Iz delavskih krogov. Za krajši delavni čas. Unija Flint Glass Workers, ktere konvencija se vrši v Toledu, Ohio, se je izrekla po delegatih svojih odsekov za skrajšanje delavnega časa. - julij 1503 ostane Hrvatom v žalostnem spomina. — Velik banke-rot Prancesca Zottia. Zmanjkalo 760.000 dolarjev. V Nemčiji še vedno ne zamorejo odpraviti mučenja vojakov po njihovih predpostavljenih; zopet obsojen Častnik. KRVAVI ŽULJI PREISKAVA SLUČAJA ROCHETT V FRANCIJI. Toledo, Ohio, 13. julija. Tukaj se vrši konvencija unije Flint Class Workers in vsled tega so prišli semkaj delegat je raznih odsekov imenovane organizacije. Delegat je bodo .tekom današnjega-dneva vročili svoja : )K»roeila. S {>1 oš no se bode zahtevalo, ula se tedensko delo skrajša za štiri tire. oziroma, da se bode v nadalje 'delalo mesto po 04 le po 50 ur na j teden. lhie 20. julija se potem vrši skupno zborovanje delavcev iti tovarnarjev in sicer v Atlantic City, N. J., in tedaj j bodo delavci predložili svojim delo-Majalcem svoje zahteve. Med dele-! [gati se je pričela tudi agitacija za na-|kui» nekoliko dt-lnic raznih tovarn in kakor se trdi, se je ta agitacija pri-i čela vsled inicijative delodajalcev, j kteri skušajo na ta način pri dobiti delavce /-a lo. da IkhIo marljivejši in ne bodo od njih preveč zahtevali. ■ liane je druga obletnica. kar je za-li»mcl veliki ponrnl Francesco Zotti ja. Ha ta dati >o pred 2 leti zaprli v New B>rku Iri kuče", v <*liieagu in Pitts-fcfga pa jm) jedito. Hrvatski delavci B danes še niso dobiti niti centa, je Zntti iiiokoustno že pisal koti-■> dobe. in (to cirkid;ujih obetal i>o-Ivnavo, a v* * je bilo navadna laž in ■epuiija, kir Zotti iti njihov '\Xarod- ■ Lint" nclznata drugače neiro lairati I ^ lejmrili. Ako *' Na rodni U*t" ne ■ nikdar izhajal, bi Zotti tudi tolik« ivavih žulje\ ne |x>žrl. le s pomočjo Iga lista in lažmi in sleparijami se In je |K>«rečilo uboge delavce za tako promno »voto ocuraniti. Kar je po-lemnra in dobrepi sovraži, kar je lepaiskii. pa hvali. Kot trn v peti lil je |*i ank .Sakser t o.t kaj je že l-e |Ms«l sleparski ''-Narodni l.i-t" I "jcjro\ |m» kriminalni sodrtiiji j>re-linjani "-rt"' K ra neexro Zotti, a nič e opravit, ker Slovenci dobro velo L pregovor: kdor laze, tudi krade, aii llnr krade tudi laže in Francesco M t i je vetlno |hmI obt oŽJmj tatvine |i ifT^HMI poroštva; /,a to um ni-* ne le r jame jo. Kramnsio Zotti je o{»r avla! v svojem gnujiiem listu: bogato, rrvo llrvat-ko Stedionico v Zagrebu, kr mu ni sedla na limanire. oprav-i!»l ju še opravlja Narodno Hrvatsko ajeoluico * 27.000 člani zato ker m ga i/.ohr-ili, kriminalno zasledovani lovek ne more biti član, kaj še le, nedseduik lak« oiga nIziH'lje; oprav-' i«! iti noriVval se je celo i?, svete , erkvene daritve, zato pa nema sreče) ikjer še v opravljanju ne. Francoska poslanska zbornica je sklenila, da se bode v naprej v Franciji računal čas po zapadnjeevropskem meridijanu. Berolin. Ki. julija. V Nem. ji .<» /,. dolgo trudijo, da bi odpravili mučenje vojakov po častnikih in ostalih predpostavljenih, tola to m- jim do-*etlaj ni posrečilo in bnib.it'/,em se pri vojaštvu še vedno raz i rja. \Vc-rnj je vojaško sodišče v K> i Ha-denska, obsodilo .-to'-.iika \ thl;.a i hIl .....■ vršila tajno, to la kljub ten t o prišle podrobnosti «> njegove;u |»<»-tf>;>a-njii proti svojim p-..! na d;ui. Stotnik je tri leta obdeloval - v oje vojake / mečem, čevlji iti posfmi. V .i-krga vojaka, kteri r:i zariuuid lako vežbati, kaor je želel stoini\, je slednji pretepe! z meč-tn in potem je vrcrel na tla ter brcal v jbivo. 1'ri oi»- ravnavi se je stotniku do'":i/.a!«» 7h<» takih slučajev. Časopisje nrdaj odločno zahteva varstva za vojnkc. klero mučijo barbari jn divjaki, ki zadeva preiš-e potom posebne preiskovalne komisije, k t era so imenuje iz vrst poslnncov. Stdajk jiewyorskili delavcev, ki so zaposleni v tovarnah za obleke, Se veil no traja in število štrajkarjev se je pomnožilo s tem. da so dobili tudi izdelovalci kostumov nalog z delom prenehati. Tako je 3000 teh delavcev pričelo štrajkati. V ostalem pa št raj k ugodno napreduje, kajti mtio-go tovarnarjev je že privolilo v zahteve štrajkarjev in tako se je v ne-kterih tovarnah zopet pričelo z delom. Med drugimi je sklenilo z delavci |K>gixHx» jed naj st tovarnarjev, ki izdelujejo suknje za dež. Pariz, 1.1. julija. IVi včernj-nji seji j<- minister-tvo sklenilo, da e parlamentu predloži zakonski predlog, vsh-d kterega se bode v Franciji uvedel zapadlijcevrop-ki čas. Vo- let se je Francija branila uvesti zapa milj dale«- od tukaj, je padel raz tir nek hitro vozeč po-en vlak, v k tereni >e je vozilo kakih 100 iz iztoka prihajajočih delegatov, ki potujejo h konvenciji American Chemical Society v San Francisco. Vlak jc padel raz železniški nasip i t pri tem je bil strojevodji na me,ju ubit. do-čim so štiri pcdnice in jm■ t železniškili vslužbencev m»SkodovanL Zgoraj: Zrakoplav Erbsloeh; spodaj zrakoplav pred poletom. -o- Zjed drž. - Nicarapp. Vmeševanje Nemčije. Vsled pisma, kterega je poslal nemški cesar Viljem predsedniku republike Nicarague, Madrizu, so Zjed. države dokaj vzrujane. VIUEMOVO PISMO JE NAMENJENO LE NI C AR A GUI. Angleško časopisje se je začelo za zadevo živahno zanimati in o tem na dolgo razpravlja. —o- London, 13. julija. Berolinski dopisnik tukajšnjega lista Standard je brzojavno sporočil stališče, kakoršnje zavzema nemško ministers! vo ino-stranih del glede pisma, ktero je poslal cesar Viljem nicaraguajskemu [predsedniku Madrizu, kterega je pri-pozual kot pravnega predsednika republike Nicarague, dasiravno Zjedi-; njene države Madriza še vedno ne-Ičejo prijHJznati. Nemčija na nikak način ne pripo-izuava Zjedinjenim državam pravico, da bi nemške diplomatične odnošaje s srednjeameriškimi in jugoameriški-|mi republikami nadzirale. Pripozna-iije Madriza po Nemčiji je stvar, ki -e tiče jcdinole Nemčije in Nicarague in ktero ne briga nikakega dru| gega človeka ali vlast. Ostalo londonsko časopisje o tej nemški izjavi danes še ne poroča, vendar »e pa na dolgo bavi s to zadevo in jKiroča med drugim: "Ko je Madriz prevzel predsedni-štVo v Nicaragui. je i>o stare« običa-jtt med drugimi naznanil tudi nemškemu cesarju, da je bil izvoljen predsednikom, in nemški c-esar mu je na to odgovoril, da ga pripozna kot predsednika. Pismo cesar ni lastnoročno pisal, kajti spisalo se je v ministers! vii inostranih del, kjer so pismo tudi podpisali. V kolikor je znano, se Nemčija ni vmeševala v notr*ni# zadeve Nicarague in lamkaj tudipi skušala dobiti {»osebno premogovalpostajo za svoje vojne ladije. * , Iz Avstro-Ogrske. I Madjarska mizeiija. Ogrska vlada akusa najeti državno posojilo v zneakn 560 milijonov kron, da pokrije velikanske dolgove, kteri so veled zadnjih brutalnih volitev it povečali. Zopet nemška smola. Katastrofa z balonom. Dragi največji zrakoplav v Nemčiji je ponesrečil in tem povodom je bilo pet osob ubitih. Padec iz višine 5000 metrov. —o— Duesseldorf, Nemčija, 14. julija. 'Katastrofa, ki je doletela znani Zep-pelinov zrakoplav, kterega so Nemci uvedli 7. veliko reklamo za stalno letanje. še ni pozabljena, že se je pripetila druga, ki je bila še večja, nego /adnja, kajti sedaj je moralo pet ljudi umreti. Illizo Opladena je namreč ])onesrečil velikanski zrakoplav Oskarja Erbsloeh a. Zrakoplav je namreč v visočini ."»(H) metrov počil in ■dcer, ko je bilo v gondoli pet ljudi zajedno z imenovanim zrakoplaveem. Nesrečniki so iz grozne visočine padli na zemljo, kjer je od njih ostalo le kup mesa in kosti. Ta zrakoplav je bil dokaj sličen Zeppelinovemu. le da je bil manjši, kakor je iz slike razvidno. Zadnja-vožilja je trajala le U2 minut. -o- Nepričakovana smrt. Blizo Tyncrja, Tenn., je fanner W. Walter pokopaval svojega prijatelja in soseda. Raš ko je spuščal krsto v grob. je vanj udarila strela, tako, da je na mestu umrl. Več ljudi v bližini je strela omamila. Cena vožnja. Novi parnik od Austro-Americana proge "ATLANTA" odpluje dne 30. julija, iz New Torka v Trst in Reko. S tem parnikom dospejo Slovene! in Hrvati najhitreje ▼ svoj rojstni kraj. Vožnja stao» iz New Torka do: Trsta ali Reke............... f33.00 Do Ljubljane.................33.60 Do Zagreba................ 34.20 Vožnje listke je dobiti pri Frank Sakser Co., 82 Cortlandt St., New Toit "i----- . M. ''.-t' I" Nepošten uradnik, Preverjena banka. ' '—o- August Ropke je Fidelity Trust Co. v Louisville, Ky., prevaril za pol milijona dolarjev. Louisville, Ky., 13. julija. Pri vče-rajši ravnateljski seji Fidelity Trust Co. v tukajšnjem mestu, kterecra zavoda knjigovodjo Augusta Ropkeja so, kakor se je že javilo, zaprli, ker je bil obdolžen, da je poneveril 0000 dolarjev bančnega denarja, se je naznanilo, d a so delničarji banke, h katerim spadajo najpremožnejši možje v Louisville, nabrali milijon dolarjev, da se tako s to svoto pokrije vso poneverbo imenovanega nepoštenega uradnika. Xa ta način se bode vlagatelje obvarovalo pred izgubami. — Predsednik banke jc pri seji naznanil, da se je dognalo, da so bile Rop-kejeve prevare izredno velike in da znaša primanjkljaj najmanj pol milijona dolarjev. Odkar so Ropkeja zaprli, se je tudi dognalo, da je neprestano špekuliral na newyorski delniški borzi, kakor tudi v raznih zakotnih borzah. Pri tem je skoraj ves poneverjeni denar izgubil. Jetnik je prišel včeraj iz ječe k sodišču in sicer brez odvetnika. Dejal je, da je predpreiskava nepotrebna, vsled česar ga je sodišče stavilo pod jamčevino v znesku $25,000, ktere naravno ni položil, tako, da jo moral ostati v zaporu. -r T": J v O- POTRES NA TIROLSKEM. Budim|>e~tii, 14. julija. Finančni minuter dr. Ladislav Lukuc> je pred-i»/i! j »o-lan ».ii yjtxM'ii iei ogrskega dr-fcdvnega sbora, prcdlo-j-. vsled kterega r»ro»i »lada za dovoljenje glede na-t/.avnega posojila v znesku 5 ov kron, da ^itnore tako saj de-muL ril i svoje velikanske dolgo-n m» »e v»Iih| brutalnega nasilja in Kija f jiurii»H-i |Hi\diU>m zadnjih driavns«boi»kih volitev 6e j>ove-4«li. Za to posojilo kolo morali davkoplačevalci (»lačevati |h» 4 ©dwtotnc obresti, ako vlada sploh d-wijiiO. Kakor znano, je finančna »kupili ja EotliMchildov nedavno sklenila, da Ogr*ki ničesar ne pow>di. Ker se je vladi piti večino, bode po«lanska /jlnirnica -edaj naravno tuli glasovala za najetje tega pOMojila. Inomost, Tirolska, 14. juiija. Včeraj zjutraj je bilo »koraj po, vsej Tirol »ki čutiti jak |«itres. V vasi Uf-frttbcia jc bila ubita vsled |*>tre*a neka OHoba in poleg tega je bilo dvanajst ljudi \eč ali manj poškodovanih. Tudi iz bližnja Bavarske sc javlja, o jakem f«etre^n, tmla tam ni bil nilw'e tebit. Mtiotffi |»o»!opij pa je bilo po-ikodowuult. V Monakovu so s«vdaj v*c zaprli, bna za pi*luk. Ttfiii ma«ri*trat j« aselo poškodovan. Dasirtvno je |>otre« trajal le tri »rfcuad*, je med prebivalstvom v Monakovu zavladala velikanska pa- Bodoča vojna v zraku. Metanje bomb iz višav. Znani zrakoplovec, oziroma aviatik je s svojim letalnim strojem dokazal, da mu je mogoče s pomočjo metanja bomb iz višav uničiti celo bro-dovje. METAL JE BOMBE NA YACHTO. Dasiravno je bil zelo visoko T zraku, ni nikdar zgrešil svojega cilja. uma V Atlantic City, N. J., je priredil [znani avijatik ali letalce Glenn Cur-tiss lepo predstavo s svojim letalnim strojem in sicer je hotel s tem dokazati, da je s pomočjo letalnega stroja, iz kterega se meče bombe, lahko uničiti veliko brodovje. V to svrho je rabil kot cilj malo yachto, na ktero je metal iz velike visočine tako-zvane bombe ter tako tisočerim in tisočerim gledalcem dokazal, da je v i vojnem času mogoče za mali denar 'uničiti veliko sovražno brodovje. Pred svojo sedanjo prireditvijo je naprosil zvezino vlado, naj mu da na razpolago jedno vojno ladijo, na ktero bi metal 11 bombe", toda vlada jc prošnjo odbila. Kljub temu so se pa v uradnih in mornaričnih l*ogih zelo zanimali za Curtissovo prireditev. Ker ni dobil vojne ladije na razpolago. si je omislil malo yachto, na i kteri je bilo nekoliko uradnikov in dara. Teh ljudi naravno ni hotel raniti in tako je svoje libombe" metal vetlno tako, da s0 padale natančno na označeni prostor kraj roba ladije in sicer tako natančno, da je vo-jda vedno pljuskala na krov in na jobleke dam, ko je padla dozdevna ;bomba iz visočine v vodo kraj ladije. Ko je pometal svoje bombe, je odle-tel kakor ptica daleč na morje ter se je pri tem dvignil tako visoko v zrak, da bi ga bilo mogoče k večjem s ka- Denarje v staro domovino pošiljamo za $ 10.35 ............. 60 kron, za 20.50 ............. 100 kron. z* 41.00 ............. 200 kron, za 102.50 ............. 500 kron, za 204.50 ............. 1000 kron za 1020.00 ............ 6000 krom Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazan« ivote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Nas« denarne pošiljatve Izplačuj« c. kr. poštni hranilni ura* t 11. do 12. dneh. Denarje nam podati j« najprilič-nej« do $25.00 t gotovini ▼ priporočenem sli registriranem pismu, več j« zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER CO., 1 82 Oortlandt 81, New York, N. Y. 6104 St. Olalr Ave., N. K JU l' CltreiMi, Ohio, ZA VSEBINO TUJIH OGLASOV NI ODGOVORNO NE UPRAVNI-STVO NE UREDNIŠTVO. bomb, kar bi zadostovalo za uničenje celega brodovja križark. Kasneje se je Ctirtiss vrnil iz morja na kopno in je potem vrgel nekoliko bomb na nek določen prostor, da tako dokaže, da zandore bombe metati tudi v vojaške tabore. Curtiss je dobil za svojo prireditev $5000. SLOVENCI IN SLOVENKE, NA 0ČAJTE SE NA "GLAS NARO A". NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI L0VKNSK3 DNEVNIKI ___ GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. '•_ m th&CTnitedSSteteo* Issued d^ca^ r Sdini slovenski dnevnik v Zjcdinjenih državah. Xxhmja vsak dan 1zvzemfi aedelj in praznikov. »ntwd m Second-Class Matter, Boptembtr n, 1903, at tke Port Office at Ne* York, Y„ udar tke Act of Ooagm off Mani S, 1111. ^ __YORK, THURSDAY, JULY 14, 1910. — ČETRTEK, 14. MAL. SRPANA, 1910. , ** ^- ------ ' riLXFON PISARJU: 4SS7 OORTLAJTDT. • 7ILVKI KVHL — UTS IK KVUL 1 ■CLBFOV PISARNE: MS? OORTLANDT. NO. 163. — ŠTEV. 163. lalostna obletnica I Ameriških Hrvatov kim velikim topom pogoditi in 5e to, ako bi .se nanj takoj streljalo. 'A metanjem bomb se je zaključil j veliki teden avijatikov v Atlantic I City, kamor je prišlo vsled tega na /tisoče in tisoče ljudi. Letanja se je j udeležilo mnogo avijatikov, toefa množica je najbolj občudovala Cur-j tissa, ko je iz višine 100 čevljev vr-jjrel prvo bombo na ladijo tamošnje (rešilne postaje. Ako bi vrgel pravo I bombo, bi naravno vse ljudi na tej ladiji ubila. i Curtiss je preje signaliziral, da bo ! metal svojo bombe vedno kraj ladij, ila tako ne napravi kake škode in da j tako dokaže, da jih zamore metati vedno na oni prostor, kamor se mu poljubi. Potem, ko je vrgel prvo bombo, je poletel 300 čevljev visoko, medtem, ko ga je množica na obrežju I navdušeno pozdravljala. Kmalo nato je pričel metati bombe na yachto Mo-here. Navzoči so bili tudi razni ka-! pitani, kteri so po predstavi jedno-glasno izjavili, da vojnih ladij za na- ; padanje na mesta ne bode več mogoče rabiti, kajti s pomočjo letalnih strojev bode prav lahko mogoče uničiti cela brodovja. Ako se namreč tako lahko pogodi povsem majhno ladijo, bode veliko vojno ladijo še ložje pogoditi. Poleg tega izjavljajo mornarični i častniki, da je s topovi skoraj nemogoče pogoditi letajoče letalne stroje. To bi se doseglo s puškami bolje, toda male kroglje bi v rjuhah letalnih strojev napravile le tako male i luknjice, da bi to letalnim strojem ničesar ne škodovalo. Le ako bi se pogodil motor, bi se zamoglo spraviti , letalni stroj zopet na zemljo, toda proti takim krogljam se jc lahko ču-:vati s tem. da se letalni stroj, oziroma motor in človek zavaruje pred krogljami z blagom, ki je neprebitno. Letalni stroji bodo najložje napadali po noči. kajti tedaj je nemogoče na r.je streljati, ker se jih ne vidi. Kakor hitro bi pa pričele padati na ladije bombe, bi postali mornarji tako deorganizovani, da bi sploh ne bili ve« za rabo. V Curtissov letalni stroj se iahko vzame 300 fantov "GLAS NARODA" (8iov«nlc Dally.) » Owned and pabliahed bj the . rflov»nio Publishing Co. ( a corporation.) PRANK SAKSER, President. VICTOR VALJAVEC, 8eciatary. LOUIS BEN EDI K, Treasorer. Flare of BijHinene of the corporation and Bddreww of above office« : 82 Cortland t ■treet, Borough of ManhaTUn. New York QUy. H. Y.__ la oalo leto velja list za Ameriko in Canado. ........ $3.00 ** pol leta.........1.50 ** lato za moflto New York . . . 4.00 — pol leta za maato New York . . 2.00 •* Evropo sa vse leto . . . . 4.50 • " " pol leta.....8.50 (• " " četrt leta .... 1.75 •«3LAS NARODA" izhaja v«ak dan iz-Tzemei nedelj in praznikov. ••OLAS NARODA" "Voice of the People") flraad every ^except Sundays and Subscription yearly $3.00. ftdvectiit*m»nte on »gi ■■nniift Dopisi brez podpisa in oeobnoeti se ne ■atunejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Honey Order. Pri spremembi kraja naročnikov Ki m o, da se nam tndi preJAnJo rallAče naznani, da hitreje najdeno naslovnika. aJoptsom in pošiljat vam naredite ta na-«ov : "QLA8 NARODA** It Cortland t St., New York City. Telefon 4687 Cortland t. i Panameriški kongres. V B Lienor Aires, oziroma glavnem Tw^txi repaWIke Argentine, pričel se je dne 12. t. m. panameriški kongres, pri kterem so zastopane vse republiki' vseli treh delov Amerike. Pred pričet kom konirrer.a je vodja naše inostrane politike, državni tajnik Knox, »lal zastopnikom naše republike splošna navodila, jmj kterih se imajo pri zasedanju imenovanega koftgresa ravnati. Glasom teb navodil morajo zastopniki Zjedinjenih držav zavzemati *>talLšr-e. glasom kte-rega naj se vse diference in vsako nesoglasje, ki nastane med ameriškimi republikami, poravna potom razsodišča, vendar naj se pa kongresu naznani, da jnisebne odredbe glede teh razsodišč nisg potrebne, kajti o vsakem posameznem spornem slučaju naj se razpravlja vedno tako, kakor nanese prilika. Mirovno razsodišče v Haagu na Holandskem se po naši republiki za spore med našimi deželami le ponekoliko prijtoznava, dasi-ravno j«- pri nas v Zjedinjenih državah ideja za razorožitev bolj razširjena. kakor v kterikoli drugi deželi na svetu. Naši delegatje bodo, dasiravno zastopajo največjo republiko in ustan®» viteljieo Monroe doktrine, imeli pri kongresu zelo težavno stališče in tako bodo morali porabiti mnogo takta, al\o bodo hoteli obvarovati ugled Zjedinjenih držav. Protislovje med španskimi republikami, oziroma nfed prebivalstvom južnih a'meriskih dežel in prebivalstvom Zjedinjenih dr^av, kjer prevladujejo za sedaj še vedno A nglo-Saksonci, je že samo po ?ebi veliko. Nadalje je pa tudi zgodovina ljudstvom srednje- in jugoameri-škili republik že večkrat dokazala, da .je prijateljstvo trelike severne republike vedno le sebično intake, da južnim našim sosedom 4k<^uje. K tem dokazom zamoremo nay«* ti odpad Texasa od Mehike, kakor tudi vojno med Zjedinjenimi državami in Mexico v prvi polovici minolega stoletja; nadalje .novejše neprilike z Ve-nezuclOfc ^tU^auje naše vlade napram i*p»f>!iki Colombiji. kteri so Zjedinjene države odvzele Panamo, in potem tudi neopravičeno vmeševa-nje v notranje zadeve republike Ni-earague. Vse to je tako, da v južnih republikah ne pričakujejo mnogo iskrenosti in pravega prijateljstva, ktero bi prihajalo iz severa. Argentina, Brazil, Peru in Chile, kjer j<> kultura bolj napredovala, kakor v ostalih južnih republikah, ki je pa kljub temu ostala spreeiflčno evropska, bodo pri kongresu na strani Zjedinjenih držav. Mexico, ktera je v denarnem ozira in glede vseh podjetij odvisna od Zjedinjenih držav, bode naravna tudi na strani naše republike, tako, da se našim zastppni-I om pri kongresu ni bati, da bi jih kedo napadal. Šlo se bode toraj pred vsem za to, da bodo naši delegatje eventuelne napade na časten način odklonili. Delegatje imajo pooblastilo, da pri kongresu po svoji razsodnosti postopajo in da tako pospešujejo promet in trgovino med severom in jugom. Ako bodo v tem jk»-gledu vspešni. potem so več dosegli, kakor je sploh od njih pričakovati. POZIV! Tem potom pozivi j m vse tiste, ki mi kaj dolgujejo, da poravnajo svoj dolg do 20. julija; če ne, bodem nastopil postavnim potom proti vsakemu, kteri se ne oglasi do omenjenega dne. Charles Zgonc, & 0, Box 3X5, Chisiudm, Minn. Španska In Vatikan. Nesrečna Španska" je najbolj klerikalna država na svetu. Klerikali-zem je to državo spravil na kant in ta narod na rob propada. Španski narod nima nobene bodočnosti in si najbrže ne bode nikoli več pomagal j na bolje stališče; ta narod bode nko-» raj gotovo prišel na nič, ta narod bode šepnil. Zdaj in zd.j se seveda zgodi, da skušajo boljši rodoljubi provzročiti premembo neznosnih razmer in španskemu narodu ustvariti pogoje osamosvojen ju in boljšemu srečnejšemu duševnemu in gmotnemu življenju. A navadno se izjalove vsi poskusi. Katoliška cerkev jih vse pokvari, ker se vsemu postavi v bran, kar bi znalo biti narodu koristno. Prav sedaj je na Španskem velika i kriza. I "strel je nje Ferrerja. ki ga duhovniki proglašajo za anarhista, razbojnika in sleparja, je imelo velikanske posledice. Prej so imeli klerikalci v rokah vlado in parlament. Klerikalci so ^ali Ferrerja ustreliti, mislec, da zaduše s tem svobodomiselno gibanje. A zgodilo se je drugače. Ustreljenje Ferrerja je pro-vzročilo, da je moralo odstopiti klerikalno ministerstvo in da so klerikalci izgubili večino v parlamentu. Na krmilu je sedaj liberalno ministrstvo, ki ima na svoji strani veliko liberalno večino v parlamentu. — To ministerstvo, ministerski predsednik Canalejas, hoče na Španskem uvesti nekaj reform, a klerikalizem -e je tem refojmam uprl z Ijuto silo. Nastal je boj in že se govori, da hoče španska vlada pretrgati vse vezi z Vatikanom. Kar boče španska vlada vpeljati, kar je vzbudilo tako I jut odpor Rima in vsega klerikalizma, to vse je že v drugih katoliških državah davno j vpeljano. Vlada hoče pred vsem vpe-jljati nekoliko pravičnosti za nekato-lličane. Na jHipolno enakopravnost niti ne misli, le na delno enakopravnost. Sedaj na primer na Španskem protestantje na svojih cerkvah ne sn*jo imeti niti križa in judje niti hebrejskega napisa. Katoliška cer-kev ima vse pravice, druge cerkve pa nobenih. Katoličani smejo delati procesije. protestantski ali židovski duhoven pa še pogreba ne sme v svoji duhovniški obleki po ulicah spremljati. Zdaj je vlada odredila, da smejo tudi nekatoličani imeti na I svojih cerkvah znamenja in že je o-jgenj v strehi in napoveduje cerkev najhujši boj tej odločbi. Drugi vzrok cerkveni jezi je ta, da hoče vlada, naj tudi cerkev spoštuje postavo. V zadnjih desetletjih je namreč nastalo vse polno novih samostanov, možkih in ženskih. Me-niM in nune so ustanavljali samostane. ne da bi bili vladi to sploh naznanili. dasi bi brez izrečnega dovoljenja vlade tega ne smeli storiti. Ti samostani so seveda veliko breme za itak ubožno ljudstvo. Menihi in nune izprešavajo iz ljudstva kolikor mogoče denarja, imajo pa tudi različna podjetja, s kterimi delajo davkoplačevalcem konkurenco. Zdaj hc^ . <"-e vlada odpraviti tiste samostane, j ki so bili ustanovljeni brez vednosti in brez dovoljenja države. Zoper to se je seveda klerikalizem uprl z vso silo. v ' .. V Če ptiftntfii, rla v<*e to. kar hoče ' špariVka vflSda serTfi.i^do^i, že dolgo let celo v Avstriji velja in vzlie temu avstrijski klerikalizem prav si-! jajno cvete, poteifn se mora pač priznat i. da je španski liberalizem prav skromen ju ne zahteva prav; nič pretiranega > ' / ? o VzTic temu pa je jako dvomljivo, <*e bode ministerstvo Canalejas zma-iralo. Sicer ima m^nistersWi ipred-sednik kralja na svoji strani. ali španskti ljudstvo je po stoletnem vplivu klerikalizma tako pokvarjeno, tako propadk), da bode šlo najbrž z vso vnemo v boj proti svoji lastni I koristi. Kogar bogovi sovražijo, te-!,-ra udarijo s slepoto. Ni verjetno, da bi španski narod bil sploh se zmo-'/.cn preporoda; verjetnejše je, da bode (»opoinoma utonil v blatu klerikalizma in da ima samo eno nalogo: delati in se mučiti, da bodo državni upniki dobivali mastne obresti od svojih posojil in da bodo cerkvene bla-gajne vedno polne. Španski narod je podoben zadolženemu posestniku, ki mora delati kakor živina in stradati kakor pes, da zmaga davke in i obresti od svojih dolgov, kteremu pa : končno vendar posestvo prodajo in otroke njegove strgane in propadle Kje je moj sin MARTIN SEDMAKt Bival je več let v Braziliji in lansko lfto> v juliju je prišel v New York, potem odpotoval k g. G. Venzel. Flagstone R. R., Pond Eddy, Pa. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahaja, da mi naznani, jaz um rad plačam $10.00 in mu objednem do smrti ostanem hvaležen. — Martin Sedmak, Bor 205, RieMrood, W. Va. ' i Kdrotanske povesti. Češki spisala Gabriel* Preiaaovi. M i! V IHTA. Sprva se je zemlji obetal oni tihi, blagodejni večerni dež, kteri drVma-jočo pokrajino najlažje zaziblje v sladko spanje; — toda ni ga bilo. Ko je Katri dete zaspalo, je šla zopet na prag pogledat. Vzduh je bil vroč in soparen, niti najmanjši vetrie ni pihljal. Nebo je bilo pre-preženo z neprodorno odejo oblakov; le tam r daljavi je hitelo nekaj belih oblačkov, med kterimi se je prikazovala modra lisa, na njej pa srp meseca. Skril se je sicer takoj za oblake, dalje hiteč, ali Katri je bil prizor jako po volji. Veselil jo je svet, najsi je bil še tako tihoten in oblačen, kakor baš tedaj; saj je vedela, da kmalo zopet pride znana zvezd-|nata noč, ali pa zašije solnčni dan ljudem na radost. Ah, res, tu pri njih je bil svet tako lep, — sreča, da se ni nikamor omožila od doma, kakor so se sestre... Katra je pozorno gledala poslednja dva kresova, ki sta še plamtela prazniku v slavo. Ta dva sta ji nekako omamila pogled in glavo, vsa krajina pa je prestala dihati... Katra, sicer tako pametna, je bila v mislih v svoji deviški, da, v otroški dobi... Bilo ji je sladko kakor še nikoli, da bi kar za vriskala, prav kakor ne bi vedela na'svetu ža nič drugega, .nego Za življenje, ktero je pripravil Bog ljudem. Vsproti se ji. ju vsled tega vzbujalo čuvstvo sreče; rastlo je, širilo se je,' da jo je skoro zadušilo... "Moj Bog — to je vroče!" je za-šepetala, vzdramivša se iz sanj. Mislila je da jo tišči platneni ovratnik, in odpela si je spono za vratom. Pa se ji je zdelo, da ji nekaj grozno teži glavo, in snela si je, z njo klobu-leek in ruto; še celo kite, trdo spletene in gladko zvite okolo glave, si je morala počasi spustiti z glave. Kaj neki se je godilo z njo t V glavi se ji je vrtelo, kakor da jo je nekdo ure-jkel... Pa vendar stara beračiea ni i nosila v očeh sove? Toda človek, kteremu sede sova v oči, baje ne more nič za to... V tem se je rudečkasto zabliskalo razlegal se je grom. "Bog z nami, nesreča pa strani!'' prekrižala se je Katra. Tako je bila zmedena danes,' da se je ustrašila groma, za kteri se sicer ni brigala. Stekla je v izbo in prižgala svetilko postavila jo je na okno, ali v tem s< je zunaj dvignil tak vihar, da ji j< ugasnil svetilko. "To je sitnost", je vzdihnila, pri žigaje znova; "posli lete za neum nostmi, in človek ostane* za vse san kakor prst." Sedaj se je kesala, zakaj ni Jurija malo pridržala. "On — saj se moi je videlo — b: bil rad tu ostal, in taka-le nevihta hitreje mine. če je še kdo v hiši." j Katra je iSMla na stoliček polej; ! otrokovega vozička in ga že iz nava |de premikala gori in doli; začela j< mirnejše misliti, da je ne bi skrbelo "Aj — tutuja — haja pupaja!" jt bolj zašepetala nego zapela in mislila sprva le na svoje dete___Kako j< bilo to posebno lepo in prijazno, kt je veliki Jurij peljal voziček s To mažkom!... Ali čemu! dVakrat mislit: na to; možki itak sfore malo, mal< dobrega v svojem žrtjjenju. Treba je misliti na resnejše Stvari: "Ko b: se do jutri dobro zmočil© — nič bi ii< Ško&dralo; itak se že «^ra dni ni moglo delati, in kdo ve, Se posli ne o-staaiejo v dolini še do ifarka, ko je seme« j doli? Jaz bi tudi morala it! tja; žlic potrebujem. In kako podo bo za v hišo sem tudi že davno hotela kupiti... Bila bi vsaj prijaznejši pri nas, če pride kdo..." V tem se je Katra ozrla v kot zž mizo in zopet ji je čisto druga mise pregnala prejšnjo. Mislila si je v du hu vitkega Jurija, s kodrastimi las mi, kako lepo bi sedel tam. Najbolj všeč ji je bila njegova udanost, nje gova skromnost in nežnost. Razposajen ali pokvarjen se ji ni zdel ni koli, dasi je bil vojak tri leta. Kedai ]je vstal in se vzravnal, je zaigralo \ njem mlado življenje; sedeč pa se ji je zdel ljubši — starejši... "Ko bi sedel tu-le pod podobo sv Ane", je premišljala Katra dalje — "bi bilo tu bolj veselo." Ali tega. kar ji je tako vabljivo igralo v duši ni prav izrazila z besedo "bolj veselo", zdelo se ji je. V tem trenotku kterega si ni hotela privoščiti, ji jt bilo tako tesno, ozko, a vendar prijetno; bila je srečna, kakor še nikoli ... Pri njih bi bil i mali Toma žek —• in kaj bi ji bil mari ves ostali sveti... ' Toda ta sreč« ni prišla, bilo je zanjo sedaj že prepozno... Kako ji je bilo žal... Bog, ko bi vsaj mogla zaspati!... Premagala se je, vstala ir šla je kakor opita od prejšnjega premišljevanja v vežo, da še enkrat pogleda, kako je zunaj, in če se morda ne*Vracajo posli domov; potem pa b* rvMže in mora zaspati... Gledala j« iS praga, ali Bog ve, česa so iakai« aje utrujene oči v tej nevihti — in ae našle... Samo življenje se ji zdelo tako čarokrasno!... Vendar pa zunaj ni bilo tako temno... Katra ie dobro razločevala vrsto brezovih ktere je spostavila, tam na svitlozeleni travi je videla nekaj temnejšega borovja... Kdor bi prišel, bi ga naglo spoznala; poslušala je napeto, da bi bila takoj čula korake... Komu bi se pa izljubilo, da bi šel v taki nevihti od doma; posli so šli itak kam drugam prenočevat... Tu gori pa je švigal blisk za bliskom; nebo se je kar žarelo, kakor da se hoče razpočiti; na zemlji pa se je vse treslo od groze in vriščalo in stokalo. Na gori je dvakrat zapored treščilo in Ka-tri se je zdelo tako blizu, kakor bi bilo za hišo. — Spomnila se je, kako preprosto je mislila kot otrok, zaslišavši grom; dejala je vedno: "Bog se krega!" Vendar je bila tedaj bolj srčna nego tla-nes. ko je že bila dorasla, izkušena, razumna Katra — V takem trenotkm se zdi osameli človek sam sebi kakor črviček. Be-račico Lenko pojdem poklicat, da po-molive rožni venec, kteri prežene posvetne skrbi...", je vzdihnila, tresoča se po vsem telesu. Neprestano se prekrižuje je tekla Katra pod pristrešje. "Lenka", se je sklonila k starki, "pojdite naglo k meni v sobo — pojdite! V taki nevihti bi vas bilo tukaj strah!" Stajrtca se ni'ganila. Trdno, brez-srbno 5« bilo njeno spanje; Lenka je ležala z'obrazom v seno obrnenim. ''Stari ljudje se polože kakor otro-ei 1— irt že so jih minile vse skrbi" je mislila Katra in spomnila se ji Jurijevega očeta, o kterem ste popre-je govorila... Katra bi tudi rada bi la tako stara; včasih od skrbij n: mogla zaspati... "•Slišite, Lenka — slišite!" jo j< ! klicala glasneje. "Pojdite spat vso ! bo! Poslov ni doma in kdo ve, ke daj pridejo___ Pojdite, bove molil skupaj rožni venec! Božja voljž je..." Lenka se še ni premaknila. "Kriste JeAis, to je spanje!" j< dejala Katra že nepotrpežljivo. pri jela starka za ramo, stresla jo s tak< močjo, da je ves njen obraz obrnili k sebi. V tem se je znova zabliskalo razsvetlila se je okolica, in Katra j< grozno vzkriknila... Uboga Lenka je prišla sem izdih nit dušo. To je bil preprost, nava den kAnec' trudne stance, potovalk brez doma, — lahka, mirna smrt; to da Katra, ki je bila danes že ital vsa nemirna in preplašena, kakor lis trepetlike, je izgubila vsled tega ve raznm. Vsa v strahu je tekla zope v hišo in misleča le na svoje dete ga je popadla iz zibelke, pritisnila s na prsi spečo njegovo glavico, vrgl na hrbet ruto in bežala od hiše, ka kor da jo pode furije. Ko se je nevihta na nebu nekolik' polegla, je nastalo nakrat okoli Ka tre grozno šustenje, kako da vzdihu je in stoka vsa priroda. Veje maja jočih se dreves, brez, jelk, smrek ii macesnov so se spletale nad steze kakor da hočejo Katri zabraniti pol Dvoje velikih ptičev je nizko letel čez cesto, jednemu so se oči žolto za svetile in zaviknil je kakor človek.. Majhen kamniček se je kotalal prei Katro JK) poti prav tje do .meje, kje je bilo razpotje; jedila pot je vedi, k bližnjemu poslopju na desiio, kje se je šet celi svet za Katro, jo je dvignil kakor igračo. "Kaj se ti je zgodilo, da si prišla?" je dejal mehko in obdržal v svojem naročju. Katra ni omedlela, ali utihnila .je kakor ujeta ptica... Izginila je bila vsa njena smrtna groza, strah jo je [zapustil; Jurij jo je rešil tega. kakoi da bi bil začaral. Kaj pa se je pravzaprav zgodilo? Bila je silna nevihta (sedaj pa se je še slišalo, kako jt deževalo zunaj, in to je zvenelo kakor pesem-uspavanka) in beračiea j< umrla pri njih. # Saj je bila že stara nekje je morala umreti... ■Tiho je začela to Juriju pripove dovati, ali iz naročja se mu ni iz vila. Ko se je Jurij neprevidno do taknil nje gorkega lica, se ji je zdelo da se je uresničilo, kar je premišlje vala ob zibelki, ko se je začela ne vihta. Nakrat se je skesala in jelš se sramovati. Izvila se je Juriju i: naročja in se začela zmedeno opravi Sevati: "Upala sem, da boš ti še ču pri Liscu in mislila sem, da je na: pristav s hlapcem tudi odšel s kašt« h kresovom ter zaprl za seboj. N; pristavo bi ne bila mogla v tej ne vihti." Jurij je vse to rad verjel, dasi ji bilo v resnici jako dvomljivo, da h stari pristav hodil h kresovom; ke pa je bil mirnega značaja, sta sedi: na ograjo in začela resen pogovor Posvetovala sta se, kak pogreb na Ka-tra napravi Lenki. Končno je Ju rij priznal, kaj je že vse popravil ni Katrinem posestvu. Mnogo sta ši govorila o preprostih Jurijevih vojn škili spominih in o Liscu. — Hip z: hipom je mineval; zunaj je vse utih pililo. Katra je začela misliti na od hod, toda domov ni mogla iti; odlo jčila se je, da pojde na pristavo. Juri j .jo je spremljal z otrokom; noč je bi I la krasna, kakor je še nista videli ! nikdar. Najvišje vrhove Karavank j ode val mesec s srebrno svitlobo; n; teh hribih je bilo sedaj tiho, varne da bi se Katra nič ne bala^iti tja Po drevju so plahutale sove; ponočn metulj je švigljal■ skozi Zfak — sami dobra znamenja. Tupatam so curljal f>o prekopih studenčki; Katranih J morala nekje preskočiti, da bi si n zmočila vse^a" ?evl,fžt;*^Turij je pri ten dvignil roki, kakor da bi hotel obva rovati njo in otroka, da se mu je oni morala smejati. Ko se je vsul z neki veje Katri na glavo rosni dež, šel tedaj je spoznala, da je prišla k Juri ju gologlava in razmršena. Jela si j' očitati; za prvim očkanjem je prišli drugo, tretje. Odločnost in resnoba na kteri je bila toli ponosna, sta iz ginili. Katra je v tej krasni noč drugič zaplakala; zdaj pa nad seboj "Zakaj plakaš?" jo vpraša Jurij "Zato, ker sem prišla taka k tebi ah, Bog, tako preplašena", je tožila "Saj si vendar le slabotna ž^i ska", je dejal mehko Jurij, "dej ko bi jaz tega ne bil vedel, ne ime bi te tako neizreklj ivo rad, — nit ko bi imela celo Koroško." "Ce bi se pa to o meni zvedelo — Bog ne daj tega! — bi se ne poka zala iz hiše! Jurij, nihče ne sme < tem vedeti, dokler ne greva skupa. v cerkev. Glej, vedno sem pravila, d; 'se ne bi omožila, ki bi prišel mož i; samega zlata___Sedaj me bo pa mah sram___" Preprosti Jurij se je po teh bese :dah zamislil. Ni mu bilo, da bi s< | zasmejal. Oba novozaročenca je pre 'šinjala-tista sVeta sreča, da jima n bilo prav nič do smeha... ROJAKI IN ROJAKINJE, RAZ Š1RJAJTE ftof Epjl SLOVEN SKI DNEVtffK ""GEiAS NARO DA"t , - v--!*«*^ - -i - iii^iiMiiiiiiiiiiilliililiraiii 1 slovensko katoliško i poip. društvo sveteBarbaf —— --— j|j|! - * 2a 2jedinjene države Severn« Amerafc*- * , I Sedež: Foreat City, Pa* y I JMtorporiranu dne 31. Januarja 1902 w drtarl Penazytovftf ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL P. 0. Box 685, Forest City, Pa. I Podpredsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 51, Mineral, Kani. I I. tajnik: IVAN TEL BAN, Box 707, Forest City, Pa. H. tajnik: ANTON OSTIR, 1134 E. COth Street, Cleveland, Ohi $1.25. Pri v«&]ej naročltbl znaten popust. ^ •g V aalogi iuiamo tudi klepalno orodje iz finega jekla i pristne "Bergamo" brusilne kamne (osle.) 3 Cena 1 garnitnre klepanja je $1.— 1 brnsnega kamna 30c. •g Rojake opozarjamo da ne z naročili ^ pežurijo dokler zaloga nn poide. Naročilu priložiti je denar aii Postal Money Order. Slovenic Publishing Co, Cortlandt St., New York, IV. Y POZDRAV. I Pri odhodu v stari kraj pozdravljam iskreno svojejxa moža Pran Ku-j kelja in brata Fran ter Alojzij Ko-jšiea, kakor tudi svakinjo Ano KoSie. j Pozdravljam tudi Fany in Josip Ku-! kelja in vse prijatelje ter znance v jChicagu. New York, 13, mal. srpana, 1010. Marija Kukelj. ' . Pri odhodu v stari kraj pozdravljam mojega prijatelja ir. Tušee in vse rojake v Yukon, I'a. Ostanite zdravi! New York, 13. mal. srpana, 1910. Josip Ančimer. I Pri odhodu v stari kraj pozdravljam prijatelje sirom Amerike, po-?ehno pa one, ki stanujejo v St. Mary 's, Pa. ' New York, 13. mal. srpana, 3910. Fran Celin. Pri odhodu v staro domovino pozdravljam svojega brata Petra I>kia in Franja Uljan v St. Mary's, Pa. Bilo srečno! New York, 13. mal. srpana. 1010. Alojzij Iskra. Pri odhodu v staro domovino po-! zdravljarnrf še enkrat vse naše prijatelje in znance v Pullman in South Chicajru, 111., posebno pa svojetra moža in mater njegovo ter vain kličemo vsi skupaj: Z Bogom! New York, 13. ma!, srpana. 1010. Ivanka, Stanko, Danica. Milica in Zorka Tisol. Kje je moj prijatelj FRAN LE BAR ? Doma je iz fare Predoslje nad Kranjem, Gorenjska. Zadnjič bila sva skupaj v Solnogradu in sedaj, kakor mi znano, biva nekje v Ameriki. Prosim cenjene rojake, čo i kdo ve za njejrov naslov, da mi ga i naftuani, ali naj mi pa sam javi. Peter Kurnik, Box 155, Oregon City, Ore. POZOR, DEKLETA! Eden lopov z dvema pomagačema mi je odpeljal 171etno hčer in sicer mi jo je ukradel skozi okno prvega |nadstropja. Dekleta, varujte se ta-jkih tičkov in ne dajte se zaj>eljati in Ibolje je vedno vprašati stariše za dovoljenje. Nama, to je očetu in materi, napravili so veliko žalost. Andy Urbas, 073. Addison Rd., Cleveland, Ohio. Hamburg-American Lil //4- 7 Všf^t r^ - - - * Ekspresni in redni promet z parrl na dva vijaka med KEW-Y0RK0M IN HAMBURGOM Veliki komodni parniki, opremi) i z vsemi modernimi napravami, kor tudi z brezžičnim brzojav ter podmorskimi signalnimi apar kar znači komLinaci o VARNOSTI, HITROSTI IN UDOHNW POSEBNA SKRB IN POD-VORBA ZA 8L0VENC CINCINNATI ~ odploje 16. julija PKNNSVLVANIA — odpluje 20. jul CLEVELAND — odpluje 2a. julij«. KAISEKIN AUGUSTA VICTORIA odpluje 30. jul Za vožnje listke in vožnji red, »vprašajte pri Hamburg-American Lin ali pa pri lokalnih agentih. SLUŽBO IŠČE v večji slovenski ali hrvatski na •biiii IZURJEN ORGANIST z do! mi spričevali, kteri je zmožen učevati godbo (glasno) in na lok pelje in dramatično društvo v slov skern ali hrvatskem jeziku. Plača dogovoru, nastop lahko takoj. J je trezen in priporočen. Cenjene nudbe naj se blagovolijo pošiljati ] šifro: "Organist Štev. 130", c o Glas Naroda. 82 Cortlandt St., New York, N. (14-10—7) ^^^^ t ^P^ffMPY IC^Kdor kop * iKiByyy aro mXl dj BtatBlMO. I t kani^of«Mklcenik. OMNiei^nb« u blMia. Ml poilljamo boilfna in ncvoUtoa < U direktno t atari kimi la Ja^Tkan zm ipn PBita dim po oMtk. T DERGANCE, WIDETICH |">dinjo. Mladi gospodar je vsetra obžalovanja vreden ten bolj. ker je v teku )m)1 leta zgubil očrta, mater in brata. — Na Spodnjem l.o^u jt» strela v tem času jkj-i.gnla par l:o/olcev. Zbala *e je strele ter se — ubila. V bila m' j« v Slapali pri F). M. v Polju neka ženska, ki se je zbala strele in je % strahu zbeizala po stopnjiieaJh. Ženska je na stopnjicah ]ia lla in si tako pretresla mo&gane, da je ponoči umita. Strela je udarila dne 23. junija zve-eer v hiio Leopolda Bučarja, usnjarja ' v Kostanjevici. Uigrala je sicer hišo, pa mi ogenj hitro (Krasili. Razbilo j<> irry, visečo na steni, gospodarju je nekoliko j »okvarilo posluh. Brez vsakega povoda, je 22. junija udaril z neko rečjo po obrazu 20letni hlai>ee Leopold Bogataj "Letnega gluhonemega sina svojega go»p<*larja, katerega je |kh! očesom ; znatno telesno poškodoval, j>oter» ,pa |>opiHtil službo in neznano kam pobegnil. Nagla sodba. Dne 24. junija po- ; poldne je pri-«-! delavec A. Belee z ■M|H'PMtii» v(v«itn k skladisčn na juž. ! kolodvoru v IJubljani po cecneni. I)o-spt'\^i do skladiii-a. je pričel brez' vsakega povoda zmerjati tam zaposle- j na železniška delavea Fr. Keržiča in | Iv. Florjaneir-a z "barabami". Toda, to mu Ae ni bilo dovolj. Med zmerjanjem ju je naposled začel obmetavati Še s kamenjem, in ker bombardemen-l ta le ni bilo konec, sta se zapodila napadene* v Belea in kar na lici mosta I z njim obračunala. Eden mu je dal j čutiti svojo pest, drugi pa je zgrabil I li pregre*ek, zaradi kterega je bil | izključen. Ko je 21 jun. ves jH>trt od- J sel iz stanovanja in se ni pravočasno , vrnil, je šla gospodinja pogledat v ' sobo ter našla na mizi dve pismi, i Eno je bilo naslovljeno nanjo, drugo I pa na starše. V prsmih se poslavlja i in pravi, da ga izključen je tako boli, j da si bode končal Življenje. Do pre- j gmsika pravi, da ga je tirala — la- I kota. Njegova gospodinja je takoj I naznanila policiji, ki pa nesrečneža do sedaj še ni zasledila, niti živega, niti mrtvega. V potok padel je v Hrastniku upokojeni rudar Kačič ter »e vzlie maj-bni vmli ivtopil. Mož se ga je pre-več nasrkal in to mu je zakrivilo neverno smrt. Zopet lamomor v Kočevju. — Obesil h« je v Kočevju zi lar Premie. Kaj ga je do tega .privedlo, še ni zna- I no. Samomori so v -zadnjem času v j Kočevju kar na dnevnem redu. I« Norega mesta. 7- Dne 23- junija zgorela na Trški gori pri NU>v**n mestu precej obširna zidanica Frana. Seidla, trgovca v lik .I—«...-..,.. .-„ Novem meetu. Ogenj je nastal vsled tega. ker so v sosednjem vinogradu, A. Dre 1 sej a iz Lljubljane. delavci razstreljevali kamenje za zidanje in je po nesreči odletelo nekaj tleče ne-tilne vrvice na slamnato streli«. — Zgorelo je mnogo vinske posode in drugega orodja, spridilo se je mnogo I sadja za kuhanje žganja, ki se je namakalo v sodih. Vsa Škoda presega svotieo 800 K. Komo poveljstvo v Ljubljani. — j Listi poroeajo, da so poročila o ustanovitvi novega kornega vpoveljstva v j Ljubljani, oziroma v Celovcu, popol- j nosna neresnična. _ PRIMORSKE NOVICE. Velik naliv v Trstu. — 24. jun. zjutraj je bil nad Trstom med treska- 1 njem in gromenjem velik naliv. — 1 Okoli pol osmih zjutraj so bile pod j vodo vse ulice, tako, tla se po nekate- ' rili ulicah ni moglo hoditi. Voda z ; grozno silo v potokih drla je po uli- , '»ah in udrla v razne prodajalne in ; skladišča. Tramvaj je moral v Bar- | kovlje ustaviti vožnjo, ker je bilo na trgu pred južnim kolodvorom čez pol metra vode na visoko. Veliko vojaško j ve/Lališče je uzgle lalo kakor jezero, i Tu'di Veliki trg je bil nekaj časa ves i »od vodo. Letos je bil že tretjič nad Trstoaa tak naliv. Kuga v Trstu? Dne 23. junija zjutraj je pri plut v Trst iz mesta Kobe na Japonskem Llovdov parni k "Austria''. Ko je pri Sla luška komisija, obstoječa i« kapitana Alessandrija in nadzornika dr. iKaiserja na paniik, | jo sprejela kapitan Raičič in la-lijski zdravnik dr. Negri. Kapitan Raičič je z ladijskim dnevnikom v roki pojasnil, da je ladja plula 71 dni od Kobe do Trsta, se ustavila v predpisanih pristaniščih, kjer je vkrcava- ! la in izkreavala blago in potnike. Med potniki je bilo okrog 100 osob av- j >trij>ke vojne mornarice, moštva in častnikov, ki so se izkrcali v Pulju. Dne 28. majnika je bil parnik v Rombayu, kjer se je vkrcal neki pot-lik tretjega razreda, Indijec, name-ijen v Karachi. Prihodnji dan sta že kapitan in zdravnik opazila, da tega |» or z možem. Čudna osveta. V Braunschweigu' »e je ljuto osvetil nedavno neki gospod svojemu krojaču, ker mu je skvaril obleko in je ni hotel vzeti nazaj. Z velikimi črkami je napisal na papir, ki si ga je pripel na hrbet: "To slabo napravljeno obleko je iz-gotovila tvrdka IS. N. za 88 marek." Tako je hodil maščevalec svoje obleke po uajlbolj živahnih ulicah. čuden fantič. Pred oldeniburškim porotnim sodiščem je bil obsojen 20- \ letni tiskarski učenec Adolf Denker, ! ker je umoril stariše in brata, na i smrt. V začetku razprave je izjavil: "Najljubše mi je, če takoj sodbo iz- , rečete; rad bi umrl, da pridem k mojim staršem." Na vprašanje, če mu ' je kaj žal, je izjavil: "ne". Kje jef Tukaj na« je pet bratov ii> iščemo šestega svojega brata JAKOBA NOVAK. Doma je is Prim-čevasi itev. 6, občina Ambrus, Dolenjsko. Pred petimi leti jo bil v Salida, Colo., in eedaj no sname nič, kje se nahaja. Kdor izmad, rojakov nam naznani njegov na-; slov, dobi $10.00 nagrado. Naslov poiljite na: Mike Novak, 512 West Chestnut St., Leadville, Cola. . (14-4—14-7) ir VAŽNO ZA VSAKEGA SLOVENCA 1 Vsak potnik, kteri potnje skozi New York v atari kraj ali pa iz sta- ; rega kraja, naj obišče PRVO SLOVENSKO - HRVATSKO GOSTILNO S PRENOČIŠČEM August Bach, 137 Washington St., Voir York City, kjer bode dobro postrežen in na razpolago so vedno čiste sobe za pre-nočenje. Dobra domača hrana. PROŠNJA. Slov. podp. društvo sv.' Mihaela Arh. št. 40 J. S. K. J. v CIaridge, Pa., se tem potom obrača do milosrčnih Članov in članic slavne J. 8. K. J. za dobrohotno pomoč revnim in vsled štrajka prizadetim društvenim udom, kteri ne morejo brez pomoči pri najboljši volji več plačati mesečnih prispevkov in bi morali žalostnim srcem zapustiti društvo in Jednoto, kar je vsestranska škoda in mogoče osodepolno za marsikterega; posameznika. Naš boj je pravičen, j boj zoper v nebovpijoče krivice, kte- j re bo se dogajale v tem okraju, in z vašo pomočjo bodemo zmagali tudi v J zadnjem in odločilnem trenotku. — Vsak najmanjši dar bode hvaležno. sprejet in v obratnem slučaju smo i vam vedno na razpolago. Darovi naj se pošiljajo društvenemu blagajniku: j Andy Pratshek, P. O. Box 361, Cla-( ridge, Pa. Vsi darovi in imena darovalcev bodo priobčeni v glasilu J. S. K. Jednote. Za odbor: Anton Šemrov, predstojnik. Lovrenc Bitenc, tajnik. Andy Pratshek, blagajnik. (14-7 6x 2x v t) Iščem ANTONA MOHiOR. Doma je iz Zamosea. Pred 4. leti je bival tu v Chisholmu, Minn., sedaj se pa i nahaja nekje v Coloradu. Nadalje \ iščem tudi IVANA MAGOVEC, kteri je bival tudi pred 4. leti v Chisholmu, Minn., in sedaj se nahaja nekje v Montani. Ako se ne' zglasita. sem primoran naznaniti, zakaj ju iščem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za ta dva tu zgoraj omenjena, da mi naznani. — Charles Zgonc, Box 313, Chisholm, Miun. —.'- ~ ■»---j.,. m VABILO M na VELIKO SLAVNOST ... ob priliki razvitja skupne zastave Iruštva "Zaveznik" št. 3 S. D. P. Z. 1 tu društva sv. Barbare štev. 53 iz Franklin-Conemaugh, Pa., koja društva jo priredita na nedeljo dne 17. julija 1910 Ha prijazni farmi rojaka in sobrata 7. Felicijana Volčko-ta v Mrrell-rille, Pa. VSPORED: 1. Ob y^l. popoludne odkorakanje ' Iruštva "Zaveznik, sv. Barbare in iruštva Danice št. 44 S. N. P. J. z -odbo na čelu od skupnega društve-lega doma iz Franklina k sprejemu Iruštva sv. Alojzija št. 36 J. S. K. J. in društva "Boritelj" št. 1 S. D. P. S. v Conemaugh, Pa., od 1am nazaj lo poulične železnice (Special Cars), nakar se vsi skupno odpeljamo do Cambria Bridge. 2. Pri Cambria Bridge točno ob 2:30 pop. sprejetje društev iz Mox-1am in Cambria. 3. Skupno odkorakanje na slavnostni prostor. VSPORED NA SLAVNOSTI: \ j 1. Nagovor in pozdrav navzočim Iruštvom in zastavam. 2. Kumovanje in razvitje zastave; k temu zasvira godba "Hej Slovani". 3. Zatem slov. pevsko društvo ['Bled'' zapoje "Pobratimijo" (Anton Hajdrih). 4. Nastop raznih govornikov. 5. "Jadranske vile", poje društvo "Bled" (Vil. Novak). 6. "Slovenski svet", poje društvo "Bled" (Hr. Volarič). 7. "Jadransko morje", poje društvo "Bled" (Danilo Fajgelj). Med odmorom petja sledi godba. Vodstvo šaljive pošte si bode prizadevalo ustreči eenj. občinstvu z vso svojo točnostjo. Skupna društva vljudno vabita vsa tukajšnja slavna slovenska in hrvatska društva, ako možno z zastavami; blagovole pa naj se držati gori omenjenega vsporeda, da tem ložje pridemo skupaj v pravem času -ter tako proslavimo ta naš narodni praznik. Objednem pa vljudoo vabimo tudi vse posamezne rojake in častite rojakinje iz bližnje in daljne okolice, in sicer iz Dunlo, Lloydell, Ashtola itd., ter naj ne zamude te lepe prilike, kajti dan se bode preživel skoro na lepem Slovenskem. Za dober prigrizek, sladoled itd. je dobro preskrbljeno. Pivo prosto. Vostopnina za možke $1.00, dame proste. K obilni udeležbi vljudno vabi skupni odbor - in kliče vam krepki: Na zdar P " * (13-14—7) - Podružnice - I Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2 I- Podružnico - - m vast ™ • - w c.i.w. r«. . Il tlfljlfi. Kupice in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurm In Sarajl?Q> - . Nfti Htspaik «a 2frdkg-s drim je tvrdka. t , - Rezervni for.d • •• * ^•ooo.ooow . yPRANK 8AK6BR CO«» M Oorttandt StPMt, XV#w Vorlc. - k- 3oo.ooo. . - ■ __________ i^B 50.000 knjižic ■■■■ ZASTONJ MOŽEM. Vf|Nl*URl Vsaka knjižica Jo vredna $10.00 bolnemu človeku, ..Ako trpite na kterikoli tajni moSki bolezni, želimo, da takoj piSete po to čudežno knjižico. V lahko razumljivem jeziku vam ta knjižica pove, kako se na domu teme-^^OVTCn^^H liito 7<,ravi elfilis ali zastrupljenje krvi, životna slabost, zguba spolne kreposti, revroa-I^H kill VI S |j tisem ali kostobol, organske bolezni, želodec, jetra in bolezni na obiatih in v mehurju. Vsem tistim, kteri so se že nasitili in naveličali večnega plačevanja brez vsakega vspeha, inMHfeiflH je ta brczplaCaa kajlflca vredna stotine dolarjev. Ona v«m tudi pove, zakaj da trpite ln kako lahko pridete do trdnega zdravja. Tisoče roof je sadobilo perfektno zdravje, te» lesno moč in (»Življenje potom te dragocene knjižice, ki je zaloga znanosti in vsebuje utvari, ktere bi moral vsak človek znati. Zapomnite ei, ta knjižica fc dobi pepekwea Hi^BIBBBS^ESSSI^U zasteoj. Mi plačamo tudi poštnino. Izpolnite odrezek spodaj in jošlite nam ga še danes, ^^^^^^^^ n» har vam mi pošljemo našo knjižico v vašem materinem jezikn popolnoma zastonj. POŠLJITE NAM TA ODREZEK.DANES. Dr. JOS. LISTER & CO., Aus, 702 Northwestern Bldg, 22 Fifth Ave., Chicago, 111. Gospodj«: £aitima me ponudba, ■ katero nudite Vašo knjižico brezplačno, in p rosi m J" da mi jo pošljete takoj, Ime.................................................................................. . Poeta...............................................Država.............................. Vabilo najaročbo. Z 1. julijem je minola I. polovica XV111. letnika GLASA NARODA, rem povodom naj se vsem našim naročnikom, kakor tudi vsem čitateljem našega lista zahvalimo sa njihovo vsestransko zanimanje za naš list, kajti tudi ▼ minoli polovici osemnajstega Leta izdajanja lista, se je krog naših naročnikov t vseh krajih Zjedinjenih držav izredno povečal. GLAS NARODA hode tudi v nadalje, kakor dosedaj, izhajal s dvema prilogama na teden in donašal najzanimivejše čtivo in ako nae bodo naročniki ▼ dosedanji meri podpirali, oziroma, ako se bode njihovo število množilo po dosedanji meri, potem bodemo v kratkem zamogli izdajati list z prilogo po trikrat na teden. GLAS NARODA ostane tudi ▼ nadalje na svojem dosedanjem naprednem stališču, držeč se svojega neodvisnega načela, ki veli: "vsakemu §vo je". One naročnike pa, ki so z naročnino nekoliko zaostali, poživljamo, naj saostalo naročnino v kratkem poravnajo, ker jim moramo inače glasom predpisov zvezine pošte doposiljan>* lista ustaviti, kar nam da naravno obilo dela pri vknjižervanju — in to sedaj, t poletni vročini nikakor ni preveč prijetno. — Vsakdo naj tudi skrbi, da nam pridobi po možnosti veliko število novih naročnikov. Uredništvo in upravnisto: "GLAS NARODA" 32 Cortlandt Str., New York, N. T. NA PRODAJ. Pet let obstoječa dobro obiskana trgovina s hišo in vsem blagom se proda. Več se poizve pri lastniku omenjene prodajalne, bodisi osobno ali pa pismeno. Frank Kebe, 139 Haydenville, Greensburg, Pa. (8-19—7) Za vsebino tujik oglasov ni odgo-»emo ai ooravalitvo zu uredništvo C0MPAGNIE GENERALE TRANSATLANTIQUE. (Francgska parobrodna družba.) Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane. Eksprea parnlkl sot "LA PROVENCE" 'LA SAVOIE" "LA LORRAINE" "LA TOURAINE'* na dva vijaka na dva vijaka na dva vijaka na dva vijaka | 'I'""' " . , ^ . „ . ■ Poštni parnllcl aoi "LABRETAGNE" "LA GASCOGNE" "CHICAGO" na dva vijaka. Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK, corner Pearl St., Chesebroofh Buildlag. Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrfkih iz pristanišča štev. 57 North River in ob sobotih pa iz pristanišča 84 North Rivert N. Y. •LA LORRAINE 21. julija 1910. LA BRETAGNE 11. avgusta 1910. •LA SAVOIE 28. julija 3910. • LA PROVENCE 18. avgusta, 1910. • LA TOURAINE 4. avgusta, 1910. 'ESPAGXE odpluje dne 25. avg. 1910. POSEBNA PLOVITBA. V HAVRE: Krasni parnik '1CALIFORXIE'' odpluje lfi. julija ob 3. uri popoldne. Krasni parnik "FLORIDE" odpluje dne 23. julija ob 3. uri popoludne. Parnik na dva vijaka "CHICAGO" odpluje 23. julija ob 3. uri popoldan. Parnik nd ava vijaka *'CAROLINE''odpluje 0. avgusta ob 3. uri popoldne. Parniki z zvcido zaznamovati imajo po dva vijaka. r ŽENITNA PONUDBA. IŠČE SE ORGANISTA, Fant, star 27 let, z lepim premo že- Slovenca ali Hrvata, kteri je vešč vonjem v gotovini, želi se seznaniti s dm tambura5ki in p€Vski zbon Pred. Slovenko v starosti 20 do 24 let. Na . . . . , ... nost una neozeujeni. Natančneje po- denar se ne oziram. Pisma in slike. r kaj ostane tajno, pošljite na: drobnosti daje: J. Križan, Pevsko tambu^ka društvo Sokol, 102 5th St., Mbnongahela City, Pa. 750 New High St., Los Angeles, CaL (32-16—7) (12-15—7) Resnica je! Kdorkoli Slovencev je pošiljal denarje v staro domovino h- se je prepričal, da so ti točno in vestno tja dospeli v 11.-13. dneh. » Kdorkoli Slovencev se je obrnil na tvrdko Frank Sakser Co. 82 Cortlandt St., New York, N. Y., ali na njeno podružnico 6104 St Clair Ave. N. E., Cleveland, 0., da je bil vedno dobro poatrežen in za avoje novce dobil tudi, kar mu je šlo. Vstaaovljena doc Ii. avfnta IMS. Inkorporlrana aprila 1909 v drtavl P«nn«. a aedežem v Conem&ugh, Pa. GLAVNI URADNIKI: * Predsednik: MIHAEL ROVANSEK, R. F. D. No 1, Coneman^h, Pa. Podpredsednik: GEORGE KOS, 524 Broad St* Johnstown, Pa. Glavni tajnik: IVAN PAJK, L. Box 326, Conomai^b, Pa. Pomožni tajnik: ANDY VTDRICH, P. O. Box 623, Concmufh, Pa. Blagajnik; FRANK SEGA, L. Box 238, Conemaugh, Pa. Fomoini blagajnik: IVAN BREZOVEC, P. 0. Box 6. Conamanfb, Pa. NADZORNIKI: JACOB KOCJAN, predi. nads. odbora, Box 508, Conemaugh, Pa. FRANK PERKO, nadzornik, L. Box 101, Conemangh, Pa. / ANTON STRAŽlCAR, nadzornik, Bi 511 Cooemauffh. Pa. p bi POROTNIKI: ALOJZIJ BAVDEK, predsednik porot, odbora, Box 1, Dunlo, Pa. MIHAEL KRIVEC, porotnik, Box 324, Primero, Colo. IVAN GLAVIC, porotnik. P. 0. Box 323, Conemaufb, Pa. VRHOVNI ZDRAVNIK: ^ B. A. E. BRALLEER, Greeve St., Conemauch, Pa. k ■ o ■ « Cenjena drultva, oziroma njih uradniki so uljudno proieni poiiljati feensr naravnost na blagajnika in nikomur dragem, vse drage dopis« pa aa glavnega tajnika. V ilntaja da opazijo draftv«ni tajniki pri mesečnik poroHHH, ali sploh kjersibodi ▼ poročilih glavnega tajuika kake pomanjklivosti, naj ae nemudoma naznani na urad glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi. DraBtvvae glasil« |e "SLAB WABOD* »• Pismo, ki so ga našli pri utopljencu. * —•— Fraucuaki »pisal GUY DE MAUPASSANT. — Prevel DR. IVO ŠORLI. --o- (K o n e c. ) i Pri prijateljstvu je to <"->i^to drugače; tukaj v»<* to nima take važnosti. Prijateljstvo je pofrotkba, pri kateri se kupi dobro in slabo »kopaj. Človek j^rij^telja a.li prijateljico uiiiruo in iiiadno prebodi, sprejme to, kar ima dobrega in prezre hibe, a »e pri vs«»Tn t eni. vda vendar lahko iskreni, globoki in sladki »impatiji. V ljubezni pa mota biti človek »lep, prepustiti ne ji mora [>opo]noma, ne idm ničesar ve«" ne videti, ne misliti, ne u'ueti. Tuba je občudovati slabosti prav kakor lejR>te. od[>ovedati se vmaki sodbi, vsakeijiii dvomu, vuaki o- Jaz pa sem nezmožen take sle]Kite, nedostopna vsakemu bre^pogo j>neami No, tt» še ni v>e. Imam natnaee o harmoniji tako visotko in določeno mnenje, ilti ni/ti ne pričakujem več po-polnega uresničenja »vojega ideala. Mi»Iim »i na primer lahko žensko, ki bi imela in krasno telo — a ki bi vendar ta du^a Ln to telo tW- Kfvaiiali docela skupaj. Hočem reči, da bi ljudje, ki imajo tak in tak nos, ne-meli imeti takih in takih mi-•li. Kdor je debrl, bi ne smel imeti Ln rabiti istih izrazov in istih frav., kakor oni, k' j'1 *uJi. Vi, gospa, ki imate moire oči, ne morete gledati iisljenja, presojali stvarri in ceniti dogodkov jako, kakor če l>i imeli črne o*'-i. Kakor jgleAaie, čisto tako mo-rate tudi misliti. Za take stvari imen jaz po.« lovskega pe»a. Smejite se, če ampak tako j*. " In vendar sem mislil nekoč, skozi eno uro," da ljubim, Pusfll s«m &I,T>H vaeti namreč v.«o pamet č L» t o navadno <«iu on. ami ji vili slučajnosti, Jiaipeljafi »eni sc dal odmevu jutranje zarje. Ce Želite, Yarn povetu lo kratko "Zgodbico. • * # Nekega večera sem srečal znanko, liraauo, a nekoliko ek»u!tirano žeasko, ki mi je izrazila čudno željo, da bi prebila tisto noč z menoj *ku,paj zunaj kje na reki v kakem čolnu. Da |tov«f» odkrito: prijazna sobica in mebka posteljica bi mi bila ljubka; ampak zadovoljil sem »e tudi z vodo in t čolnom. Bilo je junija mesec«, in noč čudovito »vetla. Moja prijateljica s»i je bila izbrala nalašč taiko noč, da je prtila njena glavu*a v meseriui bolj do veljave. •Poveeerjala *va najprej v gostilni na bregu ter sedla v čoln okrog desete ure. Vsa stvar se mi je zdela sicer grozno be last a, anjnik ker mi je moja družica tako ugajala, se nisem' preveč jezil. Sedel sem na klop, njej nasproti, zgrabil sem vesla in odrinila sva. Moral pa »eni kmalu priznati, da je bilo res čarobno. Švignila sva bila mimo gosto obraščenega otoka, polnega slarvMcov, in tok naju je zanesel kmalu na sredo reke, vse trepetajoče V srbme-m vzdrhtevanju; z brega sem globoko nekje iz trave, je rezalo bri-pavo zabJje re-ljanje tinioo in šumenje tiho tekoče vode je provzročslc okrog naju nejasen, skoraj ne»btten: vznetnirljiv sum, ki naju je napolnjeval z negofovim občufkom tajinetven; .s ± 11:1 ■ V JW. »i i hlifc <"e»riUitiT ."ti.. .. . i ee zroč mrmra ime izvoljene de\ ice, m ki prazen, votel zdel se ves mu širni božji svet, Če bi na grbi svoji več ne nosil njega Špele ali Mice, l>a pač spoznali bi ljudje, da tale bori svet je vendar žal, obesi vam kar v sredo v solneu vse iskreč« se poljana predpasnik njen, pokrije vsako teme nebotičnih skal ., z nje nočno čepico, — taiko, se zdi mu, da vas vendar gane. 0 razumel ne boš nikoli, sladki ti — — poštar, -----—------—* kaf datje zlate govorijo, kaj gore molčijo: • ,-■-* ' 1 zakaj narava niema spojili čarov ne odpre nijkdar, i ^ » kedor na žensko misli, ko nad glavo veje rmi šumijo.... Pričakoval sem da bo huda. Nasprotno! Zamrmrala je vsa pretresena: 'Kako je to res!' Bil sem do skrajnosti presenečen. Kaj je razumela T Najin čoln se je bil približal polagoma bregu in se je zapletel tu med vrbje, da ga je ustavilo. Objel sem -vojo tcvarišico okrog pasu in s«n se -klonil k njenemu vratu. Toda ona me je pahnila trdo in jezno vstran: "Dajte, no! ne bodite tako vsak- I da nji!" Poizkusil sfm jo še enkrat pritisniti k sebi. a ona se je prijela s tako hitrostjo za bližnje drevo, da bi bila kmalu zletela oba v vodo. Tako mi ni ostalo drugega nego odnehati. Nato ona: "Rajše prevrnem čoln! Ah, meni je tako dobro. Sanjati, samo saujati, ko je tako sladko!" Potem je pristavila ne brez zlob- no*ti: rf'Ali ste že tako hitro pozabili svoje verze?" Osramočen sem povesil glavo. 4"Tu primite! Pojdiva dalje!" je | ukazala. Vzel sem zopet vesla in pritisnil. Začenjalo se mi je že do«zdevatiT da je no'- dolga in moj položaj smešen, j ko se je vnosir oglasila: ; "Ali mi hočete kaj oblj-ubitif" "Da. In sicer?" "Da ostanete čisto pri miru, pametni in dostojni, če Vam dovolim____" "Kaj? Povejte!" "Tako: legla bi na hrbet na dno čolna, poleg Vas, in gledala zvezde." Navdušeno sem vzkliknil: "Krasno? Kar leživa!" "Zdi se mi. da me ne umejete prav", je zmajala z glavo. "Ležati hoč-eva res drug ob drugem, ali prepovedujem Vam, da se me dotaknete, objamete.... sploh.... da.... da se mi približate...." I)al sem ji besedo, a ona me je posvarila vseeno še enkrat: "Ce se le zganete, prevrnem!" In ieirla sva in ležala drug ob dru-irpm. očmi proti nebu, pusteč se nesti ol tega tihega šumenja daljindalje. Mehko naju je zibal čoln; tiho in še bolj jasno je padalo zvenenje noči v globino najinega čolna in je nama odmevalo široko in globoko po duši..., Vsak čas sem strepetal in boljinbolj -♦m čutil rasti v sebi čudno in silno valoven je, brezkončno ginjenje, omedleva nje. nekaj ka1- . potrebo odpreti široko svoje roke. da bi objel, odpreti svoje srce. da bi ljubil, da bi se lat. da bi držal komu vse svoje misli, svoje telo. svoje življenje, vse svoje bitje, naj ga vzame. Moja tovarišica je zamrmrala zdaj kakor iz globokega sna: "Kje sva? Kam greva? Ali ne o-sta;ja zemlja nekje daleč za nama? Kako je to -ladko.... O, če bi me Vi ljubili.... samo malo, malo ljubili...." Moje srce je strepetal o. Ničesar nisem mogel odgovoriti. Zdelo se mi je, da jo ljubim. Ndbene nasilne želje ni bilo več v meni. 'Preveč lepo je bilo tako ob njej.___i to uii je zadostovalo.... In tako sva ostala dolgo, dolgo, ne da bi se zganila. Prijela sva se bila za roko; sladka moč. čista, neizrečeno nežna, popolna zveza najinih duš, da sva "se stopila drug v drugega, ne da'"še ]iila rttt!rttrtilT»r Ka;} ^e -bito to K^6"^T~3Tof!T5"^čt«ri|uTj«KenT" Tifro se je dan*k>. Ura je kazala tri. Polagoma se je bila razlila veli-, ka svetloba čez nebo. Čoln je nekam zadel. Dvignil sem se. Dospela sva bila do malega otoka, j A:n.ipak jaz sem postal zadiv-! 1 jen, ves iz sebe. Čez vse jutranjo stran je žarelo i rdeče, rožno vijoličasto, vmes oblaki vsi v plameni'h in vsi zaviti v zlate dirr.e; reka šfcrlatasta, in tri hiše na ; bregu, kakor bi gorele.... (Sklonil sem se k svoji tovarišici. Hotel sem ji reči: "Ali viditef" A beseda mi je zastala, stresel sem' se I . . . . in nisem videl več drugega nego — njo. Tudi ona je bila vsa rožnata, kakor bi se bilo izlilo nekaj te divote z nebes čez njeno polt. Njeni lasje so bili rožnati, ražnate njene oči, rož- Jnati njeni zobje, njena obleka, vse, vse je bilo rožnato. In mislil sem res — tako sem bil omamljen — da stoji zarja sama pred menoj. Tiho je vstala, nagnila je svojo glavico in mi je ponudila ustnice. In jaz sem se ganil k njim, izgubljen, po vsem telesu drhteč, veJoč, da zdaj... zdaj poljubim nebo samo... srelčo... sen, ki se je utelesil—., ideal, ki se je spustil pred me v podobi te ženske .... Owa tedaj: "Brrr! Kako gosenico imate v laseh!" Zato je-bil« torej smehljala.... ' je, da n»e je zadel kdo z betom po glavi. Obšla m« je taka n Ii . : ■ . ■ 'SŠžffl » ^M&JlKiMs žalost, kakor bi*fcnl izgubil naenkrat vse upanje tega sveta... Tako ! To ja -vse, -go^pa. In je mior-je. liezmisefifo. boda-to. Ani'pak ol onega dneva "dalje mislim, da ne bom ljubil nikdar več.... No, nazadnje kdo ve?" •Mladeniča, pri katerem so našli to pisn o, so potegnili včeraj med Bou-givalom in Marlyjem iz Seine. Neki ribič, ki ga je bil preiskal, da bi izvedel njegmo ime, je prinesel ta košček papirja. -o- Odvetnik pogorel Budimpešta n,ski advokat dr. Geza 1 Rupp je pobegnil ter zapustil za pol milijona kron dolgov. Dr. Kirpp je j imel jako dobro pisarno in je bit zastopnik več članov ogrske visoke aristokracije. Med temi gi". Albina Pe-jačeviča. S seboj je vzel balerino ogr- • ske kraljevske opere Kratochvil, znano lepotico. _______ ■ 1 Samo veljajo trije cvcoki "VINNETOU" Rdeči Gentleman in Seat zvezkov V PADIŠAHOVEJ SENCI. - -■ o ■ ■ Zvezki to obiirni ter obsega mk nad 200 strani. Zabavno berilo sa odgnati dolg čas. Poštnine prosto dobiti pri: SLOVTNIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St., New York, N. 7. MRAVNA CALIFORNIA VINA. NA PRODAJ' Dobro Črno in belo vino muikatel od leta 1909 po 30 centov *al. reesling 35 c. gal.. Vino od leta 1908 Črno in muikatel K 40 c gal., reesling 45 c. gal. in staro lo vino po 50 c. gal. Sladki m of t 24 steklenic $•*>.—; drolnik po $2.50 gal. Vino poiiljamo po 28 in 50 gal. in posodo dam zastonj. S pottovanjem STEPHEN JAKSE, CMtra Costa Co* Crsctett, Callfor* i POZOR ROJAKU a Po dobrem (ua ae mi je pomračilo iznajti pravo Alpen tinkturo In Pomtdo proti iipadtn. B in sarsstlas. kakurfne ie dooedaj na sveto ni bilo, od katere mo&kim in Zenmkim neti in dolai lm«je .-eanično *.* <»-»-t»i.|iwaiK.» «>•» H"? MB. JANKO PLEftKO se mudi v Minn, in Wis., kjer bode rojak« obiskaL — Kakor v prejšnjik letih, tako je tndi sedaj pooblaščen nabirati naročnino sa lista "Glas Naroda" in "Hrvatski Svijet". Uverjenl smo, da ga bodo rojaki radi sprejeli in da mn bodo šli ravno tako na roko, kakor v prejšnjih letih. Onim pa, ktere obišče morda t prvič, ga kar najtoplejša priporočamo. Upravništvo "Glasa Naroda*'. Sa vsebine tmjik oglasov al «di» vorno ms apravniitvo aa nralnlštv« RED STAR LINE. Plovltba med New Yorkom In Antwerpom. Redna tedenska zveza potom postnih parnikov i brzoparniki na dva vijaka« LAPLAND A KROONLAND 18,694 ton • f^^-r^JH 12,185 ton FINLAND iHP^^pMhl&VADERLAND 12,185 ton 12,018 ton Kratka in udobna pot za potnike v Avstrijo, na Ogrsko, Slovensko, Hrvatsko, i i Galicijo, kajti med Antwerpom in imenovanim: deželami je dvojna direktna železniška zveza. Posebno se ?e skrbi za udobnost potnikov merikrovja. Trcjti razred obstoji i/, malih kabin za 4, f» in 8 potnikov. Za nadaljne informacije, cene in vožne listke obrniti se je na RED STAR UrllNE. No. 9 Broadway*! 1306 "F" Stre«t, N. W.. T20S MrDfrmot ' \ * NEW YORK WASHINGTON. D. C. WINNIPEG, M \N» | 84 State Street. : 19 St. ChwUi Street, 319 Geary Str«*t. BOSTON. MASS. NEW ORLEANS. LA. SAN FRANCISCO, CAL. 709 2nd Ave.. 90-96 Dearborn Street. 121 So. 3rd Street. SEAT TLE. WASH. CHICAGO, ILL. MINr EAFOUS. MINN 1319 Walnut Street, 900 Locnat Street. ^Z 31 Hospital Street, ZSm "HILADELPHIA PA. ST. LOUIS. MO-t MC NTREAL. QUE % ^PQJbC O'^'C »Jiff JJfcC #HC pWC Jtft«Q PiHiC iliKC^MiC^JMriPPMfiN SLOVENCI IN SLOVENKE, NA-BOČAJTE SE NA "GLAS NAJtO-DA", NAJVEČJI IN NAJCEinBJ*ŠI SLOVENSKI DNEVNIKI ivstco-Amerikanska črta [preje bratje Cosulich) , 1 Najpripravnejša in najcens)$a parobrodna črta ?a Slanence in Hrvata. Novi pamik na dva vijaka "Martha Washington**. Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Rekdu Cene Tožnik listov iz New Yorka za 111. razred so Vsi apodaj navodani novi parobro- TBSTA........................................... f35ot di na dva vijaka Imaj o br«s- LJUBLJANE................................... 35 go ii£ni brsojav: REKE............................................. 35.no ALIOS, LAURA, .a««« a ^^ ZAGBEBA........................................ 3® 20 MABTHHA WABHUTGTOJ ^ __KABLOVCA................................... 3« 25 ABGSNTTBTA LL BAJE BED dn OCEANIA. • ♦ TBSTA all BIKI.....................•50.00, &V00 1 60.' • PHELPS BROM tO., Geo. -Agent«, 2 Washington St, New York / SAMO NEVEDNI IN NEISKRENI ZDRAVNIKI #f ogiaiajo po časopisih in se smatrajo »možnim zdraviti raznovrstne bolezni. Ti zdravniki poskušajo potom oglasov bolna Slovence na to pripraviti, da jim svoje zdravje porrrijo. A naSi rojaki niso tako nespametni, da bi jim svoje zdravje poverili in se dali od takih neisknienih in neveščih mazačev zdraviti. Vsakemu iz med naiiti rojakov je znano, da nijednemn zdravniku ni mogoče ozdraviti vseh bolezni. Nekateri zdravniki ko zmožni ozdraviti te bolezni, toda ne razumejo zdraviti vseh bolezni. Naprimer zdravnik, kateri je zmožen ozdraviti tuberkulozo, bi morda no bil zmožen ozdraviti srčne napake ali kake druge bolezni. V sled tega imamo v sedanjih modernih časih slovele bolnišnice in zdravnifike zavode. V takih bolnišnicah in zdravniških zavodih najdete nn jiskušneje in najvešče zdravnike, kateri skupno razumejo ozdraviti vsako in vse bolezni. Ako trpite n* pijačah, je zdravnik tu, kateri Vam zdravila predpifie. in ozdravi te bolezni, ako trpite na slabi krvi, je zdravnik tu, kateri Vas ozdravi te bolezni in ako trpite na kake j dragi bolezni, je zopet zdravnik tu kateri Vas ozdravi na onej bolezni, in tako skupno zdravniki zamorejo ozdraviti vse bolezni. Na tej podlagi je slavni Dr. E. O. COLLINS ustanovil THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE kateri zavod zavzema danes prvo mesto ter je jeden izmed najslavnejili in najmodernejših zavodov na vsetu. Zdravniki v THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE ne prakticirajo zdravil ampak so najveSči in najiskušueji zdravniki, kateri skupno so ie ozdravili vsakovrstne bolezni, ter so zmožni ozdraviti tudi vas. Ker imate toraj ta sloveči zavod na razpolago, ne ispostavljajtc vašega zdravja in življenja, zdravnikom kateri oglašujejo po časopisih in o katerih še nikdar čnli niste. Ne spustite se jim na limanioe samo radi tega ker vidite njih sliko v oglasih in raznih časopisih Samohvala teh zdravnikov je sicer jako velika, a uspeh in njih znanost je jat o slabo. Brez izjeme, kako bolezen imate, pišite takoj v svojem materinem jeziku ali pa pridite osebno v THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE in prepričali se bodete da ste tudi vi jeden izmed tosočerih ozdravljencev kateri so priprav-ljeeni potrditi, da so poskusili prej raznovrstne zdravnike, kateri vam pa niso zamogli pomagati in ozdraviti, nakar ste se konečno obrnili na THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE kjer ste naSli takojšno pomoč.ter bili potom metodo teh slavnih zdravnikov zopet popolnoma ozdravljeni. V tem Blavnem zavodu, je bilo ozdravljenih, v pretečenih 14 letih »eč bolnikov kakor skupno pri vseh ostalih zdravnikih. Vse kar Vam je storiti obrnite se zaupno v ta zavod kjer Vam bode takoj pomagano. V dokaz povoljnih uspehov, vam leži na razpolago na tisoče zahvalnih pisem od ozdravljenih bolnikov iz vseh delov sveta, kateri so že obupali nad svojim zdravjem, a potom metode zdravnikov THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE pridobili zopet zaželjeno in trdno zdravje, katerega se še dandanes vesele. Vsa pisma naslovite na Dr. S. E. Hyndman, vrhovni ravnatelod; THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE 140 W. 34th St., Hem Yot*k City URADNE URE SO: vsaki dan od 10 do 5 ure popoldan. Ob nedeljah in praznikih od 10 do 1 uro popoldan. Vsaki torek in petek zvečer od 7 do 8 ure. NEW YORK MEDICAL I NSTITUTE _ j |fi?E.eeouj>i&: ustanovitelj Ako trpite na: Želodčnej bolezni, slabi prebavi, drozgi, kožni bolezni, ako imate reumatizem, glavobol j, Skrofeljne, hripavost, naduho ali jetiko,srčno napako, nervoznoznost zlato žilo, kilo, ali bolezen pljuč, jeter, ledio ufies ali oči. Napihnjeno« t trebuha, katar v nosu, glavi, vratu ali želodcu. Trabuljo, neu-ralgio.mazulje ali kake druge notranje ali t nan je bolezni, kakor tudi tajne spolne bolezni, pišite ali pa pridite osebno, na navedeni naslov na kar Vam bode pomagano. PiSite takoj danes po jedno zanamenitih in prekoristnih od Dr. E.G. Collins-a spisanih knjig, katero dobite povsem brezplačno.