
Železarski izobraževalni center Jesenice
ŽIVIL.A
Osnovna šola SIMON JENKO Kranj
razpisuje naslednja delovna mesta:
1. UČITELJA BIOLOGIJE—KEMIJE
(P ali PU) za določen čas (4 mesece)
2. 2 UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za določen čas (6 mesecev)
SNAŽILKE
s polovičnim delovnim časom (v popoldanskem času) za nedoločen čas
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
VOZNIKI — IZLETNIKI
Izognite se gostemu prometu in zavijte na staro gorenjsko cesto.
V GOSTIŠČU POSAVEC se boste dobro okrepčali in odpočili.
SPECI ALITETA GOSTI SCA: ribe, žabe, odprta vina-
H
Za obisk sc priporoča Veletrgovina ŠPECLRIJA BLED
Konfekcija
Mladi rod
Kranj
obvešča cenjene potrošnike, da v svoji prodajalni v Tomšičevi ulici prodaja letno otroško konfekcijo po zelo znižanih cenah.
Obiščite nas,
zadovoljni boste.
Kmetijsko gospodarstvo
Škofja Loka
objavlja prosta delovna mesta:
1. K V mesarja-sekača
za prodajalno v Ljubljani
2. več NK delavcev in delavk
za mesno predelavo
3. več NK delavcev
za skladišče mesa
4. več traktoristov in poljedelskih delavcev
5. več delavcev
v mešalnici močnih krmil
6. čistilko
v mesni predelavi za 3 ure dnevno popoldne
7. uslužbenko v knjigovodstvu
pogoj: srednja ekonomska šola
Osebni dohodek za mesarja-sekača po ustvarjenem prometu, začetni osebni dohodek v rednem delovnem času za delavce v mesni predelavi od 1.000 din do 1.300 din, za delavce v skladišču mesa 1.100 din, za traktoriste 1.400 din, za poljedelske delavce 1.100 din, za delavce v mešalnici močnih krmil 1.350 din, osebni dohodek čistilke v predelavi 500 din, za uslužbenko v knjigovodstvu pa 1.700 din.
Samsko stanovanje je preskrbljeno za traktoriste in poljedelske delavce. Interesenti naj pošljejo prošnje na upravo podjetja na naslov Kmetijsko gospodar stvo Škofja Loka, Mestni trg 20, škofja Loka.
Volan Ljubljana
ima v svojih prodajalnah v Ljubljani, Skopju, Šabcu, Beogradu in Suboticr bogato izbiro nadomestnih delov, k zadovoljuje vsakega avtomobilih motorista
Avtomobile in motorje popravlja \ Servisu, Savska cesta 2, Avtoservisu Trbovlje, Savinjska 22 in Motorni delavnici, Ljubljana, Tržaška cesta 3
Prodam 4-stezni MAGNETOFON grunding tk 145 s šestimi trakovi. Naslov v oglasnem oddelku 4080
Prodam smrekove PLOHE in rezan LES za grušte. Naslov v oglasnem oddelku 4061
Prodam LETVE za streho, več vrst DESK in strešno OPEKO. Babni vrt 5, Golnik 4085
Prodam avstrijsko motorno KOSILNICO in dvobrazdni PLUG zetor. Markun Janez, Bašelj 24, Preddvor 4086
Prodam devet mesecev brejo KRAVO. Trboje 71 4037
Prodam v devetem mesecu brejo KRAVO ali s teletom. Sp. Duplje 71 4088
Prodam italijanski kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Ulica mladinskih brigad 2, Kranj 4089
Prodam POMIVALNO MIZO z dvema koritoma, umi-valno ŠKOLJKO ter LOŠČI-LEC in žične KRTAČE za F.KA sesalec. Informacije na telefon 72-584 Kranj 4090
Prodam 600 kg CEMENTA, 100 kg ŽELEZA premera 6 in 10 mm, PLOHE za »ponke«, električni V\RILNI APARAT, električni MLIN za sadje. Bogataj Marija, Orehek, Zasavska 29, Kranj 4091
Prodam zložljiv ŠPORTNI VOZIČEK (uporaben kot otroški sedež, za avto) in leseno STAJICO. Informacije na telefon 72-584 Kranj 4092
Prodam SPALNICO. Kokri-ca, Betonova 15 4093
Prodam dobro ohranjeno SI A MOR K/. N ICO z verigo in pu.i.lmkom. Hafnar Angela, Gasilska 3. Kranj 4094
Prodam betonske STEBRE za ourajo. Britof 218, Kranj 4095
Prodam KRAVO, ki bo skoraj četrtič teletila ter nekaj BOBROVCA. Suha 7, Kranj 4096
Ugodno posojam fasadni »G RU ŠT« s PLOHI. Cirče, GrefOričeva 34, Kranj (vrstna hiša) 4097
Prodam večjo količino rabljene strešne OPEKE bobro-vec in nekaj irf suhih smrekovih DESK 50 in 25 mm. Markič, Žiganja vas 31, Križe 4091
Prodam 10.000 kosov zidne OPFKF. Porenta, Crngrob 5, ZA B NIC A 4099
Prodam prenosljiv HARMONIJ (kovček), primeren za šole, školia Loka, Frankovo našel ie 133 4100
Prodam »SPIROVCE«. Zg. Veterno 1, Tržič 4101
Po ugodni ceni prodam pet novih gum 5,50x12 in HLADU NI K. Dorfarje 6, Žabni-ca 4102
Prodam KOKOŠI nesnice po 20 din. Cirče 30, Kranj
4103
Prodam kompletne BOBNE (dromeljne) za 2500 kg gumi voz. Pečnik Miro, Pševska 1 b, Kranj 4104
Prodam 2 m3 SMREKOVIH DESK 25 in 50 mm, primerne tudi za opaže. Jezerska cesta 92 a, Kranj 4105
Prodam AKVARIJ 600 \ x 330x350 mm, ZRAČNO PUŠKO madžarske izdelave telly ter nove POLNILCE (usmernike) akumulatorjev, primerne za polnjenje vseh vrst avtomobilskih baterij, izdelam tudi po naročilu. Vadnav Mirko, Hrastje 4, Kranj 4106
Za čiščenje obraza uporabljajte
LOTION DROGESAN za nego kože kamilično kremo
DROGESAN
Kozm. kem. obrt P. Šinkovec, Kranj, Prešernova ul. 19.
Prodam šest mesecev brejo KRAVO. Ida Bezlaj, Zg. Pir-niče 124 a, Medvode 4107
Prodam 600 kg BETONSKEGA ŽELEZA in kupim do tri mesece brejo SVINJO. Hribar Franc, šobčeva ulica 14, Lesce 4108
Prodam trt nova sobna VRATA 80x205. Strahinj 9, Naklo 4109
Prodam BANKINE in DESKE za šolanje. Leben Franc, Selca 85 nad Škof jo Loko
4110
Prodam večjo količino suhih OREHOV. Cerklje 112
4111
Prodam rženo SLAMO. Po-ženik 39, Cerklje 4112
Prodam obrezan LES — grušt za streho. Marjančič Ante. Cesta 1. avgusta 11, Kranj 4113
Prodam PUNTE. Cadovlje 2, Golnik 4114
Ugodno prodam rabljeno SPALNICO. Uranič Stane, Smledniška 104, Kranj 4115
Prodam suhe BUTARE. Naslov v oglasnem oddelku 4116
Prodam SLAMOREZNICO s puhalnikom. Strahinj 38, Naklo 4167
Prodam viseče GORENJ-sk». NAGELJNE. Bašelj 42, Preddvor 4168
Poceni prodam BETONSKO /I 1.1,/O — 600kg premera 10 mm in 500 kg premera 6 mm. Pctric, Kranj, Gospo svetska 19, telefon 21-257
Prodam HRASTOVE HLODE. Praprotna Polica 6, Cerklje 4170
Prodam leseno GARAŽO, primerno za shranjevanje gradbenega materiala. Repi na, Mandeljčeva 12, Kranj
4171
Prodam strešno OPEKO bo-brovec in KRAVO z drugim teletom. Sp. Brnik 60 4172
Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Potočnik Trojarjeva 13, Kranj 4173
Ugodno prodam kompletno zakonsko POSTELJO, OMARO za perilo, posteljni OMARICI (javor), razsteglji-vo orehovo MIZO s stoli in OTROŠKO POSTELJO. Ogled vsak dan od 17. do 18. ure. Rožič Zdenka, Domžale, Prešernova 21 4174
Kupim nov ali rabljen MLIN na motorni pogon za mletje sadja. Šenturska gora 21, Cerklje
4117
Kupim vprežno SEJALNI-CO za žito, 15 do 17 vrstno in TROBENTO (cug pozavna). Jurčič Stanko, Svctje 47, Medvode 4175
Prodam na novo preurejen MERCEDES 312 keson. Ogled vsako popoldne pri Bergantu Jožetu, Dolenja vas nad Ško-fjo Loko 4067
Prodam    SPAČKA. Ogled vsak dan od 15. ure dalje v Tržiču, Cankarjeva cesta 22 4118
Ugodno prodam FIAT 750. Hotemaže 46, Preddvor 4119
Prodam dobro ohranjen MOPED. Suha 4, Kranj 4120
Prodam italijanski FIAT 124 letnik december 1967. Brezar Marjan, Kranj, Moša Pij ade 48. telefon 23-576 4121
Prodam novo JAWO 175. Naklo 31 (vinotoč), telefon 72-584 4122
Prodam FIAT 750, letnik 1966, lahko tudi za ček ali gradbeni material. Suha 42, Kranj 4123
Prodam SPAČKA. Zg. Dobrava 23, Kropa 4124
Prodam FIAT 750, letnik 1966. Cesta na Klanec 17 a, Kranj 4125
Prodam čisto nov TOMOS AVTOMATIC, FIAT 750 in ŠTEDILNIK na plin. Ogled od 12. do 17. ure. Galetova 5, Kokrica, Kranj 4126
Prodam avto ŠKODA, prevoženih 36.000 km. Ziherl, Poljanska 53, Škofja Loka 4127
Prodam FIAT 850, letnik 1967, prevoženih 35.000 km. Raj kovic, Tržič, telefon 71-202 4128
Prodam FIAT 600 D po generalni. Sp. Brnik 45 4129
Prodam NSU PRINZ 111-30, letnik 1961. Zupan Angela, Pot na Jošta 8, Kranj 4130
Po ugodni ceni prodam starejši zelo dobro ohranjen VW, Valjavec, Kovor 68, Tržič 4131
DKW F 12, letnik 1965 v zelo dobrem stanju prodam. Majerle Bojan, Britof 162, Kranj 4132
SIMCO 1000 L, brezhibno, prodam. Poljšica 7, Podnart 4133
Prodam MOPED T 12. Strahinj 38, Naklo 4176
Dobro ohranjen MOPED T-12 ugodno prodam. Globev-nik, Smokuč 35, Žirovnica
4177
Prodam FIAT 750 in FIAT 1300. Gasilska 14, Šenčur
4178
ZDRAVSTVENI DOM KRANJ proda karamboliran osebni avto ZASTAVA 750. Prodaja bo v sredo 25. avgusta 1971 ob 8. uri v Reševalni postaji (garaže) Zdravstvenega doma Kranj 4179
STANOVANJA
na otroka, ali pomaga13 $ gospodinjstvu. Delavska^, Straži.šče, Kranj (1.
Mirna zakonca nujno F; bujeta SOBO. Jalovec Wjj Planina 31, Kranj       ^ ^
Moški srednjih let i#e BO v okolici Kranja. i°"„ be poslati  pod »nudin^, moč pri delu«
Oddam enosobno sta« nje pri Bledu. Naslov v nem oddelku a
Dekle išče SOBO v jj^J ali okolici. Naslov v og'3 g oddelku J
Iščem eno ali dvosobij-> ; opremljeno
STANOVA^ Žirovnice  do Rateč , Seljak, Gobovce 6, Pod^i
li I
Dvema študentkama ^ jakinjama oddam Naslov v oglasnem oo<>
Iščem SOBO v mest bližnji okolici Škofje Pripravljena sem Pon?,3^ p gospodinjstvu. Ponud^. slati pod »zaposlena *T |
ENOSOBNO STANOV^ v   Kranju ZAMENJAJ, enako v Ljubljani a>> vem  mestu.  Kovačie A Pot na Jošta 21, Kranj J posel""
I     m  SOBO s
ud**
vhodom  v  okolici sta, Gerek  Matija,  Stra/'-^.
Dijakinji ali dijaku g opremljeno SOBO. Krani/^ krškega odreda 1 ^
Mlajši, samski, ^SfSj ški išče prazno ali opp0[#' no SOBO v Stražišču- 3I
Komfortno trisobno STANOVANJE z vsemi pritiklina-mi v bloku na Jesenicah ZAMENJAM za enakovredno v Kranju. Rozman Viktor, Jesenice, Cesta revolucije 1 /III 4081
Iščem dvosobno ali enosobno STANOVANJE v Kranju. Plačam za eno leto naprej z nagrado. Naslov v oglasnem oddelku 4082
Študentka išče SOBO v Kranju ali okolici. Pazila bi
be poslati pod »Stranj naslov v oglasnem °c ^)[3 Dekle z otrokom HcC ^ v Kranju. Po službi P diu; pri varstvu ali v g?5^ stvu. Stošičeva 4, Nu
Sprejmem PLESKAJO GA VAJENCA. pll\%\W naslov v oglasnem 0
VAJENCA in VAjE sUJ kuhinjo    oziroma ^0s'' sprejmem    takoj.       • f KURALT, Sp. Gorje P' t du
Medtem ko razmišljate o novem šolskem letu,
pripravlja
Mladinska knjiga za svoje kupce NAGRADE
Wi
■
ii.
Poslovalnice Mladinske knjige so bogalo založene z vsem, kar potrebujejo
S kuponom, ki ga dobite ob nakupu šolskih potrebščin, se lahko udeležite na*?J2,
nega žrebanja, ki bo septembra 1971. Zadnji rok za oddajo kupona je 25. scptei" H
5000 nagrad vam bo olepšalo začetek Šolskega leta
PLETILJO in ŠIVILJO nujno potrebujem. Možno tudi delo na domu. Pletiljstvo VRHUNC Radovljica 4182
Iščem VARSTVO za eno leto starega otroka za pet ur dnevno. Ing. Gnilšak, Kranj, Sorlijeva 21 4033
FRIZERSKA in BRIVSKA
Pomočnica   dobi stalno
službo. Sprejmem tudi va-jenko. Stanovanje preskrbljeno. Ropret Anica, frizerski salon Bled 4071
SOBARICO, vestno in poleno, z delnim znanjem nemščine zaposli takoj Gostinsko Podjetje »ZELENICA« Tržič. Stanovanje in hrana na razpolago. Plača dobra. Zglasite ^ takoj na upravi v Tržiču, Trg svobode 23 4072
Takoj sprejmem MIZARSKEGA "
Sprejmem dva VAJENCA za mizarsko obrt. Markič Albin, mizarstvo, Naklo 114 4148
Sprejmem dve VAJENKI in DELAVKO za pomoč v gostilni in gospodinjstvu z redno ali honorarno zaposlitvijo. Gostilna Aleš, Bree, Kranj
4149
Iščem štiričlanski ANSAMBEL. Zaposlitev vsak dan. Naslov v oglasnem oddelku
Iščem poštena starejša UPOKOJENCA (upokojenko in upokojenca) za pomoč starejši osebi v mirnem hribovskem kraju. Naslov v oglasnem oddelku 4183
Prosim najditelja naj sporoči proti nagradi na naslov šorn Bogomir, Kočna 26, Jesenice 2 4159
Kmečki fant z majhno kmetijo in službo išče kmečko dekle od 20 do 26 let zaradi ženitve. Ponudbe poslati pod »sreča te čaka« 4160
fie zaS°tovljeno. Cernilec Jan> Strahinj 23, Naklo
Iščem INŠTRUKTORJA za ^tematiko   za   n. Jetnik *on  iu Šole> p,ačam dobro, tor■        Posl»ti pod »inštruk-4147
POMOČNIKA. Stano-
Fanta v modrem puliju in modrih hlačah, ki je našel denarnico na železniškem mostu v Kranju, prosim, da jo proti nagradi vrne Belcu Gregorju, Zg. Bitnje 120 4158
Na cesti Gorje — Zatrnik — Pokljuka sem izgubil rezervno kolo za peugeut 204.
ROLETE lesene, plastične, tudi mini žaluzije naročite zastopniku Špilerju, Gradni-kova 9, Radovljica, telefon 75-046. Pišite, pridem na dom
KOTLE za ŽGANJEKUHO v vseh izvedbah in velikostih izdeluje na j kvalitetne je že preko 40 let KAPELJ V., ba-krokotlarstvo, Ljubljana, Aljaževa cesta 24 2644
Oddam dobro vpeljano GOSTILNO v najem z odkupom celotzkega inventarja (lokali so last GKZ Srednja vas). Verčič Vinko, gostišče Rupa,
Vsem znancem in prijateljem sporočamo žalostno vest. da nas jc nenadoma zapustila naša dobra žena in mama
Anka Pavlic
upokojenka
Drago pokojnico bomo ohranili v trajnem spominu.
žalujoči: mož Drago, hčerka Lerka in drugo sorodstvo
V 75. letu starosti nas jc zapustil ljubi mož, oče, stari oče
Jože Modrijan
Njegovo izmučeno telo bomo položili k počitku v nedeljo, 22. 8. 1971. ob 16. uri na kranjsko pokopališče.
Žalujoči: žena Ela z družino, sin Jože z družino, hčerka Dana z otroki in drugo sorodstvo
Kranj, Murhardt, 20. 8. 1971.
Zahvala
Ob prerani izgubi našega diav. r i očeta, starega očeta
Gabrijela Tomana
sc iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje in nam izrazili sožaljc. Posebna zahvala dr. Lubeju in r Rusu z Bleda, č. župniku, gasilcem, pevcem in sosedom.
Žalujoči: hčerka Gabrijela z družino, o . hčerka Vida in sin Jože z družino
■■O, Radovljica, Bled
Srednja vas, Bohinj, telefon 76-187 4161 Dne 24. avgusta 1971 bo na DRAŽBI v Zadragi št. 6 pri Dupljah ob 12. uri naprodaj AVTOMOBIL VW kombi v voznem stanju 4162
Mopcdist, ki se je v soboto, 7. avgusta peljal iz Kokrice v Kranj ob 13.30 uri, to je v času, ko sc je zgodila prometna nesreča, naj se javi pri družini Kancilija, Kranj, Cesta kokrškega odreda 12 a
4163
vb runi
d   Wm I       W lai
ZA VAŠE VOZILO DOBITE NA NAŠIH BENCINSKIH SERVISIH VEDNO NAJUSTREZNEJŠA MAZIVA IN GORIVA
Kupim POSESTVO na Gorenjskem. Ponudbe poslati pod »gotovina« 4151
Prodam enonadstropno HIŠO zgrajeno do tretje faze 5 km iz Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 4152
Kupim starejšo HIŠO na Območja Gorenjske. Naslov v oglasnem oddelku 4153
Zaradi preselitve nujno prodam takoj vseljivo enonadstropno dvostanovanjsko novo HIŠO. Ponudbe poslati pod »predmestje Kranja«
4154
10 km iz Kranja prodam ZAZIDLJIVO PARCELO. Naslov v oglasnem oddelku 4155
Prodam STANOVANJE — dve sobi in shramba, takoj vseljivo (Kranj — center). Poizvc sc pri Kernu, Vodo-piveeva 11, Kranj, od 8. do 10. ure 4156
Oddam PROSTOR primeren za ureditev stanovanja ali delavnice tihe obrti 4 km od Kranja. Ponudbe poslati pod »ugodno« 4157
TVD PARTIZAN Duplje prireja v nedeljo, 22. avgusta ob
15. uri veliko VRTNO VESELICO s kegljanjem za koštru-na, ki bo za šolo v Dupljah. Zabavali vas bodo GORENJSKI NAGELJNI 4164
GASILSKO DRUŠTVO PREDDVOR priredi v nedeljo, 22. avgusta ob 14.30 uri vajo   sosednjih   društev, ob
16. uri pa veliko VRTNO VESELICO s kegljanjem*. Zabaval vas bo ANSAMBEL FRENKY 4165
Podjetje VARNOST izpostava Kranj razglaša 8 prostih delovnih mest
VRATARJEV — ČUVAJEV
biti
Kandidati morajo trezni in pošteni. Pismene ponudbe s potrdilom o nekaznovanju je treba dostaviti izpostavi v Kranju, Koroška 17
GASILSKO DRUŠTVO POD-BREZJE priredi v nedeljo, 22. avgusta ob 15. uri VRTNO VESELICO s srečolovom in kegljanjem za koštruna. Igral bo ansambel VESELI TRGOVCI. Vabijo gasilci! 4166
Vsako soboto in oedel o PLES v GOSTILNI pri KL-RALTU v Sp. Gorjah, igra kvintet BELIH NARCIS. Vabljeni! 4180
GOSTIŠČE VALBURGA »ŽLINDRA« prireja vsako so boto ZABAVO s PLESOM. Igra ansambel METODA PRA-PROTN1KA s pevcema. Vabljeni 4181
Posredujemo
lajo
KARAMBOLIRANIH VOZIL:
L OSEBNI AVTO TAUNUS 17 M,
letnik 1965, s 70.000 prevoženimi km. Začetna cena je 12.700 din
2 OSEBNI AVTO ZASTAVA 1300 LUX,
letnik 1970, z 20.000 prevoženimi km. Začetna cena je 13.400 din
3 OSEBNI AVTO VII S
leto izdelave 1971, s 500 prevoženimi kilometri. Začetna cena je 14.500 din.
O: W d vozil je možen vsak delovni dan od 10. do 12. ure pri Zavarovalnici Sava PE Kranj.
Pismene ponudbe sprejemamo do srede, 25. 8. 1971, do 12. ure z 10 °/o pologom od začetne cene.
ZAVAROVALNICA SAVA PE KRANJ
SOBOTA —21. AVGUSTA
NENADOMA ZAVIL V DESNO Na cesti prvega reda med Kranjem in Ljubljano je v ponedeljek, 16. avgusta, zjutraj zaradi neprimerne hitrosti zapeljal v desno in trčil v smernik voznik osebnega avtomobila nemške registracije Ignac Smodiš iz Lendave. V nesreči je bil voznik huje ranjen in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Škode na avtomobilu je za 20.000 din.
ZADEL OTROKA
V ponedeljek, 16. avgusta, popoldne je v Voklem voznik osebnega avtomobila Franc Golorej iz Voklega zadel 4-letnega Silva Ogrizka. Nesreča se je pripetila, ko je iz skupine otrok na desni strani ceste prišel na cesto mali Silvo. Ranjenega otroka so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
ZADELA JO JE PRIKOLICA
Na cesti tretjega reda v Velesovem je v torek, 17. avgusta, dopoldne voznik osebnega avtomobila z enoosno prikolico Anton Pangerc iz Bukovice zadel s prikolico voznico kolesa s pomožnim motorjem Marijo Naglic. Nesreča se je pripetila, ko je začelo prikolico zanašati. Nagličeva je padla in še zaradi poškodb zdravi v ljubljanski bolnišnici.
NEIZKUŠEN VOZNIK
V Podjclovem brdu na cesti med Sovodnjem in Cerknom je v torek, 17. avgusta, popoldne v levem nepreglednem ovinku začelo zanašati tovornjak, ki ga je vozil Branko Jeran iz Pod-laniš. Tovornjak je zaneslo s ceste v potok. Voznik in sopot nik sta bila lažje poškodovana.
NEZGODA NA PREHODU ZA PEŠCE Na Triglavski cesti v Bohinjski Bistrici je v sredo, 18. avgusta, dopoldne voznik osebnega avtomobila italijanske registracije Giancarlo Piggiaci zadel Frančiško Arh iz Stare Fužine, ki je šla po prehodu za pešce. Na sredini prehoda se je Arho-va ustavila in se obotavljala, se na pol obrnila, v tem pa je pripeljal avtomobil in jo zadel. Huje poškodovano Arhovo so prepeljali v jeseniško bolnišnico.
ZADEL DEKLICI
Na Ljubljanski cesti v Kranju, na Laborab, je v četrtek, 19. avgusta popoldne voznik osebnega avtomobila Janez Arko iz Ljubljane pri avtobusnem postajališču zbil 6-letno Ireno Tomažič in 6-letno Mojco Pavec. Kljub zaviranju jc voznik obe deklici zadel. Prepeljali so ju v ZD Kranj. L. M.
Drugi ropar ima Be 15 let
Šef kriminalistične službe pri UJV Kranj Valher je povedal nove podrobnosti o ropu na cesti pri Žirovnici. S pomočjo italijanske policije so odkrili pravo ime drugega roparja, ki je po napadu na Kolariča v ponedeljek pobegnil. V Trstu so našli njegovega brata, ki je na sliki, ki amo jo včeraj objavili, prepoznal svojega 15 let starega brata Luciana S. iz KočiČev pri Pazinu. Kot mehanik je priložnostno delal v Trstu.
Italijanska policija je tudi našla osebo, ki je Blghelliju ln mladoletniku pomagala kupiti pištolo. Skupaj so se dogovarjali, da hi odšli v Jugoslavijo ropat, vendar pa se
je kasneje posrednik pri prodaji orožja premislil. Na sliki, ki so mu jo pokazali, pa je prav tako kot brat prepoznal mladega roparja, ki si je nadel ime Giorgio.
Preiskava o ropu je tako rekoč v zadnji fazi. Organizator ropa Bighelli jc v preiskovalnem zaporu obtožen ropa. Njegov tovariš, mladoletni »Giorgio«, ki je streljal na Kolariča, pa je morda že prestopil našo mejo in ga bodo iskale tudi policije drugih držav.
Po zdravniškem zagotovilu Erik Kolarič, žrtev roparskega napada, nI več v nevarnosti in bo v 14 dneh že lahko zapustil bolnišnico.
L. M.
Zahvala
)i dragega i
Marjana Drinovca
Ob prezgodnji izgubi dragega moža, očka, sina in brata
se iskreno zahvaljujemo vsem za podarjeno cvetje, venec in za izražena sožalja. Zahvaljujemo se tovarni Sava, tov. Kepicu za poslovilne besedi", g. kaplanu za spremstvo ter vsem, ki ste ga spremili na'njegovi zadnji poti.
žalujoči: žena Jožica, sin Marjan« k, mama, brat Franccl ter sestra Muhi z družinama in drugo sorodstvo
Struževo, 18. avgusta 1*71
Zahvala
Ob boleči izgubi naše dobre in nepozabne mame, sestre, stare mame in tete
Alojzije Klemene
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam ob nenadni smrti stali ob strani ter jo v velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni Olifčevi teti, sosedom Tonovim, Bohinčevim, Hajmanovim, Vrtarjevi Ivanki, Marnizetijevi in Maleševičevi, enako č. g. župniku iz Podbrezij in Ljubnega, pevcem, kolektivom Kemične tovarne Podnart, Iskra Otoče, Sava Kranj in Tekstilindus Kranj. Ohranimo jo v blagem spominu.
Žalujoči: hčerka Metka, sinovi Lado, Mirko, Janez z družinami ter sin Stane, sestre Marjana, Francka in drugo sorodstvo
Podbrezje, 18. avgusta 1971
Zahvala
Po kratki in mučni bolezni nas je za vedno zapustil v 40. letu starosti naš nadvse ljubljeni in nenadomestljivi mož, očka, sin, brat, stric in svak
Janez Luskovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poli v prerani grob. Vsem prav lepa hvala za darovane vence, cvetje in za izrečena sožalja. Zahvaljujemo se č. duhovščini, posebno še duhovniku prof. dr. Francu Rozmanu za ganljive besede ob odprtem grobu. Posebna zahvala še družinama Lenčkovi in Ada-movčevi, kolektivu VT Živila Kranj, OŠ France Prešeren ter vsem ostalim, ki ste na kakršenkoli način lajšali bolečine domačim.
Žalujoči: žena Mici, sin Jani, hčerki Jelka in Irena, mama, sestre Slava, Mara, Ančka, bratje Lojze, Ciril, Vinko in Franc z družinami ter drugo sorodstvo Strahinj, Šenčur, Srednja vas, St. Akron, Gbtcborg, Grad pri Cerkljah
Zahvala
Ob prezgodnji smrti naše drage sestre, tete in svakinje
Ivane Drole
delavke v tovarni Sava Kranj
se zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, darovali cvetje in vence ter nam izrazih sožalje. Zahvaljujemo se g. župniku Pavlinu ter vsem sosedom, ki so nam pomagali. Lepa hvala sindikatu tovarne Sava Kranj za pomoč, ZB Kranj, ZB Besnica, sostanovalcem in sodelavcem, ki so darovali vence in pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi dr. Godcu za zdravljenje in vsem zdravnikom ter strežnemu osebju klinične bolnice. Najlepša hvala tov. Kepicu za lepe poslovilne besede in pokojninskemu pevskemu zboru za žalne pesmi.
žalujoči: brat Matevž z družino, brat Jože z ženo, sestra Micka z možem, nečakinja Marica z družino in drugo sorodstvo
Zahvala
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega moža, očeta, starega očeta, brata, strica, bratranca in svaka
Jožeta Jenkoleta
kleparskega mojstra v pokoju
SC iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu Spremili na OJegOVJ zadnji poti v prezgodnji dom. Vsem prav lepa hvala za darovane vcikv. cvetje- in i/rečena so/alja. Zalival ju jemo se č. duhovščini i/. Mavčič, tovarni Iskra Kranj m Dom I Medvode ter vsem ostalim, ki ste na kakršenkoli način lajšal! bolečine domačim.
Žalujoči: žena Valentina, hčerke Ivanka z. družino, Mira z. Lidijo in  lan jo in Albina, sinova Jože in Slavko ter drugo sorodstvo
Mavčiče, 16. avgusta 1971
/ Poletno prvenstvo SRS v veleslalomu
Vojak Blaž Jakopič najhitrejši
Vaterpolo
Pionirji Triglava tokrat drugi
* y lePem vremenu se je v £*rtek na Kredarici končalo /mošnje poletno republiško ^enstvo v veleslalomu za Jedince, mladinke, člane in ^ce. Naslov prvaka si je w«rat priborU Blaž Jakopič,
J «oboto, 28. avgusta, bo v Kranju kriterij slovenskih "»est v atletiki. Za to tekmo-Va»le se marljivo pripravlja »udi Slavko Udovč, ki tekmu je v glavnem v skokih v daljavo. Njegov najboljši rezul-5* le v skoku v daljino, kjer g zabeležil znamko 730 cm. — Foto: F.Perdan
ki je z izredno vožnjo v četrtem veleslalomu prepričljivo premagal Gašperšiča in Kavčiča.
Tokrat so vsi tekmovalci v obeh dneh morali prevoziti Štiri veleslalome, za skupno uvrstitev pa sta se štela najboljša časa dveh. Po prvem dnevu je bil v vodstvu Kavčič, nato pa sta ga v naslednjem prehitela poznejši zmagovalec, vojak Jakopič in Jeseničan Gašperšič. Pri članicah je zmagala Mojca Vcrd-nik (Olimpija), pri starejših mladincih je bil najboljši Jeseničan Bernik, pri mlajših mladincih Slovenjgradčan Koželj, pri starejših mladinkah pa je Ravenčanka Ježeva presenetila Jeseničanko Gazvodo.
VRSTNI RED — člani: 1.
Jakopič (JLA), 2. Gašperšič (Jesenice), 3. Kavčič (Olimpija), 4. Pesjak, 5. Stravs, 6. Ponikvar, 7. Željan (vsi Jesenice), 8. Ravnik (Radovljica), 9. Mihovilovič (Trans-turist), 10. Zupan (Radovljica); starejšti mladinci: 1. Bernik (Jesenice), 2. Gorišck (Radovljica), 3. Meglic, 4. Dornik (oba Tržič); mlajši mladinci: 1. Koželj (SI. Gradec) ... 4. Saksida (Jesenice), 5. Golicič (Radovljica) ... 7. Križaj (Tržič) ... 9. Šoberl, 10. Ogrin (oba Jesenice); članice: 1. Verdnik, 2. Žerjav (obe Olimpija), 3. Hafner (Transturist), 4. Bom (Radovljica); starejše mladinke: 1. Jež (Fužinar), 2. Gazvoda (Jesenice) ... 5. Pi" kon (Radovljica).
■dh
Danes start košarkarjev
!^uny.s zvečer bodo košarkarska igrišča po Sloveniji ob-i 0/'vc'a- Z II. kolom jesenskega dela prvenstva v t. ,   s'ovenskih ligah štartajo košarkarji in košarkarice.
ko kot v ženski, bo zanimiv obračun tudi v moški "g,'' Znam
se odlično borijo za sam vrh v slovenskih
JJ8'. Znano je, da imamo kar pet gorenjskih predstav-j,kov, ki se odlič. K°šarkarskih ligah.
I       končanem prvem delu so na vrhu ženske lige ko ^'karice Jesenic s 23 točkami, na petem mestu pa so jSfnlkc Kroja. Medtem ko od Jeseničank lahko priča-"lemo, da bodo letos osvojile najvišji slovenski naslov, °do Skofjeločanke štartalc, da si na koncu prvenstva ^'borijo čim višjo uvrstitev. Obe ekipi tokrat gostujeta. Jcseničanke se bodo v Mariboru pomerile z doma-l'm moštvom, medtem ko Kroj gostuje v Slovenskih °niicah, kjer se bo pomeril s Konusom.
. v moški ligi so Triglavani na čet t tem mestu, Kroj j* Pttl, Jeseničani pa osmi. Sc največ lahko pričaku-
c|no od Kranjčanov, saj so se cn teden marljivo pri-I ,;iv')ali v študentskem taboru v Ankaranu, kjer so tudi ropali tri prijateljska srečanja s Koprom. Vsa tri j****«Ja so dobili z visokim rezultatom. Tudi Kroj, ki tr |V spom,;,,1'l,l> kem delu zaigral v odlični formi, bo ^rt oreh za vse favorite in bo z dobro igro lahko na
°ncu Pristal še višje. Jeseničani bodo v tem delu 0|lv<ns,va zaigrali s pomlajeno ekipo, ki pa bo skušala ko i a,i srcuino lestvice. Medtem ko Kroj in Jesenice * s»ijeta, prvi v Ilirski Bistrici, kjer se bo pomeril z .-^sointom  t|nipi pa v Mariboru, bodo Triglavani od-
E'ah tekmo z Radenci pred domačim občinstvom.
Čim^0, lorc' Prvenstveni ples pod koši za točke in c    °?lJšo uvrstitev se je pričel, kako pa bodo zaigrali '0renjci, bomo videli med prvenstvom. -dih
Na letnem plavališču pri Kopru se je končalo letošnje republiško pionirsko prvenstvo v vaterpolu. Nastopile so le štiri ekipe — Koper, Delfin iz Rovinja, Renče in kranjski Triglav. Presenetljivo so tokrat postali republiški prvaki mladi igralci Kopra.
Boj za prvo mesto je bil ogorčen. Že v prvem kolu so domačini presenetljivo le z golom prednosti odpravili favorizirane Kranjčane, v drugem kolu pa so presenetili Rovinjčani, ki so prav tako z golom prednosti odpravili Koper. Za prvaka je tako odločala tekma med Triglavom in Delfinom. Delfinu bi za najvišji slovenski naslov zadostoval že neodločen rezultat, Triglavani pa bi morali zmagati vsaj s tremi goli prednosti. Toda to se ni zgodilo in Koper je le zaradi boljše razlike v golih postal letošnji zmagovalec.
REZULTATI   —   I. kolo:
Koper : Triglav 5:4 (1:1, 2:1, 2:2), gole za Triglav so dosegli: Stariha 2 ter Kuhar in Malavašič po enega; Delfin :
„ Tečaj za jadralne pilote
Na letališču v Lescah se je že končal tečaj za motorne pilote-začetnikc. Na tečaju je bilo 10 učencev in so vsi uspešno končali šolanje. V teku pa je tečaj za jadralne pilote, ki se ga udeležuje 6 učencev in bo trajal tri do štiri tedne. Tako je glavni del letalske športne sezone za nami. Na tem področju se namreč največ naredi aprila, maja m junija, ostali meseci pa so natrpani s tekmovanji. — jk
Rokomet
Kranj in Tržič na kvalifikacijah
Danes in jutri bodo v Kozini na Primorskem kvalifikacije za izpraznjeni mesti v slovenski moški rokometni ligi. Pomerili se bodo drugoplasirani conski ligaši ljubljanske, primorske ter štajerske rokometne lige in slovenski ligaš Tržič. Pravico nastopa imajo tako še Kranj, Jadran iz Kozine in Ciii/e.
Favorit za prvo mesto so vsekakor tržiški rumeni, saj že vrsto let nastopajo v najvišji slovenski ligi. Trd boj pa bo za drugo mesto, kjer imajo največ možnosti domači igralci Jadrana. Tekme bodo vodili sodniki Bukovac iz Celja, Djurdjevič iz Kopra, Jeglič iz Ljubljane ter Hji mer iz Kranja. -dh
: Renče 14:2 (2:0, 8:1, 4:1); II. kolo: Triglav : Renče 20:3 (8:1, 9:1, 3:1), gole za Triglav: Kuhar 7, Stariha 4, Hribar 3 ter Strgar in Mihaljinac po 2; Koper : Delfin 1:2 (0:1, 1:0); III. kolo: Triglav : Delfin 5:3 (1:0, 2:2, 2:0), gole za Triglav: Strgar 2 ter Kuhar, Hribar in Stariha po enega.
Končna lestvica: Koper      3 2  1  0 25 : 6 4 Triglav     3  2  0  1  29:11 4 Delfin      3  2  0  1   19: 8 4 Renče       3  0 0  3    5:53 0
Najboljši strelec prvenstva je bil Koprčan Boris Kram-berger z 10 golti, sledita pa Kranjčana Kuhar 9 in Stariha 7. -dh
Na republiškem prvenstvu v streljanju z MK pištolami in revolverji se je z Gorenjske najbolje izkazal Kranjčan Franc Peternel, ki je osvojil drugo in tretje mesto. — Foto: B. Malovrh
Na republiškem prvenstvu v streljanju se Je med članicami odlikovala Jeseničanka Vera Otrin, ki Je zasedla 2. in 4. mesto. — Foto: B Malovrh
GLAS
SOBOTA - 21. AVGUSTA M
Ko smo slikali trojčke ob njihovi mami, je bilo na postelji komaj dovolj prostora za vse. Foto: S. Hain
so
Kaj bi na dolgo govorili, kolikšna sreča je v družini, ko se rodi otrok, če pa so to trojčki, potem bi morala biti sreča pač trikratna. O sreči pa smo se v sredo prepričali lahko Ie pri mamici v kranjski Bolnišnici za porodništvo in ginekologijo, kajti srečni oče za tolikšno povečanje družine še ni izvedel.
Mlada mamica, 26-letna Slavka Gartncr iz Golice v Selški dolini, je v torek, 17. avgusta, popoldne povila trojčke, dve popolnoma enaki deklici in pa fantka. Na svet so prijokali sicer malo prezgodaj, vendar je v porodniški praksi zgodnejši porod za dvojčke in trojčke običajen. Vsi trije otroci so zdravi, le kakšen dan ali tudi več jih bodo obdržali v inkubatorju. Deček, ki je prvi prijokal na •vet,  je  ob   rojstvu tehtal
2325 g, deklici pa po 2085 g in 2275 g.
V družini Gartner to ni prvi srečni dogodek. Doma je že 6-letni Tomaž in pa dvojčka Andrej in Boštjan, stara po tri leta in pol. Čeprav se je družina tako naenkrat povečala, pa mlado mamico prav nič ne skrbi. »Da bodo le zdravi,« je povedala, »drugo me ne skrbi.« Dva koška ima sicer pripravljena, za tretjega pa posteljice še nima. Pralni stroj je sicer pri hiši, vendar pa bo moral prati neprestano, če naj bi bili trije dojenčki vedno v suhih in čistih plenicah. Negovalke so povedale, da bodo dojenčki potrebovali kar okoli 180 plenic in pa tri stekleničke seveda. Jasno pa je tudi, da bi njihova mamica potrebovala še nekaj rok, da bi tri dojenčke lahko naenkrat na-
Predstavni!. Gorenjske kreditne banke tov. Dušan Roblek Je Slavki Gartner kot pomoč ob tako velikem povečanju družine izročil hranilno knjižico s precejšnjo vlogo. — Foto: S. Hala
hranila, previla in kar še sodi k negi. »Bo pa večji fant malo pomagal, pa tudi mož je zelo dober, in mi ne bo pustil delati kaj kmalu.« Gartnerjevi imajo 5 ha obdelovalne zemlje in nekaj gozda.
Dr. Košmeljeva, trenutno nadomešča direktorja, je povedala, da so mlada mati in pa trojčki za sedaj zdravi. Dojenčki sicer nimajo še zadovoljive teže, vendar pa je to razumljivo in nI vzroka za zaskrbljenost. Poudarila pa je željo Gartnerjevih po velikem številu otrok, kar Je za sedanji čas in razmere na Slovenskem skoraj izjemno. Pri nas so redke družine, ki hočejo imeti veliko otrok. No, Gartnerjevi so si po treh fantih želeli še deklico, pa so prišli kar trojčki. Trojčki pri nas niso nekaj izjemnega, pa tudi tako redki niso. Odkar je bila ustanovljena Bolnišnica za porodništvo In ginekologijo v Kranju, so se v njej rodili trojčki kar šestkrat. Dr. Košmeljeva meni, da poleg čestitk Gartnerjevi zaslužijo tudi, da jim priskočimo na pomoč ob tolikšnem povečanju družine.
Gorenjska kreditna banka Kranj oziroma njen predstavnik je že v četrtek Izročila Gartnerjevi In.milno knjižico 8 stotimi starimi tisočaki, trojčki pa bodo orav tako dobili vsak svojo hranilno knjižico z začetno vlogo. Gart-ticrjevo je obiskal In jI čestital tudi predstavnik škofie-loškc občinske skupščine in obli ubil pomoč družini. Pomoč v oblačilih za trojčke in za večje otroke pa so obljubile tudi skupščina občine Ki.ini ter delovne orpanlzaci-|e v Kranju, Skofjl loki In Tržiču. L. M.
Zlati »mpdefest« za Kroj iz Škofje Loke
Pred kratkim se je končal drugi potujoči festival jugoslovanske mode — Modefest. Združen je bil s koncerti znanih jugoslovanskih pevcev. Obiskali so 23 mest, med njimi Ljubljano, Pulj, Zagreb, Split, Beograd in na 23 modnih revijah prikazali najnovejše dosežke jugoslovanskih tovarn meterskega blaga in konfekcijskih hiš.
Podjetje Kroj iz Škofje Loke se je na reviji prestavilo' s kolekcijo desetih ženskih in moških plaščev za jesen in zimo. Obiskovalci revij so s posebnimi anketnimi lističi ocenjevali lepoto in praktičnost prikazanih modelov. Največ glasov je dobila kolekcija podjetja Kroj in s
tem tudi Zlati modefest. Zanjo je glasovalo 55.000 obiskovalcev revij ali več kot po'0" vica.
Plašči, ki so bili nagrajeni1 Zlatim modefestom, predstavljajo del redne proizvodnje in jih bomo v prihodnjih dneh že lahko kupovali v vseh naših trgovinah s konfekcijo.
V četrtek se je v Kblnu v Zahodni Nemčiji pričel fes"* val moške mode. V okviru po* slovnega združenja tekstilne industrije sodeluje s kolekcijo plaščev tudi podjetje Kroj-Tudi to pot ne bodo prikazali ekskluzivnih modelov, temveč del redne proizvodnje.
-Ib
Jaka čop Narava.
Z bistrim uresom fe zaznaval njen utrip, vztraj no in pdtrpeiljivo odkrival njene prelestne skrivnosti in jih ohranjal z ljubeznijo zanosnega planinca v svojem raju pod triglavom. Žuborenje bistrega potoka, otožni spev ruševcđ, prihajajoča tema nevihte in ponosna vzvišenost
mogočnega maka ga jc vznemirila m upodobu
jo ic v svojem SVETU med gorami. Prevzeli in pretresli so ga kljubujoči vihar \ik/, sjmboi vztrajnosti, poguma "' neuklotv Ijivpsti, simbol narodovega ponosa. Klasična estetska kompozicija, izvirnost fotografije in izbira pravega trenutka ga je popeljala v sam vrh umetniškega ustvarjanja. Podelili so mu Cufarjevo plaketo in ga predlagali za Prešernovo nagrado . .. D. s.