24
Kmetijstvo.
Živinozdravske črtice.
Goto70 ni kmalu kje toliko vraž, prazne vere, toliko sleparije in prizadete škode, kakor pri zdravljenju živinskih bolezni. Vzrok je pač ta, da se do zadnjega časa pečali z živinozdravništvom najnižji sloji ljudstva, kateri niso poznali najnavadnejših naravnih zakonov. Z ostalim svetom so prišli bore malo v dotiko, bodisi da so bili po svojem delu navezani na sramoto, bodisi da so se jih ljudje izogibali, ker so se posluževali pri ozdravljanju nečednih stvari.
Najbolj razširjena vraža v naših krajih je zagovarjanje bolezni. K njemu se zateče mazač le tedaj, kadar z zdravili nič ne opravi. Skoro vsaka gorska vas ima moža, ki zna bolezen zagovoriti. Nerazumljivo* da drugim ne izda svoje skrivnosti, šepeče besede brez vsega pomena ali molitvico, podobno zlatemu očenašu.
Pred nekai leti je vasi pod Triglavom zagovarjal goveje napenjanje lahkoveren možic z grško abecedo, katere ga je naučil navihan študent: Alfa-beta-gama-detta itd.
O nekem ovčarju se pripoveduje naslednja for-mulica:
»Hudičev tobak
Je šnofal lisjak:
Po njem se zapre
Nič od njega ne gre —
Stara lisica
To j' kunštna tica,
Zlat' jabelko mu da,
Otela j' njega —
Za bolezni vse
Zlat' jabelko je,
K' posadil ga Bog,
Da nas reši nadlog
Amen Betlehem,
Amen Nazaret,
Amen Jeruzalem in Jeriha" !
Mej pesmico tlači živini zlato jabelko v gobec.
Če je živina začarana ali dobi uroke,   priporočajo sledeče zdravilo:  kurje krempeljce,  kurja črevca in ku-rice s kurjo mastjo, kumno, žgano smolo in smoljo zmešane in dobro stolčene daj začarani živini zvečer, ko zvoni sv. Florjanu, z nožove kline v kruhu.
25
Ženica na Gorenjskem izganja bolezen s takole molitvico : „Čez goro Sinaj so sopihale tri ženice. Prva se oddahne in pravi: O J vročine se poti moj hrbet. Druga vzdihne in pravi: Kajpada! Tretja se prekriža in pravi: Kajpada, sladko Ime Jezusovo pomagaj nam!"
Moj sorodnik je zagovarjal sledeče: „Gad in gadka, modras in modraska, krastača in žabar, zmaj in zmajka, copernik in copernica, opat in nuna, le na Boga glej. Gospodove postave izpolnuj in pusti v miru mojo čredo, dokler sv. Jurij mimo ne pojezdi. To ti prepovem pri živem Bog, sam Bog v te pomagaj! Dokler je še sv. Jurij majhen fantek bil in je na pristavi domače ovčice pasel, je prišel volk, da bi strgal jagnjeta. Ta sv. Jurček je bil srčen in je ubil zver. Ko pa je Jurček dorasel, je bil pogumen vojščak na močnem konju. In priplazil seje zmaj, da bi strgal konja in Jurja. Jurij pa vzame sulico in prebode grdobo. Ti nemarni črv, ti hudobni črv, ki črv, ki nam pokončuješ naša živino, ti črvi ki te je rodila zapeljiva kača in te poslale hudoha iz pekla: prišel bo sv. Jurij in te prebodel, kakor je tvojega očeta, očeta laži in goljufije. Sv. Jurja sulica, pomagaj nam!"
Toliko naj zadostuje o zagovarjanju. Vem, da naši bralci teh neumnosti ne verjamejo, a vedno se še nahajajo na kmetih ljudje, ki puste, da se na njih živini zagovarja. Pameten gospodar bode tako spoznal, da ima opraviti z babjevernim človečem sleparjem in mu pokazal vrata.
Izpregovoriti mi je o mazaštvu, ki je pri nas na Kranjskem tako zelo razširjeno. Tu imenujem najpred živinodere in konjederke. Potrditi pa moram, da ta vrsta mazačev ima nekaj podlage za zdravljenje. Konjederke zdravijo ljudi, konjederci pa večinoma živino. Če tudi je navadnemu ljudstvu vse ostudno, kar je prišlo v dotiko z mrtvo živino, vendar se najdejo ljudje, ki iščejo pri ki konjederkah sveta, ki pijo zdravila, katera so se pri konjedercu kuhala. Na Gorenjskem prakticira konjederka, h kateri romajo od vseh strani, noseč v steklenicah vodo, na kojo se baba posebno dobro razume. Tudi mazilo za rane raznaša njeno slavo; skrivnostno ustavo tega zdravila bode izvedel samo njeni najljubši dedič. Zadnji čas so konjederce precej opustili zdravljenje, ker so jih podučili zli nasledki napačnega zdravljenja in jim to postava ostro prepoveduje.
Pri pastirjih in črednikih se ne bodemo mudili, zde se celo priprostemu kmetiču preneumni.
Nekaj znanja o kopitnih boleznih imajo kovači. Vendar pa kovači, ki niso prestali skušnje izpodkovstva, nimajo niti pojma, kako plemeniti organi se skrivajo v rogu; zato izpridijo s svojim mazaštvom toliko konj.
Klavce in mesarje kličejo k živini, ako ji je kaj obtičelo v požiralniku pa tudi k težkim porodom.
Predolgo bi trajalo ako bi hotel našteti vse vrste mazačev; toda nečesa ne smem izpustiti, namreč kroglic, ki se dobivajo po naših župniščih. Homeopatija je v znanstvenem zdravništvu takorekoč že izumrla. Malo čudno se mi zdi, kako bi mogel župnik, ki ve o živinskih boleznih
navadno manj kakor navadni kmetic, uspešno zdraviti, ne da bi videl bolno živino, in določiti pripravno zdravilo po znamenjih, ki mu jih površno in nezanesljivo navede gospodar.
Kako zdravijo nekateri mazači, vidite iz sledečega slučaja r, Konj se je zabodel žebelj globoko v kopito. Mazač pride, izdere žebelj, se ne zmeni prav nič za rano, pusti konja v gnojnici stati, pač pa obrača vso skrb na žebelj. Položi ga v kepo masla in hodi gledat, kaj se bode z njim zgodilo.
Dedec, katerega imajo ljudje nekje za pravega pro-roka, modruje takole: Naglavnih grehov je sedam, nevarnih bolezni ravno toliko: žabica, osramica, volčič, šen, švinta, ošpice in kolera.
„Živinozdravniških pomočnikov ne štejem mej ma-zače, a vendar se njih znanost pri nas veliko previsoko ceni. Učili so se v Ljubljano po jedno leto, in dve ali tri, kakor se pogosto navlašč in zatrjuje- Da se v jednem letu človek brez vsake izobrazbe poleg kovaštva in meso-gledstva ne more dosti živinozdravništva naučiti, je vsakemu jasno. Šola se je opustil, ker se je dalo s teko bornimi sredstvi kaj malo doseči.
Pri nas v Avstriji se zdravljenje vsakemu, ki ni diplomiran živinozdravnik, prepoveduje, a pri pičlem številu živinozdravnikov je to neizpeljivo. Zato tudi živino-zdravniki nimajo nič zoper to, da živinozdravniški pomočniki v domačem kraju zdravijo navadno bolezni, nikakor pa ne kužnih. Odločno pa moramo nastopiti proti temu, da si laste živinozJravniki pomočniki in kuršmidi naslov »živinozdravnik" in s tem imenom spojene pravice, se izdajajo za študirane živinozdravnike po časnikih in slepe ljudi, da so samo oni praktični živinozdravniki, drugi pa kanclisti Naravnost smešno pa se mi zdi, da se poganjajo za razpisana živinozdravnika mesta. Pri vsem tem mnogi izmej onih, ki se sami nazivajo živinozdravnike in živina zdravniške pomočnike, niso ne jedno ne drugo; v Ljubljani so se učili pol leta podkovst/a in mesc gledstva
Mej mazači in mešetarji je največ postopačev, pri katerih dobi kmetic za drag denar slab svet. Gospodarji trpe v sled mazaštva škodo, toda mnogi tega ne uvidijo. Kolikokrat se zgodi, da pogine žival vsled napačnega ozdravljanja, da se bolezen, sama po sebi nedolžna, iz-premeni v nevarno. Večkrat mazači znatno škodujejo pri kužnih boleznih: neveden kmetic ne naznani kuge kakor bi jo moral, ker se boji ostrih postavnih predpisov; pokliče torej mazača in oba skušata zatreti kugo, toda navadno s slabim uspehom. Kuga se razširi, in škode ne trpi samo kaznjivi gospodar, temveč cela okolica.
Živinozdravniškemu poslu v celoti je kos samo izobražen živinozdravnik. Vsled zgradbe železnic se je razvila živinska kupčija, vsled živahne kupčije se raznašajo kužne bolezni Naša živinoreja se je povzdignila, boljša živina zasluži boljšo pomoč v bolezni. Skrbimo torej najpred, da zraste iz kmetskega stanu zadostno število živinozdravnikov. Ti naj poučujejo z besedo in dejanjem,
26
knjigah in na pripravnem mestu, kako naj se obvarujemo gospodarske škode v slučaju živinske bolezni. Čem več izve slovenski gospodar v živinozdravništvu, tem bolje zanj in za druge.
Storimo še več  za domačo živinorejo, ki zastaja za ono sosednih  dežel.   Tudi v tej najvažnejši   stroki kmetijstva naj bi bili živinozdravniki učitelji, ker so že davno drugodi.
V deželi cvete mazaštvo, a večina naših živinozdra-vnikov je prisiljena kruha si služiti v tujini.