Tečaj XVIII. List 15. go podarske ober tni 8 k Izhajajo vsako sredo po poli. Velj tiskarnici j emane za čelo leto 3 fl. 60 kr 111 posilj po posti pa za leto 4 fl. 20, za pol za pol f naro 1 fl. 80 kr., za ćete 2 fl. 10 kr., za cetert leta 1 fl kr. nov. dn Ljubljani sre aprila 1860 revnim Dolenconi Notranjcom! Že proti koncu lanskega leta je začelo v raznih krajih kranjske dežele najpotrebniših živežev zlo zlo zmanjkovati, zlasti pa je imelo »že sicer silno obozno ljudstvo na Dolenskem ín Notranjskem veliko veliko terpeti. Dolga nenavadna suša ppslednjega poletja in červi, kteri so to leto jare žita kakor tudi vse sočivja in korenstva skoraj po celi deželi spodjedali, so bili krivi, da se je tako malo bodo npsti natanko skerbel siromaške zadeve V Ljubljani prav dělili, bom pozved posebnih komisijah, v dotičnih kautonih postavlj 30. marca 1860. otreb te Gustav grof Chorinsky s. r. c. k. deželni poglavar. Gospodarske skušnje. (Konjsko m dob pica ku re tni ni). Konjsko přidělalo, da so kmetje z mervico svojih pridelkov komaj meso so jeli na Francozkem perutnini pokladati; zrežejo do Božiča z najpotrebnišim živežem shajali. V začetku tega namreč meso na drobné kosce, po kterih kuretnina ueiz leta so pa pridelki že tako pošli, da so skoraj v vseh hišah rečeno rada sega. Po mesu. kokoši prav rade — skorej celo teh nesrečnih krajev silno veliko pomanjkanja in bridko leto — nesó, in njih jajca so tudi debelejše. Konjsko meso ker nima priložnosti revšino tako začeli terpeti, da se je zdaj hudo hudo bati, je za kuretnino zlasti po zim dobro > kaj bo do prihodnje žetve, ki je še tako deleč, ker je po- Kukovica se prišteva preselivnim ticam, to je, tištim t ktere se v naših krajih pozimi preživiti ne morejo » zato v jeseni odtnas pobegnejo 5 se preselijo v gorke kraje, kj najdejo potrebni živež. Kukovica zapusti nase kraj proti koncu mesca vélikoserpana in pride spet v začetku veliko travna, kuka pa le do konca i rožnika. Veliko je ljudi, kteri pazijo o prihodu kukovice y k kokrat bo pervič zakukala. Pravij y kolikorkrat kukovica zakuka, toliko let bo še človek živel, kteri jo pervikrat sliši kukati spomladi. Kadar gospodar spomladi pervič kukovico sliši, pazno šteje, kolikokrat je zakukala, potem hitro šteje dnar je, ktere ima ravno takrat v aržetu y ker ima neumne misli, kolikokrat je kukavica zakukala, toli kokrat se bodo pomnožili njegovi dnarci v žepu. Kmetiški Ijudj pravno y če spomladi kukovica pogostoma kuka meni dob t y Voce poredkoma kuka, pomeni pa slabo Kukovici prilastujejo tudi, da me prerokuje. Kad kuka zvečer, pomeni, da bo lepo vreme; kadar kuka zju traj, pomeni ? da bo deževno vreme. Nobene tice glas ni tako podoben cloveškemu glasu kakor glas kukovice. Le škoda, da nima več ko dva glasa y s kteri vedno le sama sebe imenuje, ko pravi rt kuku Nekteri so pisali od kukovice, da je nemarna, zani-kerna tica, ktera nič ne skerbi za svojo rodbino in le druge tice nadležje mlade kukovice rediti. Drugi so pisali od kukovice. da ona tega ue delà iz nemarnosti in zanikernosti, ž i veža y ker so tako bedasti in mislijoa, da je kuko ampak ona je tako stvarjena, da ne more jaje valiti. Njeni životek je neki tako ustvarjen, ako bi se v gnjezdo na jajce vsedla, da bi jih precej poterla in zdrobila, zato je prisiljena, to delo drugim ticam prepušati. Da kukovica nikoli gnjezda ne naredi in jaje nikoli sama ne leže, je vsakemu znano. Ona potakne jajčica v gnjezda drugih tic, da jih valijo in potem mlade kukovice redijo. Najrajši dene jajca v gnjezdo penice, pastarice je-senice ali pa kake druge majhue tice. Kadar se tički iz- jim stare tice pridno donašajo potrebne valijo, je pa mlada kukovica veliko večja od drugih tovaršev več živeža potřebuje. Kaj naredi, da več dobi meče iz gnjezda vse tovarše ker tudi Gr in po i da stari le samo kukovici vica res njihove rodbine. Pametne tice, varujte se kukovice! Višnjo gorski. Glasi cesarskem ukazu zastran uciiega jezika v šolah. III. Naj spregovorim zdaj o latinském jeziku. Ker je to jezik mertev, to'je, da se ne govori nikjer več čisto. ga cenijo zlasti dan današnji nekteri malo in čedalje manj; nekterim pa se zdi za malo, da bi veljal več od gerškega. kterem se je izgladi I, HHH^^H^^IH iz kterega si je izposodil tako največji in najbolji del svoje literature. To je ravno esreca, da se tehtajo reci zgolj po teorii, da se ne praša dosti, kaj pa življenje pravi, in vendar obveljá Vse neizmerno bogateja, bodi si v in da je postal gerški narod nazadnje samo to, kar se ž njim ujema in sprijema 1 • VV. .. . . . - _ res da je gerscina bogateja formah bodi si v slovstvu učitelj rimskemu in vsem poznejim. Al- Gerk je živel tako kar si je omislil in izmislil, je bilo tako sam za-se; vse, 7 7 --------J ~ ----------.«.m.«... j j" «.««% čisto iz njegovega jedra, tako tuje za druge ljudstva osno vano y da bi jim s svojo omiko ne bil mogel dosti škodovati, moč ne dosti koristiti, ako bi ne bilo vodotoča, da vodi silno gerškega elementa v žile in kite tistih narodov, ki se niso napredovanja branili, pa so bili, sami zase presirovi ustvarjeni, dobro njetilo, ki pa od drugod iskre potřebuje. In ta vodotoč so bili Rimljani in so še dan današnji vkljub vsem pruskim pedantom, in zato je njihovo bitje za nas imeuitneje od gerškega. Rimljani nam se zdé sicer velikani, pa se jih ne bojimo; ne dozdevajo nam se tako tuji, kakor Gerki ; njihove misli so enake ali saj podobne našim mislim, pripravne za naše razmere in za nSš čas, kakor da smo ni bližnja žlahta. In kakor nam, se dozdeva to vsem izobraženim narodom. Na široki podlagi rimske omike so postavili si svojo domaeo; kvas latinščine je presiail vse ude sedanjega življenja. In kakor se ne dá tajiti, da so ji přitékali pervi in najobilneji studenci omike iz gerškega, se pa po drugi plati zopet ne more prezreti, da je bil le Rimljan universale!!, da je nam edina ta universálnost pomagala, da nam je treba toraj pred in bolj soznaniti se z latinsko kulturo kakor pa z gerško. Prasa se zdaj: kaj je latinscina za nas Slovence, kako se dotika in strinja naš jezik z latinskim, kako sta si eden proti drugemu? Latinski jezik je jezik katoliške cerkve, katoliška cerkev pa je naša národna cerkev. Pravim národna, in.ta beseda mi je tù v pervein, edino pravem pomenu. Katoliška vera nam ni národna, ker jo zdaj národ terdi, arnpak zato, ker si jo je že od konca sam izvolil, se je vedno stanovitno deržal, vkljub silnim nadlogam in skušnjavam, se vedno te zvestobe tudi zavedil in vse svoje mišljenje in čutenje po nji obračal, po drugi strani je pa tudi vselej v nji pomoći, zavetja, rešenja iskal in ga našel. Premislimo to malo bolj natanko. Dozdaj smo se meniii premalo za to rec; nauk, ki ga bomo přejeli, je imeniten za nas in za naš jezik. Keršanstvo so jeli nam oznanovati najpred oglejski, potem pa saleburški duhovni. Slovenci se mu že iz začetka nikakor niso ustavljali; še le, ko je ob enem sirovi bavarski knez Tasilo tudi slovensko svobodo zalazoval, je pokazala se nasprotna stranka. Droh, Drodor, Samo, Avreli so odganjali novo vero le zato, ker jo je bránil Ta s i lo, najhuji sovražnik slovenskega na- druzega kakor zanjka tuje politike. nič roda, češ, da ni Toda kristjani so se bili že tako pomnožili, da ni dolgo to opiranje terpelo. To je bila pa tudi najvecja sreča za narodnost. Ko bi se bili naši očetje terdovratno starih bogov deržali, ni dvombe, da bi jih bili sosedoi, kerščeni narodi: * Dalje iz 23. in 4. lista. t v 115 Bavari, Longobardi in pozneje Franki podavili; bilo bi jib misliti patriotizem brez katoliškega duha; brez njega je zadelo ravno to, kar Obotrite, Sorbe in Lutice. Keršanska brez sadu jalov ) zato 7 ker je katoliškemu Slovencu brez vera pa je vverstila jih med druge njene spoznavavce; pod njega nerazumen, že zanaprej sumljiv. njeni mi perutami so brez nevarnosti s tujimi ljudstvi se Pa cemu to dolgo besedovanje ? utegnejo bravci prašati. Res da jih je pritisnil ze za rana terdi Ne zamerite, za moj namen je bilo potrebno. Zakaj? družili in pečali. jarem nemških vladarjev, bavarskih knezov in iranskih bom povedal drugo pot. (Prihodnjič dalje). kraljev, pozneje pa saksonskih cesarjev, toda posebnega preganjanja njihova narodnost vendar nikoli ni terpela; 7 kakor druge narode bi branila bila tudi njih katoliska cerkev perva oblast srednjega veka v duhovskih in tudi v posvetnih rečéh. Kakor je kal, je tudi zeljše. Katolistvo se je v narodu vkoreninilo in na vse strani razrastlo; iztrebivsi iz sebe Kranjci na Horvaškem. Spisal J. Terdina. (Dalje.) 5 Med stare štejem tište gopode, ki so se že davnej »UUU «DUIVIIIUIIV I». »«.»u. - , ~ ---------------7 —--------* ajdovske vraže, se je Slovenec očistil in prerodil; sprijele Pre(* letom 1848 izučili in v službo pripravili; prišli so na ste se v njem vera in narodnost v eno jedro obe močí ste Horvasko vecidel z ženo in z otroci in s starimi ideami zarastle se v eno samo nerazločljivo ; presinivši se skoz in kakorsne so veljale v njihovi mladosti in na njihovem domu skoz je ena drugo pospeševala in budila. Najlepše je raz- pa niso za zdaj nikjer več dobre in tedaj tudi za Hor- 7 vate ne. Da bi se horvaski naučili, so ti gospodje vecidel odevala se ta uzajemna podpora v strašnih stiskah turških vojská. Moč vladarjev je bila takrat opešala; od njih ni prestari in življenje na Horvaškem se jim tako čudno, tako dobival Slovenec nikoli prave pomoci; še manj pa so bra- ptuje zdí, da vidijo in slišijo povsod le barbarstvo, neved nili ga nemški vitezi, zapíraje se v grajšine gledali so mirno, nost in razujzdanost. Kar je dostikrat celó lepa národna kako Turek po deželi razsaja, pobijaje in odpeljevaje s sabo šega ali kaka častitljiva in nedolžna stara navada, imajo oni uboge kmete, požigaje vaši in božje veže. Kaj nas je ob- za nečloveško bedarijo ali za neslano burko, ki jo je treba - před ko mogoče, odpraviti ali saj prepovedati. Za te ljudi bi čilo je ljudi, da so bili s slabim orožjem kos hudemu so- člověk le eno željo imel: da bi nikdar na Horvaško prišli vražniku; zbiraje se v taborih okoli cerkvá, na posvećenih ne bili, ker tu res nikomur ne koristijo in zraven strašno tleh se bojevaje, so si bili svesti, da ne branijo le sebe, žalostno životarijo. Sicer pa ni na njih le madeža ne; v njih varovalo takrat? Zaupanje v Boga in njegovo vero ujuna poštenost; mož-beseda jim ni prazna rec; temuč tudi sveto vero, in to prepričanje je dajalo jim sto- Je se prava stara tero moč in vecidel zmago. Ta morija je terpela celih dve- bolj vestnih in bolj pridnih delavcov ni dobiti; pred ne sto let. pa vendar ni končala našega naroda, marveč je gredó spat, dokler ni odločeno delo doveršeno; res, da se dosti nepotrebnega popiše, vendar pa se je železni mar zavedal se ko ie nehala, bolj živo kakor pred svoje moči £J*A \ l/UUl OV , IVU JV UVIIUIU , WUij ma i » v» nu»ui |M V« ot vjw "'"VI ---- ---1------J' ~ r ' ^ ~ J » v ». v. .. . "" «w.vui.i ...... in narodnosti, da je hitro v vseh rečéh napredoval. Turške ljivosti čuditi, ki o tolikih kupih protokolov in bukev ne vojske so mu bile kervav kerst, s kterim je iznova poterdil, obupa. Zvestejih služabnikov od njih cesar nima. Zato Bog globoko prepričan da je o resnici katoliške vere, varuj! te gospode zaničevati, marveč pravim še eukrat, da je le škoda za njihove dobre lastnosti, ki bi drugej obilen kako těsno se je z njegovo narodnostjo zdruzila. Pa sred vojskovanja mu je prišla druga, še huja skušnja: začela je sad donesle, tu pa brez uspeha ostanejo. Njihovo življenje terkati na vrata tudi njemu lutrova prekucija. Res i da so je pac neprijetno. Iz pisarnice domu in od doma zopet v jih ji nekteri naši sinovi odperli in jo z gorecim sercom na- pisarnico rodu priporočali, da je marsikdo omahoval, marsikdo tudi Al većina ljudstva zaverže priliznjene obete poliček piva ; al to je ves njih circulus. Včasi še pridejo na kak pivo je na Horvaškem malokdaj pituo; tudi omagal. dobíjena je nova, častitljiva zmaga i ni starih zuancov zraven, da bi mogli ž njimi vred o slabih Ponosni smemo biti, da casih toziti in zmešani svet rešetariti, pa tudi ne prijaznega naših krivovercov niso preobraćali tuji, sirovi dragonarji, kerčmarja, ki jim je nekdaj v Ljubljani svojo tobakiro po-kakor se je drugej pogostoma godila; luterstvu se je uperi nujal in mestne novice pravil. Vse jih tišči, vse jim na- narod sam 7 mogocna 7 prepričavna beseda škofa Krena in gaja: narod, pomagači, sluzabniki, ceste, vreme 7 zrak 7 uter in pa zena. Tako zive oni. skoraj se slabeje pa njihove 7 V eno mer slišiš toziti: „Bog se usmili ! njegovih pomagavcov nam je zopet dezelo pomirila divši vsakod staro vero, povernivši nam z nj o prejno edinost gospe in otroci, v narodu. Tuja mladika ni mogla na našem drevesu ozele- kaj bo začeti? Za ljudi tù kratko ne malo ni! Nimaš čio neti. Al ta zvestoba ni ostala Slovencu prazna, brezkoristna. veka 7 da bi se kaj prijazno z njim pomenil; dragina je Cerkev mu je obilno trud povraćala, ki ga je za-njo taka, da nam bo skoraj ob suhem kruhu živeti, pa se še preterpel. Njeni duhovni so mu bili vedno pervi in najbolj resnični prijatli. Oni so mu zbudili domačo literaturo, oče- vse nekako grenko, kislo, za dnar ne dobi, kar bi clovek hotel, in kar se dobi, je pusto, brez slaja. In kaj hočemo divši mu jezik tujih pritik so spisali za-nj lepo število po- z ubogimi otroci! Tù ni ne prave šetnje, ne sence božnih bukev, po njih je dobil veselje do branja in do sol. 7 ne trate, in ce se clovek kam popelje, kaj mu na kmetih Da so naši ljudje zadnjih dvesto let kaj v kmetíi, slasti pa nudijo? enmalo slabega vina 7 po- ki nam ga umazan jud v vertnarstvu napredovali, se ima pripisovati zgolj njihovim nosi in pa k večjemu kosček červivega sira _ _ _ ~ _ . â v A • « V * • V i > • VA it à nikjer pa blagim, domaćim naukom, ne pa grajšinstvu ali učenim ne piske, ne pečenke 7 ne sniceljnov, ne cvertja in celó do tujim društvom; oni več zrahljali zemljo, da seme „Novic4' in koristnih bukev ne pada već na kamnitno zemljo. Naj brega kruha ne. Moj Bog, kaj bo začeti!" Tako tožijo slovenske gospé na Horvaškem, mislim vse od perve do zadnje. In marsikaj je res, kar govore. Tako omenim tù le častitega Pirea, ki ga saj po Gorenskem vsak gospodar pozná in hvaležno spoštuje. Tudi za po- kakor se zbirajo mamke v Ljubljani in drugej pri nas, da pijo svetno literaturo to veljá. Vodnik je bil cerkven mož, kake štiri skledice kofka skupaj in se pogovarjajo, kaj je pri pečaje se vedno z jedrom našega naroda je spoznal 7 kaj sosedu novega, kako se ta ali mu je všec in kaj mu pridi; zato ni posnemal tujcov, in po in sploh, kar vsaka njih pravici se smemo ž njim ponositi, da je vtisnil mladi lite- una prijatlica nespodobno vede skrivnega na sercu ima, kar se ni- Horvaškem raturi pečat narodnosti, tedaj pečat originalnosti. Neupehani delavnosti svojih duhovnov imamo hvalo dajati, tù ni da nam je narod čil in zdrav, priden in pobožen in za komur povedati ne smé, tako se res malokje po gospé shajajo; teh kratkočasnih, živih, vsevedijočih tovaršij to se ne dá tajiti. Kdo smé tedaj našim gospem zameriti, ce se jim tako mocno zija m po domu tozi! Tudi vsako delo připraven: od nje in iz nje mu je dohajala v sa je gotovo, da se nobenega horvaškega mesta naše Krakovo omika in mu dohaja vecidel še dandanašnji. Iz vsega tega vidimo ozko, natančno, vzajemno djansko društvo svoje vere in svoje narodnosti. Pri nas ne dá se ne derži, da bi si mogel clovek poleti in pozimi s cversto zelenjavo postreči; pa tudi Šiške ne, kjer se dobiva v 12 kerčmah vse, kar serce želí in nič dalje, kakor streljaj od * 116 města. Vasi po Horvaškem niso kakor nase, kjer bliže mest že zanaprej namenjena, novim razmeram udati se in po skoraj več leséne bájte ne bo; tudi tišti dobrovoljni, precej zdraviti Horvate za svoje rojake, brate in prijatle, zato pa trebušasti, pa z vsem dobro založeni kerčmarji so le pri se je tudi kmali ji vse tako zdelo, kakor domá in se je nas po deželi, ne pa na Horvaškem, kjer Izraelovi otroci veselila, da kaj zvonec nosijo in zato se ozirajo tod naše gospe zastonj po kako je kaj pri novega drugih kakem „Roženpahu y po kaki „Laverci", n Viču « ali horvaškem „Mengšu". po kakem novem Tudi otroci nimajo našega kapucinarskega verta, da si, po mehki travi se valjaje in premetovaje, nježne ude krepčajo, in Latermanova senca daj povsod le J Ijud vidi in poskusi in ob enem izve, Slovanih. Takih Horvatje ne gle- , naj raje sem tudi tako pisano, čeravno bi, kakor seru že rekel jez ; lahko zato tudi njih po pravici reč meli. Med temi mlajšimi ivljenje najbolje poznam in zato m, da nam se ni beri sila ne hladi gospodičin, ki so že do tistih let dospele, da jim Saj jez štej d ka godila sem jih na Horvaškem přebil skerbne matere velevajo, se malo sprehoditi, nekaj ker sluzi najsrečneje vseh, kar sem jih do zdaj preži to za zdravje, nekaj pa ,,ut spectent spectentur et ipsae", ker se utegne jim na šetnji morebiti kaj nakijučiti, kar si , med Prišli smo na Horvaško; pervo reč, po kteri smo prašali, so bile ke bul prebi in pogovarjaje se z znanci y ki vsaka deklica tako iz serca zeli. Res je pa tudi, da se smo jih povsod kmali našli, smo napredovali v nekaj mescih užtvo stopiti mogli. Znanci inom ali pa s kakim bliž- je/j'ku, da v vsako d tem našim gospem kaj tezko ustreze in da vcasi menda « toliko v zato zabavljajo, da jim jeziček ne oterpne. Bil sem se v nas soznanijo ali s kakim mestnj Zagrebu, v najlepših ulicah „na Ilici", na dve rojakinji na- njim duho meril; po navadi tožite, da se nikamor ni sprehajat iti, ker y vsakemu se dobi zdi y da Kranj tak » hitro in radi po domače ž njim govore, pa so nas jeli va-Uica" preblizo, škofov vert Maksimir pa pre dale č, biti zdaj sčm zdaj tjč, krnali pa ob enem na vse strani. drugam pa jim se ne ljubi iti! Smešno pa mi se zdi, na Skusili smo y da v. t zi vi t . I Horvaškem o posebni dragini govoriti. V Zagrebu utegne k med Horvati zares še p t je gotovo toljubj še zdr biti zdaj, kakor pri nas, drugej pa je gotovo povsod ceneje. ostalo V Reki je meso po 18 nov. krajc., fuut dobrih rib ravno příhodnosti obupati. Ko je přišel kak tujec e, in narod, komur je to in cel in dober, da mu ni o m Ger ko y večidel pa še bolji kup, in cuker, kava, rajz svila, v hišo, so ga prašali, po «•a kaj je, od kod j ali pavola najmanj za tretjino bolj po ceni kakor na Kranj- je přisel po kakem opravku ali pa kar tako po tolovajsko Na Horvaškem takega spraševanja ni. skem, pa tudi drugi živež dražji ni, ceravno je zadnje leta sčm ter kup poskočil. Celó v Zagrebu sem plaçai v gostivnici samo Z e hodi. te pokaže hišnemu gospodarj ki pa ima pred 24 krajc. srebra za pet jedi; še bolje ziveti pa je v Va- kosilom cez glavo opraviti, pa te pozdravi le z besed raždinu. In vendar sem slišal v ravno tem mestu kranjsko yy Dobro došli Za mizo pa te ima gospó zdihovati, da je taka dragina. Mož je itnel 1200 letne plače, pa so živeli s tremi otroci tako siromašno, da jatla y odloči ti se že kakor starega pri kakor vsem drugim po vinskem vodj je le dvakrat v tednu meso na mizo prišlo. Kako to? Gospa delata pajdašica, da se z njo pogovarjaš in si skupaj kratek čas ce je zraven; ce je pa ni, da pa saj za-se in je kupovala v mestu od judov; judje pa iscejo stoterega enem za-njo polno kup dobička in tako nepraktične so skoraj povsod naše gospé. • V b zpraznis; ker si „prihodnik .u y potřebuješ horvaskega kersta, pa prinesó pred te „zdravico To je zares čudno! Slovenke so sicer dobre gospodinje, tla jim je malo para; gospoda pa si ne vé pomagati. Ce bi ali lika V) bilik toda se ne ustrasi. Ta zdravica je precej ve laj manjši od polica, včasi pa tudi trije polici kupovala od kmeta, namesto od juda; če bi se pogodila z ki se pred tabo lesketajo, bodi si v lesenem ceberčku, bodi , dolgi škornji ali drugej, kakor je fantazija grajšakom ali s kakim mestnjanom, ki ima njive, vert in si v stekleni krave, pa bi si gotovo moke, zivali, mleka, zelenjave in tište , da bi lahko bolje živela piti, ki te gosti. To zdravico ti je do zadnj kaplj iz vse drugo tako cenó omisljevala to tirj stara ada in vinski kraj; ali zlahkoma iu da bi nič več dragine v misel ne jemala. Tako pa je ali debelo pozíraje dolžnost dopolnis, je vse eno njihovo življenje res pusto; večidel čepé domá, ter gledajo y da J le zdravica opravljena. Gromovit „živio!" te pozdravlja na to skoz okno opravljaje znance ali pa druge prazne marne od vseh plati; odslej si domac in piješ, kolikor hočeš in uganjaje ali pa tudi kar tako brez misli, vsak hip široko zijaje. mores, ne sili te nihce vec. Med dobro pojednjo in še boljo nekaj sem jih pa le našel, ki so se vdomačili, se jezika smeli ali pogovor; kmali si znan z vseini, ki so s tabo za Tako živi sploh gospoda, ktero sem staro imenoval; pijaco pa se serca ogrejejo in usta odp naučili in z deželo in z narodom poprijaznili. Bil sem pri mizo, morebiti bolje, kakor z ljudini, ki jih od mladosti «Jag njetu u v Zagrebu, pa mi pokaže znanec starca rekoč: poznaš; zakaj tù ni hinavščine, iz ust se sipljejo misli tako glavi in v sercu rodile „To je gospod K.; po jeziku bi těžko kdo poznal, da je čisto in naravno, kakor so se v Kranjec, tako gladko mu teče horvaščina, čeravno je že Nikoli ni dolgo, pa ti se približa tù eden, tam zopet eden star sčm přišel". Pozneje se s tim častitljivim rojakom sam in te prosi za prijaznost in bratovšino. Kadar je društvo soznamm y pa mi je rekel, da je prav zadovoljen na Hor- posebno dobre Ije vaškem, on ima ljudi rad, Ijudje pa njega, in res sem pervega do zadnj se pobratijo eden z drugim vsi Nemogoče je tudi Horvatom, I od kako gajo se pesmi stare in vidil, kako prijazno so ga Horvatje pozdravljali. Druzega veselico brez petja končati ; razh gospoda sem našel v Reki, tudi plešca; pripovedoval mi je, nove, vinske pa tudi domorodne in marsikdaj sem slišal kako lepo je šest let v Slavonii živel in da ni boljših ljudi tudi domače slovenske glase, slasti okoli Zagreba in v Pri- od Slavoncov; Kranjci so predebeli, prevec po vseh ustih morji, pa tudi v Oseku in celó v Vukovaru tik Donave. in svoje glave y Slavonce pa je lahko za vsako blago in Pa tudi sicer mi se je vedno prijetno zdelo, s Horvati se koristno rečnadušiti; brez upiranja so dali vse, kar je bilo družiti V • . • T so še Ijudje po naravi, brez tište ostudné v po za šole ali za cerkve potrebno in so radi člověku zaupali, litike", da bi potřeboval clovek vsako besedo pretehtati, da so le vidili, da jim dobro hoćemo in da jih ne mislimo preden jo izgovori; tù se nimaš nič zamere bati, da je Ie prekaniti ali slepiti. Tudi ta gospod se je bil dosti dobro serce y in misel blaga; na unanjo podobo se ne gleda in jezika navadil, spoznavši, da je potreben in zares lep in skoz in skoz sem prepričan V I «ft t 1 1 y da j prijaznost, v kteri so mogocen m laj z narodom, tudi vladi na večji dobiček kakor pa Veliko lože pa je m laj š i slovenski gospodi; znan ji tisto imenitno-ošabno zaničevanje, ki ne more v ljudstv je stari pa tudi novi sistem in nove ideje, ter je prepri- ki si je častitljive svetinje svoje narodnosti neoskrunj m . A > . v ft m mm • v * » j • 1 t 1 i « 1 čana, da stare kopita niso za novi čas, da je marveč treba ohranilo, nicesa druzega zapaziti kakor nevednost in bar y čas razumeti in napredovati, če se hoče pomagati narodom barstvo pa tudi deržavi. Prišla je ta gospoda v te kraje, vedoč, da najde druge ljudi, druge navade in drug jezik, in je bila (Dal Ozir svetu Sardinija kolikosna je bila in kolikosna je sedaj. Pred začetkom lanske vojske je štelo sardinsko kra omenim „popotnik" tega, kar mu je poslednji čas v roke prišlo. 4AHII{A (Danica), list za zabavo in književnost se zove leposlovni časnik, ki ga, ko je ..Sedmica" nehala s 9 - „Srb. Dn." izhajati, vreduje slavnoznani prejšni Sedmicni Jjestvo 1373 □ (štirjaških) milj, na kterih je prebivalo 5 vrednik gosp. Juri Popović. Danica izhaja vsaki rnesec: milijonov in 200.000 ljudi. 10., 20. in zadnji dan po celi poli in veljá na leto 3 Po poffodbi, ki je bila v Ziirich-u storjena, je dobilo dobivati se pa more tudi Lombardijo s 369 □ milijami in 2 milij. iu 700.000 pre- za 11 gld. na leto. s„Srbskim Dnevnikom" -ld. vred 9 bivavci. Ko se je s Sardinijo zedinila šeToskaua, Parma, C.IOBEIIKA (Slovenka), tudi lepoznansk časnik, Modena in papeževa Ro manija, je prirastlo h kraljestvu vreduje ga rodoljubni pisatelj zanimive „Slovenske Azbuke" kralja Viktora Emanuel-a sopet 802 □ milij s 3 milijoni in gospod Emil Cakra"; vsakih 6 tednov pride en zvezek 6 pol debel na svetio; veljá za celo leto 2 gold. 60 kraje. 900.000 dušami; namreč s Toskano 403 □ milij m obsega 67 straní in med drugimi 1.800.000 ljudi, s Parmo 113 □ milij in 500.000 ljudi, nov. dn. Pervi zvezek z Modeno 110 □ milij in 600.000 ljudi, z Roman ijo sostavki sta dva, ki se pobliže nas Slovencov tičeta: „Svitak pa 176 □ milij z več kot milijouom ljudi. u Svetovidu" (St. Vidu na Koroškem), ki govori o znanern Čeravno je sardinski kralj celo sa vojsko dezelo z kamnem prestolu ob priloznosti volitve novega kneza; drugi 201 □ milijo in 610.000 prebivavci, kakor tudi celo grofijo sostavek: „Jugoslovenski reformatori" govori o Truberju, n i z a j s k o s 75 milijami iu 243.000 prebivavci fran- Stefanu Konzolu, Dalmatu, Janezu Ungnadu in Veržeriju in cozkemu cesarju odstopil, je njegovo kraljestvo vendar pa o postanku slovenske knjigotiskarnice v Tubingu, in na- za 895 □ milij večje kakor je bilo pred letom in šteje steva knjige, ki so bile ondi tiskane. 5 milijonov in 747.000 dus več. Oba časopisa, tiskana s cirilico, sta vredna, da se ju Novo sardinsko ali tako imenovano podplaninsko tudi mi Slovenci verlo poprimemo in kažemo, da nam (subalpinsko) kraljestvo ima sedaj 2268 □ milij in 10 mi- vzájemnost književna ni prazna beseda. Verh tega jima je lijonov 947.000 duš; toraj po velikosti zemlje ne veliko tudi cena tako nizka, da nobenega ne odvracuje. „Slovenka", manj, , po številu prebivavcov pa veliko vec ko še enkrat ako uajde obilo podpore, obeta toliko, kakor je imelo pred letom sardinsko kraljestvo. Tudi za Slovenke, je sedaj to kraljestvo po posestvu zemlje, kakor tudi po V se posebnih doklad zlasti 55 »I A3 APIHJE, i.ii Aoro^aji 3a npemena KHE3A številu prebivavcov na Laškem največje, ker ima napoli- .IA3APA". Pod tem naslovom je přišel tudi v Novem Sadu v tansko-sicilsko kraljestvo po poslednjem štatisticnem stevilu pri K. Hinc-u drugi pomnoženi natis krasne epicne pesmi le 9 milijonov in 116.000 duš na 2033 □ milijah. y Vse ktero je zlozil iz casa serbskega kneza Lazara ar » J o k s i m druge talijanske dežele so bile pa še pred manjše kakor je Nović Otočanin. V izverstnem narodnem jeziku popeva v bila sardinska dežela. Kratkočasnica — pa resnična prigodba. Vsi imajo prav, pa vendar gré vse napak uji junaske delà serbskega naroda v bojih s kervolokitn sultanom Muratom na kosovem polji tako nadušeno, da mora serce vsacega bravca ganiti. Olepšana je lično natisnjena knjiga s podobo v les vrezano ba no vica Strahinja. Knjiga, ki ji je cena 1 gold. nov. dn., je vredna, da se Preden je general P.— Terst zapustil, je dal svojim razširi po vsem jugoslavenskem svetu. Sto Danakí se zovejo pesme, ki jih tudi s cirilico oficirjem večerjo; nazadnje jim je hotel še punč napraviti; Zato pokliče ordinanca in mu reče: „Pojdi k Bischof-u misli v Novem Sadu iz tiskarnice marljivega knjižarja gosp (tako se imenuje tukaj imeniten likêrist) in reci mu mi posije 5 butilij najboljšega ruma". y naj dr. Hinc-a na svetio dati gosp. A. Pop ovi é. Knjiga bo ob-segla 6 pol in cena ji je za naročnike 60 kr. ; prihodnji 55 Ze prav u odgovori koprol, tece naravnost, v s k o- mesec pride na dan. Sveti Sava, pervi arhiepiskop i prosve fijo in ko pozvoni, pride strezaj k oknu in bara, kaj da je ob tej uri? „Gospod general se lepo priporočajo gospodu titelj srbski, je krasna slika, ki jo je gospod Pavle škofu ( Bischofu) in prosijo, naj mu pošljejo 5 butilij najbolj- Cortanović, akademični malar iu litograf u sega ruma nikoli ne pijejo Strežaj mu reče, da škof y in zapre okno. niinajo ruma, ker ga Ordinančar potegne v Novem Sadu, na svetio dal. Čitatelje naše moremo zagotoviti, da lično v kamen rezana podoba s v. Sava, obdanega od verne drugokrat za zvonec tako zlo, da je hrup po celi škofii. množice, bo dobro došla vsakemu rodoljubu, ki kinči svoje „Saperment! jaz ue grém od tod, dokler ne dobim ruma" izbe z narodnimi svetinjami. Cena sliki je 2 gold. nov. dn. gode koprol pod oknom. — Na to se zbudijo rajnki škof Gospod Cortanović nam piše, da namerjava izdati še R. in barajo strežaja, kdo da ob tej uri doli tako zabavlja, mnogo kamnorisov, med kterimi slike srbskih knezov iu Strežaj jim pové, kdo da je in kaj da hoče. „To je zmota juuakov, in da naročila prejema do konca tega mesca. Naj pravijo dobrovoljni škof vendar pojdi v klet in poiši bi našel tudi pri nas podpornikov ! 5 butilij, naj bo notri kar koli, in daj mu jih, da ga le z lepo odpravis TPH4ECET r04IIHA 113 >KIIBOT A MILÍ All A Koprol přiteče z butiljami domů in jih HAPAHHHBA, roman od Jakova Ignjatovića, je ravnokar postavi namizorekoč: „Gospod škof se jim lepo priporočajo, tudi v Novem Sadu v založbi neumornega knjigarja gosp ruma nimajo, pa jim posljejo kar imajo osel?" » Kje si pa bil, dr. Hinc-a beli dan zagledah Spisatelj popisuje mično v zakrici general. » » Pri gospodu škofu" odgo tem romanu muogostransko življenje Narančičevo, kakor ga vorí osupnjeni koprol. selilo, da To je vso družbo tako razve- je ta sam dostikrat svojim prijatlom pri pojedinah pripove so se bolj smejali ko da bi bili punc pili. Drugi doval. Bil je člověk siromašnih staršev, pa oženil se je z dan je sel general sam k škofu zmoto popravit. J. M. P. ženo z velikim premoženjem, in to po raznih stranpotnicah življenja. Spisatelj sicer ne pise tega romana, v tistem jeziku Slovanski popotník v kterem sicer sam piše, ampak v jeziku, kakor je junak delà sam govoril. Pa vendar je jezik tako gladek* * Novi Sad je sedaj tako plodno književno polje, da nam je Jugoslavenom v resnici to, kar je Lipsko Nemcom. Časnik za časnikom, knjiga za knjigo izhaja ua dau, da moremo res veseli biti o toliko lepem novem sadu. Naj ga ■I ■■ ■■ ■■ ■■ tako lepo vezan, da se bo to delo kot prav zabavna knji vsakemu prijatlu serbskega slovstva prikupila. # „S 1 o v n i k a u m j e t n i k a h jugoslavenskih" Iv. Kukuljevića Sakcinskoga 4. zvezek z obrazom slikarja Andria Medulića je přišel nedavno v Zagrebu ua dan. od 118 Spet je ta zvezek nova pnca nenavadne slavni izdatelj po vseh deželah marljivosti, s ktero krat igrali, in da hi Bog hotel, da bi se družtvo tudi na jugoslavenskih nabira do- neske za svojo izverstno knjigo. Tako, na pr., v pričujočem leto ne razslo! Sv. Lenard v Slovenskih goricah. Ker do sedaj zvezku nahajamo spet življenjopis peterih Kranjcov in ni bilo veliko brati v „Novicah" o zadevah tote krajine y žalibog! ktera vendar slovi zastran vinstva in umnega kmetovanja zanimivih dogodbah tega ravno ta čas kraja objavljati včasih kaj čitateljem dragim „Novic*, ako Kranjic in njih delà, namreč: Mencigerjevo, Mik sovo in Medvedovo, gospe Amalije Oblakové, omo- prebivavcov, sem namenil se o žene žl. Hermansthalove (ki je pa na Dunaji umerla, ko je „Slovnik" prinesel nje življenjopis jih zanimati utegnejo dopisi takošni. Preden pa dopisovati je tedaj nje nekrolog!) in gospe Petričeve Alojzije, začnem o tem, kar tù se godi, bo menda prav, da prije « - . ...... __9 y m A m • * V 1 . . mm bivše predstojnice nunskega samostana Ijubljanskega. Da opisem na kratko pozorišce, na kterem utegne dogod tudi našega Matevža Medveda preprostega zidar- jati se kaj dopisovanja vrednega. Mali ter g, ki mu dajè skega mojstra, ki je ljubljanski stolni cerkvi naredil lepo imé sv. Lenard, stojí na Stirskem, v marburškem okrožji smo našli v versti domaćih umetnikov , nas je wmm m > ^m v tako zvanih „Slovenskih y goricah", tri ure od Marburga. jako razveselilo, nimivega „ Prišlo bo morebiti še troje zvezkov za- Lega mu je dosti prijetna. Prostira se namrec na ilovnati - _ - • v • t ii at ««A i lât • V « « v^ mm m Slovnika" na dan, kterega vsaki zvezek, narocen pri gosp. izdatelju, velja le 52 lL nov. krajc. Gospod Baroda goracim y ktero v mnogih krivinah obtekate rečici Velka in Glagóvnica. Na vzhodnji strani kinčajo terg poredoma postavljeni tankoverhi topoli, za hišami so verti pa polja, ter je okoli tudi obilo sadúnosnega drevja. Hiš je 80, večidel zidanih, stanovnikov blizo 500. Pred nekoliko leti bile so (Narodna iz Kranjskega). Stoji stoji Turska vojska, Vojska Turska in Beneška, Pa po vojski sluga hodi, Hodi in po krvi brodi, Išće svojega gospoda Zlahnega gospod Baroda. Ko ga najde, vstraši se ga, Govori gospod Baroda Govori mu in naroča: Ti si mene zvesto služil Od malega do velic'ga In do vrlega junaka, Pojdi mojih ran pogledat Ali rane so m' rdeče, Devlji spřed jih, zad pa moje, Da ne bodo peš hodili Ker se niso naučili; R' boš otrokom kruha rezal Daj ga svojim iz pšenice, Mojim daj ga iz soršice Ajdov'ga ne bodo jedli > y Ker se niso naučili; Ko boš memo grada jezdil Lepo poj in lepo žvižgaj Kakor prej si mene slišal. y Ali rane so mi crne; Ako rane so m' rdeće Pojdeš meni zeljšća kuhat; Ako rane so mi crne Pojdeš meni jamo kopat; Ti boš meni jamo kopal Jaz pa testament bora délai Sel je sluga ran pogledat, Ali rane so mu crne. JE - ' T _ * i » Sel je sluga jame kopat, Gospod testament je délai, Rekel mu je in naroćal: K' boš otroke svoje vozil Memo grada sluga jezdi Lepo poje 'n lepo žvižga, Gospa je pa v lini stala, Sama s sabo govorila: Većni Bog! zahvaljen bodi, Naš gospod sam domu jezdi, Sluga je pa v vojski pustil. Le sem, le sem, otrociči y y Boste testament prebrali. Testament je gospa brala Premilo se je zjokala: Lepi moji otročići. Sluga je domu prijezdil, Gospoda je v vojski pustil. Dopisi t Varaždin 1. aprila. M. K. Naše gledišno društvo ne spi, tudi križem rok ne derži. Dobrovoljci vsak pot lepše in umetnejše igrajo. V saboto zadnjega marca so nain napravili preveselo večerno zabavo, igrali so igro „gospo- dične od Saint Cyr-a", ki jo je naš tukaj v Varaždinu živeći znani dr. Vezić izverstno iz francoščine přeložil. Bali smo se nekteri, ko smo slišali, da namerjajo igrati to igro, ki je polna francozke dvorske etikete, da bi jim ne spod-letela; nasprotniki vsake domaće stvari pa, ki se jih kakor pri vas v Ljubljani tako tudi tù ne manjka, so se skrivej pre- varjeni smo bili vsi: mi dobromisleci na veliko veselje, uni veselili, da bi le tako bilo, česar smo se mi bali. Al III III I I mm v hudomisleci pa se na vecji serd in jezo. Igrali so tako dobro, tako umetno, tako naravno, da si boljih igravcov v kakem glavnem městu in v rednem gledišču ni želeti. Gospodični ste se spet kaj odlikovale, ena je bolje igrala ko druga; al tudi gospodje niso nič za njima ostajali. lepo y Tako dobro in umetno dozdaj še niso igrali ; to je vsak hiše lesene; kar pa so tukaj cesarske uradnije z mnogimi uradniki, ki potrebujejo stanisc ter jih placujejo dobro, je teržanom zbudila se volja za gradjenje. Padle vzdignile se zale premoznisim so nekdanje lesene bajte, na njih mestu hiše iz kamenja in opek. Prostora dovelj je pa še tukaj za nove pohištva. Na prostranom teržišču stoji dosti velika cerkev posvećena sv. Lenardu; ponovljena bila je leta 1850. Tùje tudi tehantija, h kteri spada 8 duhovnij ; tote imajo blizo 16.820 duš in euo ljudsko učilnico v tergu, ktero obiskuje kakih 160 otrok. Zavetnik St. Lenardske Cesarske urad- cerkve je slavni samostan admontski. nije so: C. kr. okrajnija, c. kr. dačovnija in c. kr. pošta. Teržna srenja ima svojega načelnika. Oštarij tergu ne manjka; najbolj obiskana gostivnica je pa pivovarnja Teržišče je prostorno, toda prazno in tiho. Se vé da tukaj stoglasnega ni velikomestnega vpreg, da ni paše za oči hrupa in šuma ljudi pa 5 da ni dangubečih postopačev ; V • tudi ognjokrilati hlaponi z mnogokotrižnim orjaškim životom in glasovi vojaških bogov ne ne hrusijo skozi tote doline razlegajo se do sčm. y At secura quies, et nescia fallere vita, Dives opum variarum; at latiš otia fundis y Mugitusque boûm, mollesque sub arbore somni Non absunt. — — — — — — — — — — * ' Vir g. Okolica je zdaj (perve dni malega travna) še oterp- njena v zimski dremôti. Med hribjem leží sneg; po nižavah stoje nabrane vodé; rujavklato je viditi polje in le pola- y goma ozivljajo se travniki pa njive, na kterih je ozimina iglato drevje pak odlikuje se tamnozeleno po berdoviti okrajni. Sprelepa je pa nek okolica ta ob cvetji in petji pomladanskem, poleti ter o dôbi, ko grojzdje zori na pri sojnih goricah. Bodi mi blagoslovljena, meni dozdaj ne znana lepa krajina! Zapustivši zeleno Posavinje pozdravljam Tebe kot novo domovino; bodi mila ptujemu naselniku! Sem slovenske kervi kot Tvoji verli sinovi ; serce mi bije za blagor slovenskega rodu. za omiko naroda, za srećo bratov slovenskih. y y Iz Predvora 6 prila T. K n Modus multiplex, qui eum nescit, est simplex u y P» J. S. cquirendi est latinski pre- govor , prevodil kterega sem slovensko se vé da slabo tako-le Mnogo je potov si kaj pridobiť, Kdor jih ne vé, je bedak silovit. So namreč ljudje, ki se trudijo z modro glavico in pridnimi gledavec rekel in je tudi moral reci, in zdaj se nam več rokami kaj pridobiti, in taka pridobitev je najlepsa ter ni bati, naj igrajo ktero in kakoršno koli igro, da bi jim veku najbolj tekne So pet y ki s silo ali pa skrivaj komu dobro ne šla spod rok. Gledišče je bilo dosti polno in ne- kaj pograbijo in vzamejo, in taka pridobitev je tolovajska poterpljivosti ni bilo ne pri našem krásnem ne pri možkem tatinska in nima teka ter ne terpi dolgo. Sploh veljá pre- ? no. In poslednjii gledavcov, akoravno je terpelo igranje od pol osme govor: kak pridobljeno, tako spet zgublj do pol dvanajste ure. Pervi teden po veliki noći bodo tri- so še ljudje, ki z mnogimi zvijačami si kaj pridobijo ? m 119 taka pridobitev je čez vse sramotna, gerda in tudi pre krajc. y terdih derv seženj (klaftra) veljá v Sučavi (v Tù sem slisijo sključeui hinavci, sladki slinjenci, Bukovini) 5 gold., na Dunaji 26 gold. nov. dn. gresna postopači in nekteri beračúni, ki umejo s tem in unim Iz lienetk 1. apr. Te dní so zaperli spet nektere, ki V/tJlUJJMVI 111 II w IV l v 1 1 WV1 M VU.IH 4 am« m cm« vju kj v v »«J ala umí m m* %/amw »» — » —f » • —- ^ *----I' w - - - w ' —------~ 7 —- prekaniti člověka. Tako dojde přetečeno saboto majhen po- sose vladi nevarni zdéli; kmali bo šel nov transport kakih etarn možicelj jokaje k meni in mi toži, da je od Kaplje 50 takih v Olomuc in Petrovaradin, kjer jih je do doli popotovaje od Jezera do Predvora 170 forintov s potnim gihmal že blizo 140 zapertih. — Overe, ki so se zoper zgubil, in me prosi, in z drugimi listmi vřed to oznanil. Vprašaje ga, kdo in od kod da je, mi veli, da naj bi v cerkvi stavljale volitvi poslancov v pomnoženo derzavno svetovav- , ker več Benečanov se je branilo to opravilo prevzeti stvo y in kakor se sliši, bo deželni poglavar poti v Postojno, kjer se ima s svojim bratom sniti, da se poslal imena več takih mož, ki so za to svetovavstvo pri je iz Briksna v Tirolih domá in s kotlovino barantaje je na so zdaj premagane, o prihodnji kupčii kaj pomenita. Ker je svoj nemški govor pravni, na Dunaj, da Njih veličanstvo cesar izvoli tista 2 y prav po koroški zavijal in poslednjič še eno „praesta quae sumus" pristavi: „leh bitt Ihnen, leihen Sie mir bis Mitt ki ju ima beneška dežela v svetovavstvo poslati. ___________________..... ____________Sz Zagreba. Mestni odbor je po banu horvaškem Njih woch, wo ich zuruekkomme nach dem verlorenen Gelde veličanstvu prošnjo poklonil, v kterem svetuje, naj bi se tíi in tam počele marsikake velike delà, ki bi dale revnim družinám na Horvaškem in Slavonskem zaslužka; tako, priliko frageu , a paar Gulden, damit sie Ihnen damais ganz ich weiter kann; ich werde se mi je sivec gewiss vergiiten « nekoliko sleparski dozdevati jel. Da se ga znebim, mu dam y naj na bi se Sava od Rugvice do Zagreba poravnala nekaj z besedami, da mu tega ne posodim y ampak tako in za brodnarstvo pripravna naredila; zeleznica med Za dam. Na to jo odtegne. Drugi dan zvem, da je ta slepar še tisti večer v neki kerčmi prav dobro se gostoval in bur-koval; drugi dan je pa na vse zgodaj svoje pete dalje od- nese! y pred ko ne še druge sleparit. grebom in Zidanim mostom dodělala itd. Iz Gorice se piše „Diav.", da kmali bojo začeli šine pokladati na železnici med Kasa rso in Kormonsom. Trije oboki velikega mosta čez Sočo so že narejeni; tudi Iz Ljublj V glavnem zboru krajnske zgodo kolodvor goriški delajo pridno. vinskega družtva, v kterem se je 29. dan p. m. celó majhna množica družbenikov snidla, *e bilo povedano, da okoli Der- novega na Dolenskem razkopane gomile niso nicesa raz-odele, kar bi bilo spomina vredno; poskusili bojo nektere okoli Zatičine odkriti. Gosp. dr. E. Costa, ki je bil namesto Ogersko. Iz Pešta. 2. dan t. m. je umerl tisti student Gejza žl. Foriniak, ki je bil v vrevi 15. dan p. m. ranjen; študentje so mu napravili slovesen pogreb, za kterim je sla tudi obila množica ogerske gospode in druzega ljudstva. V Miškolcu so skušnjo napravili, ali bi se ne dali gosp prefekta Rebiča enoglasno za odbornika izvolj y Je volkovi in druga divja zverina V o* v © ojzdih lože s kakošnim vnovič sproži pravo d e ž e 1 n e g h zbor je po terdil gospod dohtarjev predlog in vodstvu izrocil izpeljavo te zadeve. y zali Ali je i povedal Ravno smo stišali, da so presvitli cesar uka-20.000 gld. ubogim Dolencom in Notrajncom podeliti. novica gotova, nam bojo gosp. deželni poglavar kmali Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Iz Dunaja. Najvišje armadno poveljstvo oklicuj nova postav z a b e r t n i k i n kod da bode 1. maja strupom (zavdanjem) pokončati kakor postreiiti. Zavdali so v ta namen konja z 31 zernki (grani J najhujega omotnič-nega strupa, ki se strihniu imenuje, in cerknjenega konja so peljali v gojzd na neko mesto, kjer so vedili, da bojo volkovi kmali čez njega planili. In res so se pritepli kmali 4 gladni volkovi, ki so požerli zadnje dve četerti zavdanega konja, pa nobeden ni poginil. Bolje pa je bilo, ko so na male kosce govejega mesa potresli po 2 ali 3 zernke strihnina; čez osem dní so našli 3 volke in 8 lesíc cerk-njenih na mentu, kjer so z mesom strup požerli. 2 zernka or » rana) sta bila zadosti zavdati najmočnejšega volka. j a š k i G zadobila; le toliko bo drugač tudi v vc kolikor «o posebne razmere teh vojaških krajev dru Od poljske meje 1. aprila. Rusi čedalje več govo da že v malo mescih se utegne v severni Turčii kaka rijo y dol je Gospod nadvojvoda Ferd r* potovanji po svetu 1 pri Maks, ki je po prekucija začeti. Da ta govorica ni popolnoma prazna, kaže v Terst, armada, ki je v Besarabijo marširati začela; dosihmal so se povei čeraj přišel na Dunaj; govori se, da je namenjen marširali le pešci; berž pa, ko bojo ceste bolje, se bojo tudi konjiki in topničarji na pot podali. Iz tega, kar se na predsednik biti pomnoženega deržavnega svetovavstva. Sliši se, da bode vprihodnjič po vseh deželah na- Turškem pripravlja, je lahko zapopasti obnašanje rusovske sega cesarstva k ko več ta r j kakor jih vlade o laških zadevah. Ako poljski časniki, ki stoje pod volj je dosihmal. Število njih pomnožiti bo za tega ker jim bo vlada vprihodnje še več opravil izročila. treba y oštro rusovsko cenzuro, tako očitno zoper papeža in pro Ker se po slabih ali bolnih liko bolj paci kakor boljša, po kteri se imajo ojstro ka je bil te d tivnike laške edinosti smejo bcih reja konj ve- pomenljivo znamenje. (A. Z.) govoriti, je to gotovo veliko postava oklicana i. kteri y vsi tak i gospodari li žebce spušajo brez licencije. Prihodnjo spomlad se bojo cencije le takim posestnikom dajale, čigar žebci so vpi kantonskega poglavarja ali kakošnega njegovega namestnika Kralj je začel svoj govor s tem, da se je spomnil dobrot V « • 1 • t Va m -m * . * ^ ^ ______- - . _____ - Iz Turina 2. aprila. Danes se je snidel pervikrat der žavni zbor, v kterem so bili poslanci starih in novih sardinskih dežel pričujoči, ki so kralja Viktora Emanuela, ko je v zbornico stopil, z neizrečeno slavo sprejeli. y vinozdravniku, živinozdravniku-kovaču ali c. kr. kan- ki mu jih je njegov zaveznik cesar Napoleon skazal p° ■ i ■^m HI^^H tonskem zdravniku za pleme dobri spoznani bili Da bi ljudje več veselja imeli za konjsko rejo bo zraven navadnih premij v dnarji vsakemu gospodarj ki je za svojo kobilo premijo prejel y m se tudi dalij dala y y m e d a 1 j zato mu je Savojo in Nico dal. Nekteri časniki terdijo, da je kralj, govoreč o odstopu Savoje in Nice, tako ginjen bil, da je komaj govorit, in da nekteri poslanci so pri teh besedah celó jokali. Ko je začel od razpora s papežem govo- s e b oj pa delile tudi takim, ki niso sicer pre- riti, je rekel kralj sledeče: „Navdan nepremakljivega spošto _ _ _ 1 i i « » » • i • i i mT • i ■ • • ii v k , « i « biti Na mije zaslužili, pa se vendar vredni pohvalj eni strani teh medalij bo cesarjev obraz, na drugi pa napis pertji v svoji vesti in starih sporočilih dosti moči našel, da vanja do poglavarja katoliske cerkve bodem v vsakem raz v domaćem jeziku: „Za pridno konjsko rejo « Časnik vderžim svobodo in lastno veljavo, za ktero sem le Bogu <1 in drugih reći po sarstva. Kolikšni razločki Avstria" je naznanil unidan ceno živež a, in svojim ljudstvom odgovoren". H koncu je rekel, da laška izličnih deželah našega ce- dežela dandanašnji ne sme več podobna biti tisti sred- V7 Tarnopolji (v Galicii) veljá njega veka, ampak da brez ptujega siistva mora biti čisto le funt mesa 8 nov. kraje., na Dunaji 18 do 26, v Bre (na dežela Lahov. Sliši se, da nekteri poslanci se na ~ ^ 111 ^ u«* duhuji iu uu ^u , v ui oiiV/U u ç a v i o ii a il u v • — k^noi og ^ u a uuai^u jjuaianti ot uu Tirolskem) 25 do 27, v Terstu celó 20 do 36 novih meravajo terdo govoriti zavolj Savoje in Nice; al cesar o Napoleon bo po Cavour-ju že skerbel, da se to ne bo zgo- gotova. Sliši se, da se francozka vlada tudi s dsk dilo 1 dan sta že d batalij prišla v N 7 3? Moniteur" pravi i da fr'ancozkih pešcov pogaja za zvezo. m so jih Nicanje n z neznanim veseljem" sprejeli Spanjsko. Iz Tortose je prinesel 2. dan t. m. telegraf i nek drug telegram pa piše, novico , da je množica Karl isto v skusila da je » s kislim obi Kaj je pravo punt napra- Carica rusovska viti in vlado kraljice Marije Isabele prekucniti ; pripeljal se vsemi svojimi ljudmi berz Nico zapustila, ko so Fran- je namrec na dveh barkah grof Montemolin s svojim bratom i t ^ t V i t mm m mm m m m 1 « mm mm m m * __* m m _ _ _ _ ^ cozi tje prišli. Tudi veliko druzih prebiva Nico zapustiti in se drugam preseliti se pripravlja Ferdinandom, generalom E1 i o m in generalom O r t e g o m Iz Rima. V rimskem šematizmu za leto 1860 „Stato delle anime" itd. se bere, da ima Rim 185.588 přebiv med kterimi je 44 velikih duhovnov, 1.395 duhovnov, 2.466 kanice je prinesel novico menihov. 2.036 in mnozico oficirjev in vojakov v Tortoso, da bi vneli tukaj punt in Karola VI. oklicali za kralja; al spodletela jim je poskušnja; dežela je mirna ostala. Neki telegram iz Al- 1 da je armada med drugim tudi nun; Rimu 6000. 29 prebivavcov nekatoliške vere je v generala Ortega vjela. Da nobeden naših bravcov ne bode dan p m je bilo po vseh ulicah rimskega města apostoljsko pism nabito, v jo ekskomunikacijo devljejo vse tište, špansko nasledstveno Piji IX. v več ki so se vsilili v papeževe dežele in se jih polastili. V tem danja kraljica pismu je razloženo vse, kar se je od začetka laških pre ugibal, kaj so Kar listi, povemo ob kratkem le-to, da kralj Ferdinand VII., oče sedanje kraljice, ker ni imel no-kterem sveti oce benega sina za svojega naslednika, je prekucnil stare postavo tako, da je hci njegova se y vladařstvo nastopila pod krilom svoje matere Kristine; infant Don Karlos pa ki je imel po stari po kucij noter do poslednjega časa zgodilo v rimskih deželah stavi pravico následník biti, je po tej Ferdinandovi prena in kako je podplaninska vlada vseskozi gluha ostala pred mnogokrat ponovljanimi opomini, dokler sv. oče niso mogli drugač, da izobčijo zdaj vse, ki so se početja, dokler in ne poravriajo ne spoznajo svojih pregreh in ne prekličej do dobrega vsega redbi nasledja zgubil vlado, čeravno je protestiral zoper to nepostavno početje. Ker naslednik Don Karlosa niso pozabili vdeležili brezbožnega svojih pravic, večkrat skušajo spet doseći kar so zgu- al dosihmal jim je še vselej spodletelo, bili leta 1830 kar so v tem poćetji in tako tudi tabart dopernesli Oseba ni nobena v tem apostoljskem pismu z imenom imenovana. made Vlada 26. marca. Kerdelo turške ar je Monastir zapustilo, da se bode med Černogoro in Turcija. Iz Carigrada dins ka je dovolila, da smejo casniki Serbijo ustavilo. Serbskega kneza sin Mihael noče v Ca tukaj bil za prihodnjega kneza serbskega rigrad priti, da bi izobcivno pismo od konca do kraja natisniti; francozka vlada ____ _____0 _____r........v-»- pa v svoji deželi tega ne dovoli; te dni je več bal teh postavljen. 42 gerških duhovnov je prestopilo h katoliškemu pišem, ki so imeli na Francozko iti, na meji v prepoved obredu. Francozki poslanec neprenehoma terja, da turška djala vlada pravice dodeli, ki jih je kristjanom obljubila. Om era Napolitanska armada, kakor se zdaj za gotovo paša, kterega so njegovi sovražniki tako dolgo natolcevali pripoveduje, ne bo marširala ne v Rim ne v kako drugo da ga je sultan imenitne službe odstavil, so poklicali spet rimsko dezelo Od francozkega generala Lamorcierre-a se še nič v Carigrad, da bi višje armadno poveljstvo prevzel, ako bi gotovega ne vé, kaj misli storiti. Al bo francozka utegnila sila biti. armada Rim zapustila ali ne, se še tudi ne vé. Francozko. Iz Pariza. Da švicarski upor zdaj V zvonec političnih homatij nosi, je gotovo; al » a • tt _ _ — M _ _ V nič se še ne Žitna cena v Kranji 2. aprila 1860. ve kako bo césar Napoleon to reč obernil. Švicarji so bili izperva zlo razkačeni o prederznem postopanji francozke vlade; al kmali se je pokazalo, da niso ravno vsi ene misli, in tako se je zdaj pervi hrup brez vojske vlegel. Kako bo vse izvrelo, bo tedaj še le prihodnji čas razodel. Tudi angležki minister Russel je v poslednjem deržavnem V • rezi 4 fl. Vagan pšenice domače 6 fl. 6. banaške 6 fl. 12. 4 fl. 6. jećmena fl. ovsa 2 fl. 70. prosa. ajde 3 fl. 70. ko ruže 5 fl. 30. V #1 so r s i c e 10. aprila 1860 Kursi na Dunaji zboru rekel, da angležka vlada ne bo zavoljo Sa v oje Deržavni zajemi ali posojila.| Druge obliga novem denarji ie z lotrijami vojske začela s francozko, čeravno ji je to sila zoperno, da Napoleon vzame Savojo. Ker ima angležki deržavni zbor do 16. t. m. praznike, ne bomo tedaj dotistihmal iz Angležkega nič po8ebnega slišali. — Zbora velikih vlad (konferencije) césar Napoleon ne bo dovolil, ker noče, da 5 y0 obligacije od leta 1859 novem dnar. po 100 g. g nar. posojiloodl. 1854 0/ /1 y0 metalike 4°/ 1 '0 0 bi se pogodbe od leta 1815, ki so njegovim namenom na več stranéh navskriž, zopet ne oživile. Cesar hoče nek z vsako vlado pose bej se pomeniti, ne pa z vsemi skupaj v zboru. Sardincom je francozka vlada poslala unidan 25.000 pušk in pa 500.000 kilogramov smodnika. Serbsko. Iz Beligrada. Te dni je bil civilni pravd ni red za celo deželo oklican ; očitna in besedna ravnava je postavno vpeljana; prisegalo se vprihodnje ne bo več pred sodnikom, ampak vpričo duhovna; le taki se kristjani, drugi 3% 2'A0/ 1% » Y> r> rt 7) r> » r> rt •n rt r> 60 54. 41. 35. Kreditni lozi po g. 100 . g 50|4 y2 °/0 Teržaški lozi po 100 „ 30|50/o Donavsko-parabrod-20 j ski po g. 100 . . . „ Knez Esterhazy. po g. 40 „ 100 118 50 84 Knez Salmovi po g. 40 „ 38.25 Knez Palfyovi Knez Clary po g po g 40 40 » rt rt 13.501 Knez St. Genoisovi po g. 40 Obligacije zemlišn. odkupa (po 100 gold.) dolnjo - avstrijanske g. 90 ogerske...... 71.75 36.50 36.75 37. 22 75 KnezWindischgrâz.po g.20„ Grof Waldsteinovi po g. 20 „ 27.75 o Grof Keglevicevi po g. 10 . . po g. 40 Budimski » 16. 37.75 5% horvaškein slavonske „ 70.50 Denarj krajnske, štajarske koroške, istrijanske 0 . „ 86. — i i/esar&ki cchiiu . •„ lotrijami |Napoleondori (20frankov) r Cesarske krone Cesarski cekini bojo v prisego jemali, ki so znani dobri ne ? sodniske takse so zlo znizane. Dansko 3. aprila. Danska vlada se je v strahu, da bi armada nemških zaveznih dežel ne posedla Šlezvika in Holsteina, obernila do francozke in jo prosila, naj ji bode zaveznica ; francozka vlada ji prošnje ni odrekla, in kmali utegne biti zveza za brambo in upor med tema vladama Deržavni zajemi z Zajem od leta 1834 po 250 1834 petink. 1839. . . 1839 petink. 4% narodni od leta 1854 „ Đohodkine oblig, iz Komo „ » v r> v J5 rt rt r> rt v r> » 365. 360, 123 119 96 15 Souvraindori Ruski imperiali Pruski Fridrikdori Angleški souvraindori Louisdori (nemški) . Srebro (aiijo) . g. 118.12 6.24 10.55 18.30 10.76 11.30 13.25 10.75 32. v ?? » r> 7) 7) Odgovorni vrednik: Dr Janez Bleiweis. Natiskar in založnik: JoŽef BldZUlk«