V pastirski šoli. |p?jjiesnikarjev Janezek se je moral že v zgodnjih letih posvetiti pastirskemu Jj^« življenju. Bil je mej tremi brati najstarejši, čeravno sam šele v sedmera 'deJi* jetu Kakorkoli so pri Lesnikarjevih računali, vselej je tako pokazalo, da Janezek mora biti ovčar. Bratec Stefanček, ki je imel za njim največ let, je o božiču izpolnil šele svoje peto leto; torej ni bil še za na pašnik, naj- mlajši pa še manj. Hlapca pa bi bilo škoda, da bi postopal za ovcami; saj je imel drugega dela dovolj, — sam je večkrat rekel, da še preveč. Menite li, da pojde gospodar sam z ovcami na pašo? Torej ni bilo druge pomoči pri hiši, kakor: šestletni Janezek bodi pastir, pa je mir besedij! Nekoliko si je sicer v čast štel ponosni Janezek, da ga hočejo porabiti za tako imeniten posel, zakaj njemu se je zdel ovčarski pastipše imenitnejši, kakor je res. Vendar skrbela pa ga ta nova služba ni malo. ,,Oče, kako bom pa pasel ovce, ko jih ne znam ?" se je kremžil. ,,Tako boš pasel, kakor jih drugi. Kaj misliš, da te bom za to pošiljal še v šolo, da bi študiral za ovčarja, kakor drugi za gospoda?" Janezek si ni upal nič več ugovarjati; tnislil si je, kakor bom videl, da pasejo drugi, tako bom pa še jaz. Ko je po solnčnatih bregeh skopnel sneg, moral je gnati ovce na pašo. ,,Ženi past drobnico!" so mu rekli oče, pa mu niso nič natančneje po-jasnili, kako se pase. Malemu ovčarčku ni bila majhna skrb. In res, že prvi dan je bila nadloga. Prignal je dve uri prezgodaj domov. ,,Ali ne vidiš, da še 0Axe niso site? Drugikrat glej na solnce; kadar • se bo začelo čez Krvavčev gozd. pomikati za goro, takrat pa priženi domov!" Ta nauk si je sicer dobro zapomnil; a to ga je še skrbelo: kaj pa takrat, ko ne bo solnca, ko bo oblačno ? Polagoma ga je tudi v tem izučila izkušnja, da je zadel primeroma pravo uro. Nekaj mu je pomagalo to, ker mu je vedno še po ušesu donela očetova beseda: ;,ovce še niso site"; torej -*» 105 E*- ovce se morajo najprej napasti, potlej šele jih sme prignati domov. Pa tudi to je polagoma premeril, kako dolg mora biti prilično dan tudi takrat, ko ni solnca. Sedaj je Janezek res mislil, da zna že pasti, ko je vedel, kdaj je treba priganjati domov. A se je motil močno, zakaj pastirska učenost ima še več paragrafov. Se isti teden se pokaže druga težkoča. Vesel prižene nekega večera drobnico domov, češ, da ta dan je pa dobro dovršil svoje delo. A kako se zavzame, ko mu oče že naproti zakličejo: ,,Kje so pa druge?" Jednako se zavzame pastirček: ,,Kaj niso vse?" Revček namreč še ni znal dobro šteti. Ovac je gnal na pašo trideset, a domov jih je prignal le petindvajset. Kaj drugega je hotel, kot nazaj je bilo treba iti iskat zgubljenih ovčic. A po nekoliko se mu je polajšalo to sitno delo, ker mu je šel pomagat tudi hlapec, da poprej najdeta zgubljenke. Tudi to težavo je premagal: sošteti je znal izvrstno vso svojo čredo, če je bila skupaj ali narazen, če je bila pri miru, ali se je premikala. Nekaj časa je šlo še precej dobro; zadovoljen je bil. A prišli so zanj slabši časi. Mislil je, da se bo lažje paslo, ko bode več paše, ko bo trava izpodrasla. A motil se je zopet. Ovce so bile čimdalje bolj sitne, izbirčne. Niso hotele jesti dobre in lepe travice kar od kraja, marveč hitele so za jeguljčki, za gobami itd., da jih je komaj dohajal, komaj zavračal in obdržaval pred očmi, da se mu niso porazgubile. Ves upehan in utrujen je šepal zvečer proti domu. -« 106 L*- Pa še ni znal vsega. Na polju je začelo žito rasti, po travnikih pa trava za košnjo. Pašnike so sicer ločile precej visoke ograje od njiv in travnikov; a kaj, ko pa ograje, katere zadržujejo drugo živino, ne zadržujejo tudi ova c katere se zmuznejo kaj rade skoz jako nizke in ozke odprtine. Po takem prepovedanem potu je tudi Janezku marsikatera ušla ,,v škodo"; slišati je moral marsikatero očitanje, še za ,,povračilo" so povpraševali. Šele ko je bilo vse požeto in pokošeno, je zopet nekoliko lažje dihal. A vesel pa je bil, zelo vesel, da je prišla zima in ni bilo več ti;eba pasti. Drugo leto je bil že precej pogumnejši. A sedaj mu je bilo pa to v škodo, da je preveč zaupal sam sebi, češ, da je že popolnoma izučen pastir. V tej samozavesti sede nekoč pod košato bukev, ko so se ovce mirno pasle okrog njega. Nekaj časa sedi pokoncu, potem pa se nasloni s hrbtom in nekoliko vpognjeno glavico na deblo ter — zaspi, in spi — nekaj ur . . . Kakšne da so bile posledice, si lahko mislite: vse hude reči, kar jih more zadeti nesrečnega pastirja — »zgubil", — ,,v škodo spustil", — ,,kregan", ,,tepen .. ." Tretje leto je pa že Janezek znal pasti skoro brez napake. Mejtem se je tudi Štefanček vzdignil toliko na kvišku, da je večkrat izkušeni pastir kazal nanj, češ, naj ga gre nadomestovat. Tudi oče so bili te misli. a pri-stavili so: ,,Še toliko časa počakaj, da jih bomo ostrigli." A predno je res izpregel, prišla je še najhujša poskušnja. Dobili so bili od nekod ovna, ki je bil zelo razvajen ter posebno siten in celo nevaren s svojim ,,butanjem" ali ^trkanjem". Janezek ni bil nikjer varen pred njinu Ce mu je bojeviti oven ušel v škodo, si ga ni upal zavrniti; zakaj precej ga je hotel napasti, če se mu je le približal. Mnogokrat je kar nenadno priletel od zadaj in ga podrl na tla. A tudi temu divjaku je prišel polagoma do živega. Urezal si je prav dolgo in krepko šibo, in kadar ga je hotel zapoditi odkod, se mu je približal, hitro legel na tla in na tleh ležd ga naklestil in napodil. Ker je vedel, da je oven sicer neumen in se zanaša le na roge in svojo trdo bučo, ga je strahoval tudi tako, da se ga je hipoma oklenil okrog vratii, in sedaj mu ni mogel narediti nič žalega, k večjemu sta nekoliko po-skočila skupno. Prišel je čas striženja Predno se pa ovce ostrižejo, morajo se temeljita osnažiti zarad volne, da je ni treba potlej posebej prati. Tudi Janezkove ovce so »prali" poleg globokega jeza. To delo ga je zelo veselilo že samo ob sebi, posebej pa še zarad nade, da je zadnje v njegovi pastirski d6bi. Lepa osnažili in oprali so bili tudi nevarnega ovna, a se dalje niso zmenili zanj. Kar nenadno prileti po svoji zastarani razvadi in Janezka puhne od zadej,. da odleti tja, kjer je bila voda najglobočja. Ker ni znal plavati, je bil velik trud, predno so ga rešili. Vendar posebno zlih posledic pa ni bilo; le vsled straha in prehlajenja je bil nekaj časa betežen, a kmalu zopet zdrav kakor riba, in vesel, kakor more biti le nedolžen pastirček, ki je dostal svojo — pastirsko šolo. Končno moram omeniti še neke preizkušnje, ki jo je moral prestati pri gospodu župniku, ko je prišel k njim po nekem opravku. ,,Kaj pa rajše -*& 107 *«- paseš", ga vprašajo, ,,ovce ali zajce" ? Toda ni se dal ugnati v kozji rog. Nekoliko pomisli in se odreže: ,,Ne vem, zakaj zajcev še nisem nikoli pasel!" S tem odgovorom je prišel pri gospodu župniku v tak kredit, da se je pre-selil iz pastirske šole v pravo šolo in da je sedaj duhovni pastir v veliko zadovoljstvo sam sebi in svojim ljubim ovčicam. Internus