LISTEK. Kje je sreča? {\z msloruskega). V rani mladosti sem sre6al na obrežju vroče Afrike slvega pušcavnika, ki mi je pripovedoval basen, ki jni je ostala v živem spominu, ker je skrita v njej velika resnica. Pripovedoval mi je: Nekega lepega ve6era pride k staremu pušcavniku Omarju bogat mladeniS, Iz ognjenega očesa mu je sijala brezskrbna, vesela mladost. Med pogovorom vpraša starčka: »Ti dolgo živiš na zemlji, mnogo si doživel; kaj si videl in slišal na svetu?" ,,Kaj sem videl? Razodel ti bom, Poslušaj, sinko, starega Omarja: Nekega dne sem vstal zelo rano in zagledal prvi žarek vzhajajoSega solnca, in jutranja zora me oblije s svojo zlaito barvo. Pride mi misel: Pojdem tje, kjer vzhaja solnce. Selsem tje, dale6, ter najdem prekrasen vrt, cvetoSe, duhte6e, pisano polje. Zdelo se mi je, da sem v raju. Ljudje, ki sem jih tam sreSal, so bili ta.ko lepi, mladi. Iz o6i \\m je odsevala angelska dobrotljivost in ljubeznjivost. Ali kmalu sem spoznal, da tudi oni kakor jaz, ne6esa iščejo, po nečem hrepenijo. 2elja teh. ljudi je bila — sreSa. Jaz pa se odlecim: vrnem se v svojo puščavo, Vrnem se. Zopet vstanem nekega jutra prav rano, zelo zgodaj, zagledam prvi žarek vzhajajočega solnca — in prvi žarek zagleda mene. Sklenem: Pojdem tja, kjer solnce vzhaja, Grem daleč — dale6. Tamkaj zagledam mesto, lepo in veliko, Nikdar prej še nisem takega videl. Hiše so bile visoke ko gore, ljudi silne množice po ulioati, bogastvo povsod, imetje v izobilju, a prebivalci tega mesta so vzdihovali po — sre6L In vrnil sem se v svojo pnšSavo. Ob zori nekega dne se napotim zopet tje, kjer vzhaja solnce. Zagledam tam Siroko morje, skoro pokrito z ladjami in parniki, napolnjenlmi z bogastvom. Ves plavajoči svet je nekam hitel, b-otec" drug drugega prelriteti. VpraŠam jih: ,,Kam hitite, ljudje?" ,,Za sre6o!" mi odgovorijo. ,,A kje je sreča?" vprašam. Eni mi pokažejo sem, drugi tje, tretji zopet drugam,. Spoznal sem, da tudi vsi iš6ejo sre6o, toda je ne znajo jiajti. Vrnil sem se v svojo puŠ6avo. In zopet nekega dne vstanem zgodaj ter sklenem iti tje, kjer solnce vzhaja. Grem. Tara, kjer je vzšlo, na.idem polje, Široko ko morje, tiho ko grob. Bilo je pokrito s hribčeki in grobovi. Vse je bilo tu videti staro, razpadlo, kakor da bi bila že »toletja preminula od tiste ure, ko se je smrt tu nastanila. Približam se enemu grobnih spomenikov in poiSSem napis. Preberem ga: ,,Grobovisre6e". Zamislim se dolgo in vprašujem: ,,A kje so ljudje, kje morje, ladje?' Ali nih6e mi ne odgovori, ker tu ni nih6e vec Iskal sre6e. Vrnem se v svojo puščavo in od tistega 6asa sem se nauCil, ozirati se bolj na zahod, ko na vzhod solnca — svojega življenja." ,,Da, tam na koncu našega življenja Saka nas naša srefia" — re6e star6ek in sklene svojo pripovedEo.  Stevilka 73, V prostib urah 6itam ve6krat v dnevniku neke plemenite, žalibog že davno in prezgodaj umrle gospe. Zapustila mi ga je, in v6asih mi solze zalijejo oči, ko gledajo v te kratke, a jedernato pisane beležke. Jasno spriSevalo so plemenitega sroa, pristne krščanske ljubezni do bližnjega, ranjke, Marsikatera beseda, ki jo tu 6itam, bi bila vredna, da bi se podala ženskemu svetu kot opomin na življenja pot, in marsikateri, tu zapisani dogodek, bi bil vreden, da se otme pozabljivosti in ohrani javnosti v pouk in porabo. To velja tudi za sledeci dogodek, ki ga je doživela rajna in ki ga podajam neskrajšanega in nespremenjenega. ,,Vselej sem bila te misli, da so bolnišnice vzgojm zavodi, ne samo za bolnike same, ampak tudi za tiste, ki pridejo v nje Ie za nekaj ur ali celo minut na kratek obisk. Jaz vsaj sem od vsakega lioda skozi te dvorane trpljenja zajemala mnogo koristi za svoje srce. Vsikdar sem prišla domov vernejša, ponižnejša, soSutnejša, s svojo usodo zadovoljnejša. In dostikrat tudi mnogo izkušenejša. 0, žetela bi, da bi smela na vsak tak obisk vzeti seboj mnogo Jjudi, zlasti mladih, tuintam bi jim kaka bolniška postelja dala nauk, krepek dovolj, da jih pripravi do tega, da bi izboljšali in sre6nejše uravnali svoje življenje! — Ker sem bila v bolnišnicah našega mesta znana oseba, smela sem vstopiti tudi v take sobe, v katere je bilo drugim sioer strogo zabranjeno. Za trenotek me zanima izjned vseh bolnikov naših bolnišnic najbolj št. 73. Stev. 73 prebiva v Jdiniki, oddelek za nalezljive bolezni", v sobi na koncu hodnika popolnoma sam. ,,Stev. 73" je mož, morebiti še ne ravno star, pa na vsak na6in je videti zelo star, rumenega, strašno trpIjenje razodevajo6ega obraza in nepopisno žalostnik o6i. Te o6i so me pogledale tako hvaležno, ko sem mu prinesla Sopek cvetlic in nekoliko južnega sadja, da sem morala, Seravno ni niti besedice spregovoril, obisk 6ez nekaj dni ponoviti. Tudi pri drugem obisku se je vršilo vse ravno tako. Molče je sprejel moje majhno darilo in se mi zahvalil le s hvaležnim pogledom. Zunaj mi je povedala usmiljena sestra, da bolnik ne more govonti. ,,'Silne bole6ine mu povzroCa, milostiva gospa — saj razumete! Revež ima raka na jeziku." Nehote zavpijem presenecena. ,,Da, in želi si operacije, da bi ga rešila trpljenja. Toda g. profesor Še ne ve, ali bi bilo umestno ali ne. On misli, da je mož že preve6 v letih in oslabIjen vsled hudih bole6in." ,,Kako pa prenaša svoj križ?" ^Vzgledno — kot veren kristjan. Ve6krat je že prejel svete zakramente in skoro nikdar ne.izpusti rožnega venca iz rok. Vendar nam je naroceno, strogo paziti nanj. Pravijo, da je, predno je prišel v bolnišnioo, poskusil samoumor, toda, kakor sem trdno prepriSana, le vsled prevelikih bole6in, v trenotni dušni zmedenosti, Toda kdo jam6i, d,a se zopet kaj takega ne zgodi ž njim? V6asi divja v svoji sobi od bole6in, da ga je strašno gledati. . ., toda glasne tožbe, godrnjanja, ni slišati. Nikdar še nisem. imela tako potrpežljivega bolnika!" ,,Naj mu Bog vendar po operaoiji vrne zdravje!" vskliknila sem vsa ganjena. Sestrazmaje z glavo. ,,'Stalno bi ne bilo, gospa! Eno leto, v najugodnejšem slučaju 2 leti, bi se straŠna bolezen morebiti ustavila, da bi se lotila potem svoje žrtve s podvojeno mo6jo. Jaz bi ubožcu rajši želela, da ga Bog z lahko smrtjo reši in mu da v nebesih placilo za njegovo potrpežljivost v trpljenju." ,,Ali ima še sorodnike?" ,,Mislim da ne, ker tukaj ga še ni nih&e obiskal ali pa vprašal po njem." Od tega pogovora s sestro Miroslavo me je št. 73 še bolj zanimala, Morebiti je to za6util in dobro se mu je zdelo. Pri pritiodnjem obisku vsaj mi je napisal na mojo tablico: ,,Zakaj pridete k meni in me skušate razveseliti, mene, nesre6neža, ki se ga vsi izogibljejo in se jim studim?" ,,Jaz Vas ne zanicujem.. Obžalujem Vas in bi Vam rada pomagala, 6e bi mogla", odgovorim mu priprosto. ,,Ne obžalujte me, jaz trpim le to, kar sem zaslužil", je napisal v odgovor. ,,Bog je pravi6en. Ostra je sicer pokora, kil mi jo je naložil, toda za sre6nega se smatram, če se bo ž njo zadovoljil in me tamkaj milostno sprejel." ,,Bog ni samo pravieen, ampak je tudi usmiIjen. Ne bo Vas zavrgel", mu odgovorim globoko ginjena. Hvaležno so se ozrle na-me o6i z bolestnega obraza, in zopet je pisal na majhno, 6rno tablico: ,,Vi ste dobra, to 6itam v Vaših očeh. Zato Vam ho6em vse razodeti.. Morebiti zadenete kdaj na mladega 61oveka, ki hiti proti enakemu propadu, pred kakršnim stojim jaz, takrat mu postavite mene za svarllen zgled, potegnite ga nazaj . . . Kar zdaj trpim, je posledica grebov moje mladosti, V svojih zdravih letih sem bil suženj najpogubnejše vseh strasti, nečistosti. Imel sem premoženje, bil v dobri in ugledni službi, ljubeznjivo ženo in ljubko dete sem imel. In to vse sem zanemarjal ter se žrtvoval svoji nesrefini strasti. Premoženje in službo sem izgubil, prilatelji so se s studom obrnili od mene, in moji ženi je žalost izkopala preranigrob. Slednji6 sem izgubil tudi zdravje, in danes se bojuje moja edina hfierka^. dober, ljubeznjiv otrok, ki mi je v zvesti ljubezni stregla, v nekem zdravilišču s smrtjo — prenesel sem bolezen, na kateri boleham, raka na jeziku, tudi pa njo! Ve6 let že se razširja strup po mojem telesu in grozne bole6ine me mu6ijo. 0, ko bi slutili, kaj sem pretrpel in še trpim! Najprej bi bil skoro obupal, da mi ni poslal Bog pobožnega, gore6ega duliovnika, ki me je ž Njim spravil. Od takrat se je naselil mir v mojem srcu in skušam bole6ine potrpežljivo, v duhu pokore, prenašati. Toda ena re6 me navdaja s strahom. Rekli so mi, da bi bil enkrat že skoro storil samomor. Jaz sam ne vem ni6 o tem, bole6ina je menda v tistem trenotku mojega duha zmedla. In zdaj samo za to prosim Boga, da me tega obvaruje, da bi mu mogel popolnoma zadostiti in stopiti spokorjen pred njegov sodni stol. Tudi v duSni zmedenosti ne bi si rad pretrgal niti življenja, ki sem si ga že itak zadosti okrajšaL" Silno ganjena sem bila in nekaka groza me je obenem spreletela. Rada bi bila nesreCniku izpregovorila kake tolažilne besede, toda kje naj najdem take, da ne bodo vsakdanje in vendar ne nadležne? ,,Bog Vam pomagaj!" re6em slednji6 tiho in odidem. Ko čez nekaj dni zopet pridem, pove ml sestra Miroslava, da se je profesor vendar odlo6il za operacijo in da jo je 2e izvršil. ,,In ali se je posre6ila?" vpraša,m naglo. Usmiljena sestra zmaje z ramamis ,,Posre6ila? Da, in ne! Bolnik leži kakor omamljen v nezavesti, iz katere se, kakor se bojim, ne bo ve6 vzbudil, Sicer pa je radovoljno šel k operacijski miz:(, tudi si je prej še prl sv. izpovedi o6istil srce." Stiriindvajset ur po tem razgovoru je bil št. 73 mrlič. (Koneo prih.)