Siev. 136
sv.
Posamezna stevllV"
-"on	_
l,:hfi> — «*vr.em5i ponedeljek — vsak d*«	V^oV^* *
Frančilka Asiškega štev. 20, I. nadstrop.	ured-
be vraCajo. — ustnik konsorclj lista
V Trstu, v cetrtak 16, septembra 1920
Posamezna številka 20 stotink
LetfliK XLV
ništvu. — Nefrankirana pisma se ne s« Izdajatelj In odgovorni urednik Štef edino*U. — Tisk i!«karne Edinost. — ....—uma znala na mesec L 6.—, po! Kti L 32._ In celo leto L 60.—. — Telefon uredništvi In uprave Stev. 11-57.
EDINOST
Posamezne številke v Trstu !n okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 stot.; osmrtnice, zahvale, poslanice ln vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodovj mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina In reklamacije se pošiljajo Izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv.' Frančiška Asiškega Stev. 20, I. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57.'
0 barikadah pri SuJaHobu
Ob koncu politične -»plošne stavke v Julijskem Printerju, ki jo je bila uprizorila tukraj-fttfai Delovna Zbornica sporazumno z vodstvom
jfcoei'alisiične stranke so napravili start'kujoči pri Sv. Jakobu . v Trstu barikade«, za katerimi sc s.e mislili braniti pred vedno rastočim nasiljem javne -moči irv drugh mračnh »il, ki ima;o navado sekundirali vsem policijskim podjetjem, nape^enim proti manjfestaci-)em\ vsake prave ljudske velje v teh nesrečnih julijskih kra ih.
O teh bar.kadah se je pi3alo na dolgo in ši-rvko po vseh tržaških listih. Vsaka tu<ft naj-trnenjša jvodrc'bnost splošnega naskoka, ki ga je izvršila prošiega petka poroda i-sa tržaška posrdika, podprla z eno baterijo topov, proti Aem nevammi puntar em, je bala natančno opisana. Operacijo samo pa so gotovi listi predstavljali kot nekako odločilno bilko svetovno - zgdov in skega * pomena.
Razumljivo je, da» so ti dogodki občutno »bodli tlo kraj srca gotove strankarske kroge. Ravno tako je tudi razumljivo, da se Ludi nadat e pisari brez kocca in kraja o tem strašnem puntu«. Kdor zasleduje pisanje tukajšnjega laškega tiska, vidi brez vsakršnih težav, da bo-«no imeli kmalu celo literaturo o Sv. Jakobu v našem Trstu. Toda velika je res že ta literatura, aH obenem tudi prazna, kajti iznašajo oe de.'*tv«, ki so morda resnična, ki ,pa nimajo ni kake važnosti za pravo pc^asnitev šentjakobskega punta, dečim se najglavnejia in odločilna dejstva popolnoma zanemarjajo ali p»a puščajo brez komentarja. Eno takšno dejstvo je n. pr. to-le: Štmtjakcbskse > barikade* so bile opravljene proti vodji tukajšnje socijali-stiJčne stranke in preti voli tukajšnje Delovne zbornice. Z drugimi besedami povedano: Tržaški delavci, ki &o se udeležili zadnje splošne stavke, so dezavuirali svoje uradne reditelje na nafcdločnejši .--.Čin.
V nasledkih vrstfcath nimamo niti najmanjšega namena začeti kako propajgando, ki bi odgovarjala zmislu naših izva.janj. Ne, tudi ko l)i jo kdj dr^i pokrenil, bi na.s najbrže naSel ko4, mirne gledalce. Se mam' je seveda naš Rnrccn, da bi se predrznili nasvetovati našim •.socialistom kaiko novo politiko, ki bi bolje odgovarjala razmeram nego dosedanjo. Gre r.am le za to, da pojasnijo povsem objektivno fslhoIoRko navzkriž,e, ki se je pokazalo med delavskimi masami *n njihovimi >-vodi:elii- ob zaJnji stavki, kajti to je ono dejstvo, o kt.terem je treba razmišljati in filozofirati, ker se vam to že teko dopada, o gospodje pri »Lavor3to-ru«, »Piccolu«, -Eri* in »Nazione* in pii vašem petem kolesu, včasih v slabem slovenskem jeziku, a vedno v dobrem italijanskem duhu pisanem »Delu« .
Zakaj so torej delavci dezavuirali »julijske socialiste in si zgradili bar:kade na svojo roko in odgovornost? ZaLo, ker jih je Delovna Zbornica, ker jih je <socijalistična stranka C4=le-parila z zadnjo stavko! Tc pa zato, ker je bila .stališče teh dveh organizaci ravno nasprotno stališč j, ki ga zavzemajo vedno in povsed široke mase julijskega delavstva. Stališče tega delavstva jc namreč julijsko in nič drugega. Le pojdite vprašat delavce, in pri tem ni treba, da se obrnete do slovenskega proletarca, temveč do tistega, ki ne zaa ni ene besede »po zakar<, pa se boste prepričali o resničnosti te naše trditve. Vpr?Jajte tega delavca {'ki ne zna niti besedice sloA-enski) ,pa vam bo posedal, da ni ne Italijan, r^e Jugcsloven, temveč da je Tržačan, Dalje vam bo rekel, da ni on ne za Italijo, ne za Jugoslavijo, temveč za nekaj tref ega», kar vas prosimo, da uganete sami, saj vam to pri vaši »scaltra intelligenza* ne '1x> moglo biti bogve kako težko. S tem poštenim laš-knn delavcem, domačinom Julijskega Primc^rfa (a ne Benečije, kakor bi vi ] io teli v vašem v cnecijanskem imperijalizmu), $je popolnoma strin!a njegov tovariš, pošteni slovenski delavec, domačin Julijskega Primorja. Oba pa se strinajta za to, ker čutita v sebi neki neodoljiv julijski - patrifotizem {(terrfbćle dietu!), ker ih neki neodiljiv julijski instinkt žene na Čisto julijsko stališče, ker jim neka.-) ■pravi v njihovi notranjosti, da bi bila edina prava rešitev našega vprašanja samo tista, ki bi zaslužila imenovati se julijska rešitev.
Ti pošteni delavci obeh narodnosti imajo več prst ase v, kot bi si kdo m*i sHL Njihovi nasprotniki so, kakor je bilo rečeno, zasužnjeni tržaški listi, nekaj sinov - ljubčkov erarsk'h kori-itarjev, ki se že z mladega hočeo priporočiti za kako lepo mesto pri tem ogromnem koritu in — last not least — v-cdilni krogi delovne zbornice in socialistične stranke. Naj se ne zdi ta eadnja trditev nobenemu protislovna. Naj se le ne pozabi, ka<j so hoteli ti zanesvodilni krogi podvreči juli skemu delavstvu, in polem se bo nveral vsak strinjati z najni in r_am priznati, d d govorin*o živo resnico. — Temu po-ftfcTvernu cd julijskega patrijetizma navdahnjenemu delavstvu so hoteli- naprtiti nič manj in nič več, kot da morajo pod njihovo komando v boj za takojšnjo aneksijo Julijskega Primorja k Italifi, torej za stvar, ki je naravnost nezdružljiva ? pr-ro enim julijskim patri-joti-ziiiOan priz:ietega delavca! Poleg lega niti besedice o plebiscitu, o samoodločbi ljudstev i:\ drugih prirodnih pravicah, ki so prave sve--titt'e za vsakega delavca v Juljskcm Primorju!
Toda delavstvo ni tako neumno, kot bi si mislil tu pa tam -Lavoratore* [od 12. sept., v članku -I tragici fatti ai Triesie«), temveč je takoj spoznalo, kam pes taco moli. Že prvi dan stavke je začelo razmišljevati o nje} z velikim zaupanjem. Nezadovofslvo j« rastlo »vedno bolj in ni torej nobeno čudo, da je to delavstvo nadaljevalo stavko proti volji svojih votdilei ev (recite zanos - voditeljev), delalo bank-ede in s temna naj-vidnejši način dezavuiralo svoije uradne ^predstavnike
Se neka; drugega ni nvoglo uiti teanu poštenemu juiiy«dtejmi delavstvu, to namreč, da je
bilo stališče starvknega vodstva in stranke aa-me prava brca v obraz vsaki nai elemtarnejši ideji internacionalizma. Ne samo tc, temveč so imeli ti gospodje zraven tega tudi toliko predi znega pogu-ma, da so to v svojem glasilu nesramno priznali Le čitafte, slovenski da drugi delavci, »Larvoratore« ođ 11., 12., 13., pa boste videli, koKko črnila je potrošil ta Hst samo, da bi dokazal, da je edini on pravi in uspešni boritel; za italajanstvo Trsta. Edini on da je v stanu usparvati slovensko delavstvo s svojo internacijonaio in ga omamiti, da v oma-rreiai pljune na svoj jez:k in na svoj rod in postane zrela ral a za itsKjanfzacijo po interna-cijcnalnem receptu g. Pass'gli-72;. On je namreč dosegei vrliunec zvitost: v -cdprtem pismu konu Mosconiju, ki ga ,je objavil v »Lavoratore delia Ser«K od 13. t. m. Vse kar se more reči o tem cdprtem pismu kljub vsem p'.ščevim prizade-vaiem, da bi bil cbjektiven nasproti Slovencem, je to, da ni še nikoli noben Žid v judovskem getu osdeparii nobenega slovenskega kmeta na tak zvH način, kot bi hotel g. Passi-gli nabrisati slovenskega de-lavca s svo^o sleparsko -internaciionalo«.
Toda, g. Pa5t«,gli »di scaltra inteUigenza«, kakor Vas po pravici imenuje »Picoolo« (»il giornale vicino« v dvejmem pomenu!), prepričali ste se, da. Vam delavstvo ni šlo na limani-ce in tudi v bodoče Vam ne pojde. Uvel avlja-nje internacijonaine ideje v naših krajih je tako enostavna stvar, da Vas lahko tudi naj-bol1, priprost delavec ulovi, ko se pregrešite proti nji, in Vas prime za vrat. V julijski inter-nacijonali ne prihajajo v poštev ne Kitajci, ne Japonci, ne Španci, ne Rusi, ne Nemci, temveč samo dva naroda ali bol'e dve državi: Italija in Jugoslavija, katerih interesi se tukaj križajo. Internacifonalec ima torej lahko izber: Ni ena ni druga, 'temveč nekaj tretjega. V nekem pjoročihi »Stavknega odbora^ »)e bilo sicer rečeno, da ni staivka; m proti - italijanska ni proti - jugoslovenska, toda to ni zadosti, da bo gibanje tudi zares internacifcmalno. Za to je treba predvsem, da ne bodi gibanje niti pro-italijansko, niti pro^ugoslctvensko, a ravno proti tej zahtevi se je stavkni odbor pregrešil na najgrši način s tem, da je zahteval aneksijo k Italiji in z nrim tudi socijalistična stranka, katero je delavstvo potemtakem moralo de-zavurati.
To |e filozofija zadnjih dogodkov, ki jo namenoma zanemarja'O tukajšnji laški lis1 ti. Vse drugo so le kvante za •kratek čas in pesek v oči prelahkovernemu čitatelstvu in ipa izigub-
Ijeno črnilo.
ustvariti okoir »krven, nacijonaktzma dobrodelen val sovraštva v slovenskem delavcu.« Tako paše oni, (ki govori da« za dnem o pobratenju in ljubezni vseh narodov: japonskega, irskega, culukafrskega, le pobratenja) in ljubezni z Ju-^oslnvenskim narodom ne pozna in noče poznati!
Da bi pa ja nihče ne dvomil o patrijotizniu in ItalijanstTu italijanskega delavstva in njegovih voditeljev .v stranki, h kateri naj se pridruži vse jugoslovensko delavstvo in s tem izgubi svojo narodnost in čuvstvovanje, medtem, ko italijanskemu delavstvu tega ni treba, ker bo zato poskrbel »Lavoratore«, da bodo vsi ljubili Itaii oi, ki s slovenskim delavstvom v mestih in na deželi tako »do/bro« postopa, zaključuje Passigli: »Mi ne zahtevamo od nobenega patent italijanstva (ker ga že imamo — op. ured. »Ed.«), ampak nI čutimo globoko braniti naš narod (ne »Tnternacrjonalo« in ne slovenskega delavca, am?*k Italijane! — Op. ured. »Ed.«), veliko	in veliko več kot
vsi drugi!«
Zda; so na jasnem tudi -etni, ki so še včeraj prisegali na komuinističnr program narodne asimilacije in raznarodovanje komunistične stranke v upan ju, da je v tem rešitev iz sedanjih neznosnih razmer. G. Passi-gli jih je na očetovski način poduč3 o nasprotnem. Zato iskrena mu hvala!
Socialisti in naš narod
Takoj po šenijakebskih dogodkih'in še med njimi pričelo časopisje tu in v Italiji znova pisati o narodnostnem problemu v zasedenem oženil u. Sccijalistična stranka je z vso odločnostjo vrgla raz se vso krivdo na prelivanju krvi, toda nacionalistično časopisje je zagnalo velik hrup in zakričalo v svet, da stoje za tržaško »revolucijo'« ^ugoslovenski izzivači, lii pod masko - Ljenjina .ruš jo italijansko državno in vojaško moč. Sv. Jakob, da je jugoslovenska« trdnjava, ki .jo je treba zavzeti s topovi, z ognjem in mečem in iztrebiti vsako jugoslovansko sled. Taiko je pisalo in piše .vse od »Corriera della Sera« in »Secola« pa doli do »Popolo d' Italia,« in »Giornale d' Italia«.
Scci alistični stranki ni ostalo drugega, ko da porabi to priliko, odvrne pozornost od sebe in zavzame stališče napram vprašanju, ki je najtežje in najbolj zamotano, os-C'bito vsled popolnega nepoznan^a zgodovine tuka šnjih krajev. Glavni urednik >♦ Lavoralora« je napisal. kakor že omenjeno, v p-onedelijski števidki svojega l'sta odprto pismo n-a generalnega civilnega komisarja ped naslovom »Italiani e slavi <nella Venezia Giulia«, k er je pcdl3:gi
z-godovinsk'h dejstev dokazal, da nismo tu od včeraj, ampak že dobrih 11 stoletij. G. Pas-sigli je storil s tem hvalevredno delo. Studiranje zgodovinskih del m spoznavanje narodnostne strukture v zasedenem ccsemlju, kr ;e predpogoj za pametno vladanje.
Dckler s« g. Passigli drži zgodovine, vse dobro in prav. Kakor hitro pa prične svoja raz-♦motrivanja o sedanjih političnih 'razmerah, postaja stvar silno delikatna in nevarna. Ko prizna, da Slovanov na tem ozemiu ni mogoče udušiti, se vpraša: »kaj nam je storiti?«
> Eno samo stvar je treba storiti: onemogočiti moramo, da bi slovanski delavci podpirali in ojačali slovanski nacjonalzem « In ker je sa<mo dvojno možno: ali so Slovani nacionalisti (?) ali nintemacijonalisli« in ker je izključeno, da bi se vpisali med fašiste, vzklika nadaljujoč Passigli: »Mi, samo mi, torej Jih moremo pridobiti za stvar pobratenja, solidarnosti in prijateljstva z italijanskimi delavci. Slovanski delavec, ki ;e združen v sindikatu z italijanskimi1 delavci, ni več sovražnik Italije, nattči se spoznavati Italijo ... in polagoma ... vstane v njem sovraštvo proti slovanskemu narodn^aštvu, lažnjivcu ,in izdajaflcu! Vsak delavec, ki ga iztržemo slovanskemu naci onalizmu, je en sovražnik našega naroda manj.«
To se pravi po slovensko: italijanska »inter-nacijcnala-K v zasedenem ozemlju ima velik nalog, da polagoma ud uši t slovenskem delavcu narodno zavest in ljubezen do radne grude in materinega jezika in počasi pripravi asimilacijo, to je italijanizacijo zasedenega ozemlja.
Hvala g. Passigli, za priznanje, sicer nerado-voljno, a vendar dragoceno! Mi ama to že davno spoznali, le vlada tega še ne razume, zato povdarja g. Pa&6igli: »Treba se je odločiti: ali hočemo prepustiti popolnoma slovanske delavce nacLfonaltzma, ali pa £h potom naših vlndikaicv približati in pobratiti z italijanskim delavstvom.« »Nam se ;e že v velki msrl posrečilo izolirati advokate in dtAovniker do temeljev ocrta a U njih institucije, njih društva in
Z rusKo-poljsKesn bojišča
Ra ko ronfllo
CUR1H, 15. Neka ratchofcrzo,avka iz Moskve 3 dne 14. t. na. pravi: štervalni oddelki so osvojili v beju mesto Rogatyn ter zajeli 250 mož, en top, 6 strojnic in 200 puik.
LONDON, 15. »Timesu- poročajo iz Seba-stopola z dne 10. t. m.: Neko dnevno povelje prve sovjetske kubanske armade pravi, da so bili obdržani položaji, la jih je zavrela sovjetska vojska in položaj, ki jih j« zasedel Vran-gel. Dnevno povelje dostavlja, da je bil odbit napad dveh Vraaigelovih polkorv, Id sta postila na boišču 100 njetrnkov, kateri bodo takoj ustreljeni.
Ruski pohod v Afganistan
LONDON, 14. »DaHy Mail« ^vl^a iz Bel-grada, da so bol Še viki, po vesteh iz Kalbula in Simle, zavzeli Bukharo in da nadaljujejo svoj pohed proti Afganistanu. Afganistanske čete so bile poslane v naglici na pomoč generalu Golonnavi.
Vesti o nrothoUftvliklh izgredih v Petrogradu
HELSINGFORS, 13. Vesti iz Petrograda javljajo, da so v mestu izbruhnili silni izgredi. Tudi boljševikr sami se puntajo proti svojim poglavarjem in 1 udstvo prireja pravi lov na ljudske komisarje. Veliko trupel teh komisarjev so našli v Ne vi. Po zidovih je nalepljeno veliko proglasov, sovražnih vladajoči stranki. Sovjetska vlada s svoje Sirani javlja zmago boljševizma v Italiji, toda ljudstvo ne verjame tem vestem in vidi v nih samo vladni m<mever.
PARIZ. 14. Iz Hdsongfor&a javljajo: Govori se, da so izbruhnili v Petrogradu vsled ruskega poraza na Pol skem silna izgredi- 31 iz u Kron-stadta se je slišalo od 22. do 26. avgusta ne-p-ekidno ]s|relja<nje. pmatra Jse, fda' se 6. septembra posadke ruskega brodovja uprle.
— Objavljamo te vesti le kot tkroničarji, ker nam ni mogoče kontrolirati n ihiove resničnosti. Eno pa poudarjamo: če se ruska sovjetska vlada da premagati cd Poljske, si je sarma podpisala smrtno obsodbo. Dokler pa ruska vojska ni premagana, in d osle' ni premagana, so vsakovrstne vesti o iuiporih in vstajali v Rusiji precej brezpomembne.
Ruski diplomat Aitelrode o namenih sovjetske vlade
BERN, 14. Ukrajinska tiskovna agencija obavlja pogovor svojega poročevalca z ruskr'm diplomatom Axelrodom, ki ije prispel v Litvo. Axelrode je izjavil, da je glavni njegov namen delovanje za izvršitev mirovne pogodbe med Rusijo in Litvo, predvsem, kar se tiče izpraznitve litvinskega ozemlja, ki je zasedeno po ruski vojski, povrnitev imetja talcev. Rus'^a — je rekel Axelrod — bo vložila: vse sile, da izvrši lojalno to pogodbo. Priznanje Ktv'nske neodvisnosti s strani sovjetske Rusije ^e logična posledica program« ruske vlade. Kar se tiče .poljskih vojaških uspehov, je ,poskrbljeno, da se popravi ruski poraz na severni fronti. Močne rezerve so bile pripeljane z Vrangelovega bojišča in iz Sibirije. Nevarnost Vrangelo-ve vojske je mnogo manjša, nego bi se mislilo, in ukrenilo se bo vse potrebno, da se naredi konec tej pustolovščini.
Rusko mirovno odposlanstvo prispelo v RI90
■LONDON, 15. Neka radiobrzojavikat iz Moskve z dne 11. t. m. javlja, da je rusko mirovno odposlanstvo prispelo v Rigo. Poljsko odposlanstvo pride šele 16. t. m.
Pndarevskl o mira z RusUb Id o Mali Enteiti
PARIZ, 14. Vprašan od -»Petit Journala« je izjavil Paderevski, da bo sledrlo morebitni sklenitvi miru s sovjetsko vlado priznanje moskovske vlade kot dejanske, a ne tudi kot pravne. Ta mir bo ostavil Poljsko v defenzivi. Glede male entente, katere načrt je zamislil Paderevski, je izdavil, da Poljska nudi roko Romuniji. Hotelo se je, da aneks'^a tešinekega okraja na «bo< pripuščala tesnejšega prijatelj-srtva s Cehoslsv4'o, toda Poljska se bo zvesto držaja doseženega sporazuma. »Petit Journal« naglaš*, da je središče vse politike Paderev-skega francosko-po 1 jski vojaški sporazum hi dostavlja, d« je to vprašanje seda| predmet strastnih raaprav v Varšavi.
Spor med Poilsko In Utvo
Pogajanja med obema vladama so se začela v Kalvariji. — Latovci napredujejo proti Krasno, polu. — Letiška nudi posredovanje.
VARŠAVA, 14. Kakor ste se odločili dogovorno poljska in litovska vlada, se začnejo med njima danes pogaanja v mestu Kalvariji v pokrajini Suval ki.
Poljski minister za zunanje stvari je prejel od poljskega odposlanca v Rigi obvestilo le-tonske vlade, ki' je ponudila svoje posredovanje med Poljsko in Litvo prilikom pogajanj med obema vladama. Poljski minister za zunanje zadeve je naročil svo emu zastopniku v Rigi, naj izrazi le tonski vladi njegovo zahvalnost in naij ji sporoči, da se začnejo pogajanja vsled dogovora »med poljsko in litovsko vlado za sedaj rv Kalvariji, da pa bo poljska vlada predlagala v najkrajšem času pireLožitev pogajanj v Rigo.
Od litovske vlade pa je prejel poljski minister za zunanje zadeve brzojavko, ki prarvi, da litovska vlada sprejema poljsko stališče £Lede poteka pogajanj, teda protestira proti obtožbam, da bi bila prekršila nevtralnost. Litovski minister se ponuja, da dokaže pred svetem Zveze narodov korektnost svoje viade.
Prišla je vest, da ie litovska vojska zasedla Gibv in da bombardira lCrasnopo-1.
Kamene v na Norveškem
KR1STIJANIJA, 13. Kamenev je prispel danes v Bergen. Dovoljeno n*u je bilo bivanje na Norveškem. Do nekoliko dni se bo sestal z Litvinovim v Kristijaniji.
Francoski generali v poljski vojski
PARIZ, 14. »Matin« javija, da ,je general Herry, poveljnik francoske vojaške misije na Poljskem, prosil za povratek v Francijo, da se nekoliko odpoči e. Njegov naslednik na PotLj-skem bo general Diessei, ki sedaj poveljuje 19. zbor v Alžiru.
Jugoslavijo odobrila bolgarsko mirovno pogodbo
BELGRAD, 14. Narodno predstavništvo je po razpravi, ki je trajala skotti t«ri seje, odobrilo s 133 glasovi proti 10 bolgasko mirovno pogodbo.
Obletnica bojev v Dobrudžl
LJUBLJANA, 13. Društvo jugoslc.venskih dobrevol cev je svečano proslavilo četrto obletnico prvega boja v Dobrudži. Po sv. maši za padle junake-detarovoljce je balo v Union-ski dvorani slavnostno manifestaicijsko zborcj-vanje, kateremu je prisostvovalo veliko število dobrovcljcev in drugega občinstva. Po daljšem referatu g. Jelenca o zgodovini do-brovoljskega pokreta in g. Šlajmerja o delu in ciljiih dobrcvoljcev so bile spre ete resolucije, ki zahtevajo, da bodo dobrovoljci zastopani v ustavotvorni skupščini, ker je ujedin e-nje Jisgcelaviije po večini nj/bevo delo, na-:'a'lje zveze z Rus;jo in utrditev zveze s češkoslovaško republiko. Brzo aivni pozdravi so se odposlali kralju Petru in regentu Aleksandru, nadalje češkcislovaškim legi) oltarje mi in drugim dobrovoljsdcžm! organizacijam.
Stairbuiinski odpotale v London
LONDON, 14. »Paily Telegraph« javlja, da je bolgarski ministrski predsednik Stairibulin-ski sprejel poziv, da pride začetku prihodnjega meseca v London.
Kriza v preftčdnlitvu francoske republike
Predsednik Deschanel namerava odstopiti.
PARIZ, 15. Neka vest agencije Havas pravi, da so bili tudi daj.es parlamentarni kregi, radi odsotnosti minisU skega predsednika precej redkobesedni glede položaja, ki j« nastal vsled tega, ker se je zdravljenje predsednika republike moralo podaljšati.
Nova bolezen predsednika republike, ki se
pojavila prešli teden, bo iaihko zahtevala za Deschanela precej dolg počitek. Vlada se še ni izrekla o tej važni zadevi, ki se bo razpravljala v ministrskem svetu, ki se bo vršil pojutranjim pod Millerandovim predsedni-Štvotm.
V?eraj se je b i raznesel glas, da bo Desclva-nel dal ostavko, ko se povrne Millerand, in da se kongres snide v Versaćllesu, soglasno z ustavo, 48 ur po uradni razglasitvi ostavke. V vladnih krog:h se misli, da kriza ne bo odprta tako hitro, ker je zbornica na počitnicah ter se veliko število senatorjev ne nahaja v Parizu. Vlada se mera zraven tega sporazumeti s predsednikoma obeh zborni« v svrho, da se omogoči parlamenlu dn senatu, da izrazita svoje mnenje hi da se jim .pirečita odstopna poslanica predsednika republike.
Vse to bo seveda zahtevalo nekaj časa, toda računa se na vsak način, da se ne bo čakalo več ko do konca »prihodnjega tedna, tako da se lahko sestane kongres v Versaillesu dne 24. septembra.
Rudarska stavka v Angliji
LONDON, 13. Po sklepu državne rudarske zveze so razna rudarska središča naznanila, da se delo ustavi 25. septembra.
LONDON, 15. »Times« objavi a dolgo pismo, ki ga je napisal SmilKe, voditelj rudarjev, ki trdi, da nima sedanji spor nikakršne zveze z vprašanjem podržavljena trudni kov. »Trknes< smatra, da daje bo pismo upanje v preprečitev stavke in pripominja, da želite obe stranki zbližan,je, ki je mogoče, samo če rudarji pokažejo voljo za sporazum.
Listi objavljajo tudi Lloyd Georgov odgovor nekemu časnikarju, ki ga je bil vprašal glede rudarske krize. Lloyd George je odgovoril, da je neumno misliti, da vlada poizkuša udu-šiti umonistično gibanje, toda Če bi se zgodilo, da se »Trade Unions« ali katerisibodi odsek te organizacije poizkušajo polastiti funk-
cij, ki jih ie poveril vladi ves narod, bi vlada smatrala za svojo dolžnost, da se upre takim poizkusom brez izgubljanja časa.
Obsodba morilcev grofa Tisze
BUDIMPEŠTA, 14. Vojaško sodišče je tt-reklo danes predpoldne obsodbo proti morilcem grofa Tisze. Dobo in Sztankcvsky sta bila obsojena na smrt na vislicah, Vago Wilhein pa na 3 mcsece zapora. Vsi drugi obtoženci so bili obsojeni tudi na degradacijo, in na izgubo Častnih odlikovanj.
Nemški uplivni listi o sestanku v Aix let Bains.
BEROLIN, 14. Govoreč o pogovorih v Aix les Bains se kaže »Berliner Tagblatt razočaranega radi Giolitti evega zadržanja. List misli, da je Mala Ententa povzročila zbližanje Francije in Italije, ki se tudi nadalje obnašate kot zmagovalki. »Vossische Zeitur^g« pcuda.ja smešnost nemške politike, ki je hotela na \sak način najti rešitelfc, najprej v \Vilsonu, potem v Lloyd Geoargeu, nato v Ni t ti ju in s!ednj:č v Giclittiju. Italija je — pravi list — rdobrila francosko stališče glede Nemči>e za popustitve v drugih krajih.
Za finančno konferenco v Bnrselju.
LONDON, 15. Reuterevoi agencija javlja, da bodo na finančni konferenci v Bnuselju, ki se bo vršila dne 24 t. m., zastopane vse države, tudi Zedinjene države, po tre), zastopnikih. Nemčija, Avstrija in Bolgarija se povabijo, naj pošljejo svoje odposlance, toda samo s posvetovalno pravico.
Bol med Italijanskim! konvlnskiml delavci In industrijalci
Zagata industrijalcev vedno večja. — Zahteve delavcev vedno večje. — Vlada bo potlačila gibanje?
MILAN, 15. Kar se sedaj godi v Italiji, ni več boj med delavstvom in gospodarji zaradi mezdnih ali drugih manje važnih gospodarskih sporov; revolucija, ki ji je svetovna vojnai pospešila potek in ji pripravila tla 'tudi tam, kjer bi drugače njen dih ne bil še napolnil ozračja, je v drugih evropskih državah še vedno trajno reformiranje in prilagedenje zahtevam novega časa, dočim grozi v Italiji tc/ doslej več ali manj nedolžna revoluciji, ki je, kakor tudi v drugih državah, že zdavnaj vidno na delu, izpremeba v vstajo, v zadn i boj med delavstvom in vladajočo kasto. Najbolj jasno sliko tega vidnega izpreinlinjanja nam nudi razvoj boja med kovinskimi delavci in industrijalci, gospodarji tvornic. Spor se je začel z navadnimi zahtevami po izboljšanju plač. Industrijalci so odklonili delavske zahteve, češ italijanska industrija bi ne mogla zaradi silne tu c konkurence prevesti več nikakih obremenitev. Delavci pa so se postavili na' stališče, da nI nikakor prav, da bi morali oni trpeti zaradi tega, če podjetje, v katerem dela.jo, ne vspe« va: stališče, o katerega upravičenosti in neupravičenosti so se nap;sale že cele knjige, kar pa je ostalo v zadn cm boju brez vsekegrt uspeha. Delavci so začeli po odklonitvi zahleve o zvišanju plač obstrukcijo v tvornicah. Industrijalci so hoteli nato zapreti tvornice trt z lakoto prisiliti delavce na piopustitev, kar pi ?e melo za posledico zasedbo tvornic in prev-zetje vse uprave s strani delavcev. Prestrašeni vsled takega zasukanja dogodkov, so bili industri-.alci pripravljeni ugoditi prvotnim delavskim za.hievam, samo če jim delavci zopet izroče tvornice, toda bilo je že prepozno: delavci so medtem povečali svoje zahteve in jili formulirali v zahtevi po dovolitvi' delavske kontrole nad gospodarstvem v tvornicah, kt pomenja prvi korak k skupnemu gospodarstvu, aii z drugimi besedami: razlastitvi dosedanjih gospodarjev. Delovna zveza, ki vodi seda! ta boj proti gospodarje™- i® izročila, vladnim zastopnikom spomenico, v kateri pravi, da ie treba izpremeniti dosedanje odnošajJ ineci delodajalci in delavci, v svrho vzpostavitve ravnotežja med produkcijo — ki se jc iz raznih \zrokov povečala, in v svrho preprečitve, da mdustri'alci odgovarjajo s sklice* var,jem na nekontrolirano stanje industrije n-delavske zahteve. Ti odnošaji bi se morali iz« premeniti tako — pravi spomenica — da bi bila dana delavcem možnost spoznati prav« stanje industrije, njen tehnični in Cinunčn' ustro\ kakor tudi možnost, da potom tvorni« Ških svetev deprinašajo k izvrševanju pravih nika, da kontrolirajo sprejemanje in odpuščanje osobja in da tako pomagajo k red nem t razvijanju tvorniškega življenja s posebno di*' sciplino. -»Delovna zveza* je predložila v ta namen ustanovitev kom i si e, ki naj bi določilj podrobnosti izvrševanja kontrole nad podjetji-,
Tako je dobil ta boj, ki se je bil v začetki* v tako skromnih in nenevarnih mejah, znača' boja, od katerega izida je odvisen obstoj dosedanjega družabnega reda, tembolj ker so tudi druge delavske kategorije, posebno pa pol e«, delski delavci, solidarni s kovinskimi delavc'. Razumljivo je, da so vsled rastoče nevarnost! vse oči obrnjene v vlado, ki se doslej ni upaki odločno nastopiti proti razširjenju tega gibanja. Govori se, da so tudi zavezniški zastopniki posredovali pri italijanski vladi zaradi njenega pasivnega vedenja nasproti gibanju, ki ogroža tudi njen obstoj in če sc sme verjeti tozadevnim vestem, je ministrski predsednik dal ukax naj se ukrenejo najstrožji vojaški ukrepi 1 svrho udušena tega revolucionarnega gbanja, Socialistični poslanci so medtem izročali vladi spomenico, v kateri zahtevajo takojšnje sklicanje zbornice, ki naj izda potrebne zakono dajne ukrepe v svrbo odobritve delavskih prt dobi lev.
Ministrski predsednik Giolitti bo našel olj svoji povrnitvi v Rm precej nevaren položaj k se bo dal ublažiti edino le s skrajnim po^ puščanjem ali pa s silo. Toda preden se vlad* odloči na uporabo sile, bo gotovo dvirkra) premislila.
Politične vesti
Italija in Albanci. »Temps* objavlja! noto: Jmgoclc*venska vlada, na čije ozemlje je vdrio do Debra okoli 10.000 Albancev, te poslala Čete, dz popravijo položaj. Čete so Imele nalog, za-časno zavzeti demarkacijsko črto od 1. 1918, ki jo je določil general Franchet d' E$perey. Zdi se, da italijanska vlada noče smatrati, da la črta velja -tudi seda; in je predlagala v Londonu in Parizu, naj se pri bel^ra^ski vladi slcei kclekti%rni korak, s katerim se pozivlje, da OTicluic svoje čete na srbsko - albansko mejo o-d 1. 1913. Francoska in angleška vlada*, ki bosta vsekakor o tem vprašanju izmen airsvo-je misli, še nista: dali odgovora italrjarski vladi. Po zadnjih informacijah se zdi, da italijanska vlada še ni stavila predloga velesilam rflede kolektivnega koraka v Begradu, da se umaknejo čete na me o cd . 1913. Italija tega predloga ni predložila iz fc-ejazni, da ne kompromitira uspeha v Londonu in Parizu, kjer je, Itakcr se zdi, o pril'ki predhodne obvestive opazijo, da Francka in Angli a želita, da bi b.li poprej točno obveščeni o stanu v Albaniji, posebno o tem, ped kakSnimi vidiki se bo to rprašanje na koncu kcaicev rešilo. Francoska in angleška vlada bi prej, preden bi karkeli storili, hoteli izvedeti mišljenje v Belgradu in Atenah o tem vprašanju. Zdi se, da se bodo izmenjavale misli med Atenami in Bel£raćom. da se doseže sporazumna akc? a, da se glede AKbesiaje stavi skupen predlog velesilam, ki bi v tem primeru stale DTed srbsko - gršk:m vtisom r.a en', strani in italijanskim na drug! strani.
Boljševiška propaganda v Azifi. Po peročš-lrh iz Bakuja jc fc:l dne 2, septembra v navzočnosti 1800 pcslancev etverjen kongres vhodnih i arodov. Za predsednika e bil izvoljen Sinovijev, za častnega rrc;'icd"ika Ljeni-i in za častne čianc Ircckif, Rs-ek in Ecla Kuo, kakor tudi zastopnik'" za.f-adriih narećov, ki so so kongresa osebno -k'cicž li. K!rg ški scv-ei, k: se je ses.rl v Ast alunu, je enoglasno skleni podpirati scv eLsko rusko vhdo v njenem bo';u proti Poljakom in generalu Wrr.nv>lu.
Stavka gledaliških igralcev na Dunaju. Doslej stavkajo gledališki igralci sedmih Junaških gledališč. — Organizacija gledaJaških igrrlcev je sklenila, -la se !r.ia razširiti stavka igralcev na vsa dunajska gledališča. Zveza gledaliških ravnateljev je sklenila, da cdpust: vse stavkujoče igralce iz službe.
DcirHnijon ali zaveznik? Angli ja ;c dala Eg:-ptu svobedo, samostojnost, suverenitete, ne vem, kateri izraz je pravi. Egipt je doživel nekaj, kar se v svetovni zgodovini redko dogaja. Beatus pessidens — v tem slučaju protektor Anglež — se odpove svojim protektorskm in lastniškim pravicam, izprazni Egipt, pokliče svoje vojaštvo domov, odpre meje tudi drugim državam, da Egiptu pravico, da sam odloča, — ne pcp.clnoma, — samo v gotovih mejali o svoji usedi. In to se zgodi vse skoro neopažerio, tiho, brez vsakega hrupa. Le nekaj cddelkov ajigleškega vc aštva v varstvo posebno važnih angleških postojank ostane še na teritoriju v Port - Saidu, Isma!li in Suezu. Sicer pa dobi Eg:pt svoj parlament in si sme sam določiti ustavo. In le več. Kc'ikcr nam je dosedaj znano, Anglija ne zahteva, niti čet od Eg.pta v shačaju vo ne ter prepušča Egiptu celo odločanje o svoji zunanji politiki — počasi, — v kolikor ni nasprotna Angliji. Z Angl:jo pa sklene Eg:pt zvezo — ali samo defenzivno, ali tudi ofenzivno — nam še ni znatno. Čuden je ta po av v svetovni zgodovini in čudno je tudi razmerje med obema državama, da ni jasno, ali je Egipt danes zaveznik aii dominijon Anglije.
Nemški neodvisni socijalist o ruskih boljše-vikih- Nemški neodvisni socijalist Dittmaiin piše v članku sResnica o Rusiji* med drugim: Vsled nesposobnosti njihovega socijalizma so morali bcljševiki spremeniti svoje ime in se imenujejo seda} kemomisti. Diktaturo proletarijata so zamenjali z diktaturo nad proletarijatom. Ruski komunisti vladajo le s pomočjo teror a in so ustvarili neznosno vojaško organizacijo, <v kateri zapovedujejo Lienin, Troc-kij, Radek in še par drugih. Na la način je nu-atala nova komunistična avtokracija. Ta diktatura bi bila v Nemčiji nemogoča, ker je nemški proletarijat vkljub vsem zmotam in slabostim > intelektualnem in kulturnem cziru višji nad ruskim.
Značilen govor madžarskega zoslanca. V madžarski narodni skupščini je pretekli teden govoril poslanec dr. Rudolf Ruppert, ki pripada krščansko - nacijonalni stranki. Njegcrv govor označuje o madžarski in tudi dunajski listi kot senzacijonalen, ker je govoril tako, kakor običajno ne g ovo re drugi politiki. Rekel je med drugim: »Država stoji pred polomom, toda zakonska predloga, ki se predloži narodni skupščini, ne vsebuje odredb, kako bi se dalo to katastrofo odvrniti. Lijudstvo bo v teh okol-inostih kmalu spznalo, da tudi vlada dela samo politiko cenenih gesel in načrtc/v. Poslanci so se zbrali z vodilno mislijo krščanske in narodne politike, toda te vodilne misli ni doslej še nihiče razumel. Namesto tega načela je slepil duh sovraštva. Predpogoj za preporod države je vzpostava >ocijalnega miru in reda. Reakcijo se ne zadovoljujejo s tem, da bi vrgla ob tla revolucijo, marveč preprečuje tudi vzpostavitev meščanske države s tem, da duši vse javne svoboščine . . . Povsod vlada, popoln kaos in družabne združitve si prisvajajo vladno oblast. Resnične so besede francoskega zgodovinarja, ki pravi: rSamo rušilci miru vživajo pravno varstvo. Posamezne osebe so navidezno nastopile, da rešijo domovino, da piod to pretvezo ostanejo nekaznovane za vse mogoče zločine in strahote. Tu ne pomaga palica, tu ne pomagajo batine, tu more pomagati le eno: naši stari dobri zakoni, ki popolnoma zadostujejo za vzpostavitev pravnega reda, samo ako se izvajajo.«
Domače vesti
Poročena sta bila 30. avg. g. Franc Kebe, posestnik in lesni trgovec iz Cirknice in gdč. Rozina Kebe, ro/j. Ferjančič iz Goč. Poročil ju je nevestin brat, skladatelj g. Fran Ferjančič« kanonik iz Novega mesta. Biio srečno L
Kdo j« kriv. Primorska in istrski Slovenci in Hrvate so že dve leti brez srednjih iol. To je vnebovpijo&a, krivic«. Noben kulturen narod
se se bi sme! iako strašno pnefrciitf prod drugemu nič man' flcultuacma narodu - bratu, kakor so Slcfvenci in Hrvatje v Primorju. Av»tffij-;ka vlad<a je zidala srednje šole za Sfovence
v Gcrici. Drugod na deželi ni dobiti p*rn»eraih prostorov! Zato je nespametno v tem trenoft.-ku poditi slovenske srednje šole iz Gorice. V Gorici so poslopja, ki so bila z našimi davki zgrajena, katera sedaj rabijo izključno za Ha-lija tiske šole. Ali ni to vuebovpifoče? Kdo je kriv temiu ? Povedalo se mm je, da je bila vlada pripravljena otvoriti šole v Gorici kiuib temu. da se ie uprla goriška laška klika, ki je na krmilu, a da ije pri šolski seji v Trstu predlagal geriški deželni komisar Pettarin, naj se slovenske šole uzklučifo iz goriškega mesta. Vprašamo ^edaj deželnega komisarja Pettarina, kako more kaj takega zagovarjati pred javnostjo in pred svojo vest o? Ali se ne spom'nja, kako «šo se v Gorici -dijaki obeh narodnosti razumevali? Alt se ne spominja velik h slovenskih talen ter/, ki so čast delali goriški gimnaziji in realki? Kje so sedaj ti? Ali se smejo zatvorti slovenske šole v mestu, pred no se 'jc .poskrbelo, da se zgradijo primerna poslopja v slovenskem j delu dežele? In vpračamo, ali niso Slovenci tudi v goriškem mesi j. tlcaia Ln sicer v takem številu, kakor nikjer drugod na deželi? Ko'iko izvrstne slovenske mladine se je s tem ravnanjem ubilo in unx-:kr! Kako morete -kaj takega opravičiti, gospod deželni k-cmčsar Pettairiri? Kar velja za sredn e šole v Gorici, velja isio-talco za lole v Trstu, Pazinu in v Puli. Krivica, ki se gccn pešienemu fcgc-I-c-renskcsE&i ljudstvu na zasedenem ■cizeir^j.u, je laka, d-3. b; |e ne fmela nesena kulturna država niti za tre-notek trpc-ti. Ni čuda, da postaja cf.por v 1'ud-stvu čcdrlje. večji, da se širi strašna nezado-
v o 1*11031, 1:« -Vršne ni KI d še nikdar med naš'.m liudsf.vc.TD. Dajte jn, k?r ste nam vze-li in ne-hrie trr'nčMi a«£e IVrMvo, ki teg'- ne zasluži. V n:sprotnem slučaju .pa sprejmite vi vse -.c>'edice Kvc! — -^Goriška Straža-.
Od Saveza Jugo^'ovenskik P&mcraca. S ob-z'rroi na predstojeću organizaciju u'-eda z t. na-, •mještenje p cm r raca pcziva'u se svi	-o j
-leni pcanorci svifu ketegerija, da u sto feaćcnl rck-i p Ijave S r.vezu Jugo^lovenskih Pomoraca svc'c podatke i to: i.Jtle .i prezime, obitavalište i lakšnu adresu, čin, doba, oženjen iii -neože-r. en, br.T«; djece, da K je bio zaposlen cd pre-vrala pa do danas i gdje. Prijave neka se šalju Savezu u Bakar, povjereništvu v Split, Dubrovnik i Kctcr i to Frc,ma	kompetencije odnosnih luičkih pegla varstev a. Strojari neka naznače da li su ospicscbl-eni za motore. — Savez Jiigcslovenskih Pomoraca.
Vprašanje osvoboditve aretiranih radi zadnjih krvavih dogodkov pri Sv. Jakobu se zavlačuje, kakor se vidi'. Delarvska. zbornica in sociplistični prvaki pravdo sicer, ca se jm e obljubilo s pristo-'nc st'-a'r.i, da bode aretirani Izpuščeni brez odlašanja. V zadnjem hipa t a so prizadele oHa^-H jizpremestle svc'e stališče ter nameravajo izvršiti natančno zasi'išanre vsakega posamezn ka. Ker je aretiranih več stotin, je že v naprej getovo, da bo to zasli-šavanje traialo prece'; časa, več dni, -če ne naravnost več tednov. Na ta načita bo marsikateri med po nedolžnem zaprt imi moral čakati, dokler pride na vrsio in do teda-j sedeti mirno v zajporu. Naše mnenje v tej zadevi je, da bi se lahko vsi ti 1 ud^e brez nobene nevarnosti za javni mir in red takoj izpostili, vsaj raivno tako brez skrbi, kot so bili	izpuščeni pri samem čin1! eretacije.
Težko nam je veneti, a morda je vendar res! Tako smo vzkliknili, ko smo prečitali v vče-ranjem večernem listu »La Sera« to--le vest: »Oblasti so: zdi se po zahtevi škofa Eartclo-masija, včeraj dale aretirati fašista Reggio, ki je preteklo nedelo, kot smto že poročali, ustrelil iz revolverja proti duhovniku Francu Guštinu, ki je pridigal v slovenskem jeziku.^ _ Da tekžo nem r,e verovati, aii vendar mislimo, da ni nobenega vzroka dvomiti o resničnosti omenjene vesti. Tukajšn e oblasti so se torej osokolile in — oprostite naan izraz — pcedrzrile stopiti na prste tudi erneami fašistu, ali celo dvema, kajti v isti mah poroča isti list, da je moral pod ključ tudi faiist Oesirtann (kukala mu slovenska majka ali babica Dež-manova) vsled neke anonimne ovad'be. Ko bi imele tuka šnje oblasti isto afe vsaj sorodno psiho (dušo), kot obiasti drugih narodov in krajev, bi se dal ta dogodek lahko tolmačiti kot nekako vidno znamenje globoke izpre-membe v postopanju naše uprave. Lahko b namreč človek pomislil, da se je ta uprafva odlečila za novo pravično oastopan^e pcciti vsem in vsakemu. To bi bilo verjetno tudi radi tega, ker je dovedeno misliti, da je mcr3la zadnja splošna stavka vendar naprarvita kak majhen vtisk tudi na g. Mosconija. — Takšno izpremembo bi z veseljem pozdravili vsi, ki želimo, da vladaj v našem mestu red in mir kakor nekdaj. Ali to vesei e nam ni priveščeno, kajti rečena vest nam pravi, da $e 'bil revol-verski junak airetiran šele po zahtevi tukajšnjega škofa, iz česar sledi, da/ se oblasti iz svoje vol e niso hotele aii pa niso smele odločiti za ta korak. — Najbrže niso smele, kafjti ni ga tujca v našem Jeruzalemu, ki> ba ne videl, da so pravi gospodarji pri nas pravzaprav fašisti. Poleg enega Giunte ne ukaže Moscomi nič. Giunta je orgaaiieiral državo v držarvi, ki je močne ša k<*t Mosconijeva. Ne vemo sicer, kako se naš generalni komisar počuti vsled takšnega stanja stvari, toda kar je res je res. _Pokličimo vendar malce dobre volje na pomoč in skušajme verjeti, da se ye g. Mosconi /vendarle ojunačil -proti fašistom in sklenčl postati v svo)i vladni hiši svoj gospod, kakor bi se mu spodobilo. V tem slučafu pa seveda ne bi smelo ostati saano pri teh dveh aretcijaJi...
Bloke za nabiranje prispevkov za tiskovni sklad »Edinosti« ie dala tiskati uprava lista. Bloki so numerirani po 50 listkov. Vsak listek z napisom »Za tiskovni skiad »Edinosti« stane 1 Liro. S tem je ustreženo tudi onim, ki ne morejo poslali malih cneskov po poštni nakaznici. Prijatelji lista in naie stvari segajte pridno po blokih, razpečavajie jih in dokažite z dejanji svojo ljubezen do našega naroda, ki toliko trpi in do lista, ki ga brani ob najtežih razmerah!
Tržaška potojihif ta hranilnica, «1. Torre Bianca 39. I.f pozivlje vse lastnike hranilnih in deležnih knjižic, te poslednje, bodisi da kaj dolgujejo, ali ne, da se čimpreje zglase v u«du
in pniicso s Babo Icnjiiice, ker je to v korist vsakemu posamezniku.
Potreb stražnika ChllHii umoefenega ob
ptiKki izgredov pri Sv. Jakobu se bc svečano vršil prihodnji ponedeljek ob 9 uri zjutraj. — Sprevod se bo pom^cal iz mrtvašnice mestne bolnišnice po glavnih -ulicah proti drž. kolodvoru, odkoder bode krsta odposlana nekam v S'cilijo, kjer je pekejnik doma.
Uradne vesti
Prenehanje izjemnega stanja. Po večernih iz danjih tukajšnjih J^jk^ iistov posnemamo
sledečo naredba, ki pa je mi nismo dobili. Obavljamo jo vendar vsled njene važnosti s pripombo, da bi bilo prav, ko bi tudi naš list bil obveščen o odlckih spIoSne važnosti ob istem času kot dragi tržaški dnevniki. — Rečeni odlok se glas?: Dcčim ostane v veljavi prepoved zbiranja, shodov in sprevodov na javnih ulicah, se prekl.cuje prepoved vožnje z motornimi vozili in kolesi, odpravlja se odlok o za-p'ran j u javnih Jokalov p.red ■uro kakor tiudi prepoved cirkulacije eseb po 22. uri. — V Trstu. !5. septembra 1915.
60 % znižanje železniške voarasne ▼ Rim. Na vseh postajali in pri vseh agenturah ori. železnice se s 15. tek. mesecem -začne z razprodajo .pcsefem-ii listkev, vel.;^rvni 10 in 20 dni zx potovaTiij-e v Rim in satuj, kateri dajo pravico šestdeset odstotnega znižan a na navadni tEiifi za osebne i-n brzoviake.
Društvene vestS
Tržiiško kolesarsko društvo »Bajkan« vabi na red u i občni zbor, ki se bo vršil v ne del o, dne 19. t. m. ob 10. uri predfoicne v prostorih
svetc.ivanskega gospedarskega društva -Nrr. dor^. s sledeč:m dnevnim redom: Poroč lo pripravljaiiijga oc.cora; d-cl.cicUev ^članskega prispevka; \c.K:ev tehničnega- sveta.; razni p *e: logi in nasveti. Posebno glede predlogov
nesvetov jc vsakdo naprošen, da svjjc prui-lcge ali nasvete dobro p rouči in če le mogoče nj hcvo vsebino pripvavljalnenm odboru.
..ta r.Hćin bemo lsbko h tro reševali razne predloge ln nas', eie, brez duhcmomlh razprav. Upati je, da bo odziv vsestranski.
Is tržaškega išvšls^ln
Nepošten kocijaž. V eni (javnih kočij .sta se peljala včeraj popoldne cd j«;i. posta e do ul. Zonta trgovca Benedetti. Masko in Gamibcrri Ani osi. Ko sta izstopila, je Benedetti pohabil v kočiji mali .ročni kovčeg, v katerem <je b:.Io nekaj obleke in perila ter nekoliko denar a. Koči;až je s kovčegom hitro odvctzil. Trgo.vec Benedetti trpi približno 1600 lir Škode. Kočij aževo inepeštenost je c&kciovaaec tavil kvesluvi.
Poizkušeo samomor. Včeraj c>b 4 popoldan e bil telefonično pozvan zdravnik rešilne postaje dr, Seunig v hišo št. 636 v uL M:chel-angelo. Tam je našel 29letno Ano Frajiceschi-ni, katera je v samomca-ilnem namenu zavžila 6 praškov vercaiala. Zdravnik ji je napravil in ekcije kafeine in kanfona ter jo na ta »ačin rešil iz cevarnosti. Vzrok paiskušenega samomora ji i znan.
Vesele vdove h njihovi pomagači. Pred par dnevi se jc izjvrščl v stanovanju gcepe Eme de Manzano v atH-ci Ginastico št. 21, vlom. Gospe Emi so tatovi odnesli nekaj obleke in vse perilo. Skoda jc znašala približno 3000 lir. Gospa je bila takoj javila tatvino oblasti. Policijskim agentom se je končno posrečilo ista-knrti vlomilce in tudi diekma -ukradeno blago. Aretirali so 22letnega Josipa Bubniča, težaka, bivajočega v ulici Madonnina št. 26 m nekega 20letnega E. Corarazo iz Milana, bivajo-čega v ul. S. Sergio št. 10. Peljali sc' ju na kve-sturo, kjer ;i3i nadzornik Vekjet mu-čil z dolgim zasliševanjem, ker je hotel na vsak način izvedeti, kam sta ukradeno blago prodala. Aretiranoa sta končno s solzami v očeh povedala, na kak način sta vdrla v stanovanje gospe de Majszona in tud i komu sta prodala ukradene predmete. Dolga povest .je bilo to priznanje. Nadzornik Vekjet {e odredil, da se ptička spravita pod ključ in šel v spremstvu podrejenih agentov iskat sokJLvce tatvin |. Po kakih 2 urah se je vrnil v svog urad, bogato obložen s plenom, v Sjpremstvu svojih uradnikov in še z — 10 ženskami Aretiranke so: Vdova Josipina Knžmantič, 36 let stara, bivajoča v ulici Molšn a vapore št. 9, vidova Valerija Coraizza, mati že prej aretianega Ecrja, 40 let stara, bivajoča v ulici S. Sergio. 10; vdova Cvetresnik Eroa, 36 let atara, bivajoča v ulici del Bosoo št. 12; vdova Bertoldi Terezija, 62 let stara, biva/joča v ulici del Bosoo št. 12; Beneš Klementina, 18 let stara, po poklicu vestalka v ulici S. Filrppo št. 6, vrata št. 8; Oslrich Jcsi.pina, 27 let stara, vestalka v isti uBci št. 11, vrata 10; Hrovat Terezija, 41 let stara, vestalka v feti ulici št. 11 ter 201etna »gospodinja ves talk« Briderolli Mairi-ja, bivajoča v »ulici S. Felippio št. 6. Pri vseh teh ženskah s a redarji našK in tudi zaplenili ukradeno perilo. Žens-ke so na policiji vzeli na zapisnik ter >ih nato izpustili.
etile dotačnemu mestu vse svoje premožeztfe
pod pogojem, de bo meebo pod natančno določenimi pogodi oskrbovalo njeno mačko. Kakor se takšne oporoke čudno slišijo, vendar ,pa niso tako neobičajne. Svoj čas zelo slavna igralka na harfo, gospa Duspuds, ki je stanovala v Parizu, ie leto za letom shranjevala dele svoje plače v ta namen, da bo po svoji smrti imela kaj zapustiti svoji mački. Neka druga gospa i.e zapustila svoji mački 50.000 frankov. Odvetnik Meufville v Niirnbcrgu, ki je umrl v 88 letu svoje starost', »c zapustil vse premoženje svojim 6 mačkam.
Za tiskovni sklad „Edinosti"
Nabral med Ložani — romarji „loški Postopača L 62. Darovali so : Tisti k' je hudiča poznal L 10, Ongaua k' je zraven njega sedela L 5, Loški „Antekrist* L 5, Ta fur basta Micka L 2, Loški čep L 5, LoJko kr-pališče L 2, Capo banda L 2, Od sienioe okiar.a L 2, Teta Marjana L 2, Liči k' pošilja itd. L 2. Jurska republika L 2, Slamnat mož L 5, Strmški boljševik L 5, Loški barbar L 2, Od kukovce zarobljen bo jševik L 2, Tist k' žndarmom itd. L 5, Andreja k prosi It J. L 2, Danko L 2. — Frandolič in Uršič L 20, Nabrali ob komenski dekanijski konferenci v Branici L 50, Družina Demark v Ricmanjih L 10, V veseli družbi zložili Dol. logaški fantje : Jože Tollazzi. Jože S!abe, Rus Toni, Lenarčič Jože, Debevc Ivan, Je ina Fran, Ur. as Anton, Urbas Janez in Rus Franc L 140. — Dosedaj iz ažanih L 9 98.70. — V današnjem izkaza L 262. — Skupno L 9290.70.
RAZGLAS.
Gozdni uprav čenči občin SMlpt Lolfl« oim in Eml| oddajo na
lovni zmanMni dražbi
dne 10, oktobv a 1920 c b 10 pred p.
zgradbo gozdne ceste na Nanosu po ,.Jar»-čariji14. Dražba se \ rŠi na licu mesta. Pogoji se zvedo pri dražbi.
Ponudni i naj se zglasijo 8 dni pred dražbo pismeno p:i načelništvii „Gozdnega odseka na Slapu pri Vipavi."	(1M)
VABILO
na
izsfsnredni oKni zbor
Okrajne Hranilnice in posojilnice v Idriji
r. z. z n. z., ki se bo vršil v ponedeljek, dne 27. septembra 1920 ob 10. uri v uradnih prostorih zavoda.
DNEVNI RED: Prememba pravil.
V IDRIJI, dne 12. septembra 1920. (159)	ODBOR.
DAROVI
Za po^orelce Na odn:>ga doma: Družina Dema k v Rfcmanjih L 10. Vončiua Ivana. Zadlog L 5. R. S. L 10. Do s daj izk zanili 56 5 ; v današnjem izkazu L 23. Skupno L 5180.80.
PoilruiRšca v Trštu.
Centrala v Ljubljani.
PoJružnice:
| [sije, Borarije, Boms, Sej&vo, Suiit Trst, Harl'ior ^ L. Mmm glavnica in rez^r -.i'i3|
1 e u
LISTNICA UREDNIŠTVA
G. J. Sr. Divača. PcLr ujemo prejem Vašega pisma, v katerem popravljale -dc.pis iz Divače, priotč-eji v naSom listu 12. t. m. i^lede birme, ki ima vršili bs.je še ta mesec. Žal nam je, c]a radi silnega .p-omiinkanja .prostora nc aiciems priobčiti, icaJior bt ga ratdi. Ker pa merimo, da iLe v dehri veri, si šte'emo v jMii-jetno dclžiicst, -da Vam, g. župnik, povemo, da Vašega kora&a ne obso-jajc samo Divačanu, aanpa-k vse ljudstvo, do kater«ga je prišel -glas o Vaših namenih. Kako bi ljudstvo ne bilo ogorčeno, ko ve, d-a ste šli preko vseh dekanov in še celo preko slov. gen. vikarja? Pczdrav, pa brez zamere!
Vsem gt- dopisnikom! Vse dcp'se, iki bodo pisani s svinčnikom, bomo odslej primoram vreoi v koš, ker *;ih stavci upravičeno ne sprejemajo!
Umu rhJ
tr rostaviTlJ
■
Obavlja vse v bančno ^ posle. — Sprejema \ h hranilne knjižice pu ti . ^ na žiro-rai.iine proii S Za na odpoved vezane vlo»e placa obre-fe sti po dogovoru. Izvršuj - borzne na lege in daje v najem varnostne celice.
S Tel. št. 5-IS. Blagajna je odprta od9-13.0
Mici Sancin Alfonz Mazlu
poročena Maribor, 2. septembra 1920
(157}
MALI OOLHS8
s« računajo po 20 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stotink beseda Najmanji* pristojbina L 4.— Kdor iiče službo plača polovično ceno.
VAJENCA sprejme takoj fotograf .Jerkič, Trst, Via Roma 24.	(24°)
DVA PISARNISKA URADNIKA se i56eta na deželo. Naslov in pogoji pri upraivništvu.
(242)
POHIŠTVO navadno, 3 pcs-tel e z vzmeti, 1 garnitura žinrnic, 3 omare s predali, 8 sLol:c, 2 omari za .periior 2 omari s 15 .predalčki, ki se zaprejo vsak posebej, pripravni za planinska ali TDCgometoa društva in urad, 1 izložbena omarica, zavese, petrolejska belo-žarna netilka, se prodajo v ulici Giovanni Boccaccio §t. 6, pralnica.	(243)
To in ono
Lepota in pranje. Za ohrani-tev lepote je del amerikanski zdravnik dr. David Pauiion amerikanskim damam nenavaden recept. Nekoč
predaval v Wxnons LaJce in ostro gi aj^l vsa sredstva za lepotičenje. Dejal pa je: »Kdor hoče ostati lep, naj pere sam svoje perilo. Pranje ima dr. Patdson za najbolčo lelesiK) vajo, ker pospešuje kroženje krvi in jači mišice. Mnogo dam se m ustrašilo dolge poti :z Čikage v Winous Lake. le da so lahko poslušale novi evangelij o ohranitvi lepote. Malo mesto je bilo kar poplavljeno z damami, ki nimajo druge skrbi na svetu, kakoc za negovanje svojega telesa. V mestu se je pojavil naenkrat cel regiment peric, prebivale: mesta pa so se jim smejali. Katko dolgo bodo pač te dame vzdržale pri nenavadnem delu, ako se ne bodo kanalu opažali -uspehj? Prav koristno bt bilo za te dame, ako bi zamenjale vsaj za eno leto svoje *d*Jo« s pravim delom in skrbjo v doma-či hiši.
Mačke kot — Mbft. Nedavno je v nekem amerikan&kem mestu vzbudilo tkoredno zanimanje dejstvo, da je neka umrla gospa zapu-
MAJHEN DIVAN, dva naslanjača, cedilnik za posodo, šivalni stroj, zimska sukn^t, se prodajo v uiici Gatteri 23/1, vrata 20. (244)
POROČNO SOBO, svetlo moderno in vzmet! orodam radi odhoda. Gatteri 23, vrata 19. V	(245)
KUHINJSKO POHIŠTVO, belo lakirano, prodam radi cdhoda. Gatteri 23, vrata 19. (246)
TRGOVSKI SOTRUDNIK, spreten prcda-aiec in dobro izvežban mantrfakturist se sprejme v trgovino z manufakturnim blagom pri •Vinku Sket v Ilirski Bistrici, Notranjs-ko.
{247)
FOTOGRAF A. JERKIČ, Trst, uL Roma 24. Gotica St. 36 aa dvorišču.	P 711
VOZ (nov, težek) se proda. Več se -izve v gostilni na Ivar.jem gradu pri Kcnmu. (235}
NOV ORKESTRON za plesne dvorane poceni se odda na Opčinah, kavarna* BeseH-njak.	(230)
ISCEJO SE AKORD ANTI s petimi delavci za apnenice s kurjavo z drvmi. Samo izkušeni delavci iz Čičarije dobijo staJno delo. Apnenica WiM, Nabrežina.	(228)
PIANINO glasovir kupim. Miroailnica
Trst, ulica XXX. Ottobre 8.	_^
MODISTKA 8« priporoča cenj. damam v mestu in v okolici. Ulica Alessandro Voltu 2. V. (pn ljudskem vrtu).	212
SREBRN DENAR kupujem po najvišjih ccnah Urar Albert Povh, ulica Ma«ini 46.	204
DRVA, bukova in hrastova, kupuja franko vagon, uradna teia nakladalne poata^e,
tvrdka Znlderiič & zetu, 11. Bistrica. (156)
v Trstu
registrovana zadr, v. neomejenim jamstvom
ul. Cesare Buttlst! (prej Stmiion) št. 21
sprejema hranilne inc£2
od L 1 dalje.
Navadne vloge obrestuje po
1 0
2 0
večje po dogovoru
Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune. — Posoja hr nilne pusice na dom. — Rentni davek plačuje iz svojega.
m posolila
po najugodne|ših pog jih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih listin.
Uradne ure vsak dan izvzemši nedelj in praznikov od 8 do 1.
A. M Musi & t Sfsrin
Mavriclja Wackv!tza nasledniki
Trst, ui. Torre bianca 32. Telefon 29-83
Velika izbira majoličnih in železnih peči znamtu :,Prcuiier", ekonomskih ognjišč in štedilnikov lastnega izdelka, plošč iz litega žeieza razne velikosti, ražnjev in tevi za peči.
Cene zmerne.	c_m
NOV DOHOD
stiskalnic za grozdje in plugov Bacher
po najugodnejših cenah.	(Mfl)
Ing. Righi & H. Vidovlcli, Trsh wl Sanila 8.
JflORiifl BAHKA
Del. glav.: K 3^.0X).000. Rezerve K IO.O«K).eOO Relgrad, Celje, Dubrovnik, Dunaj, Kotor. Kranj, LJubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevu, Split, Šibenik, TRST, Zadar, Zagreb
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle.
Sprajtina vlogo
na hranilne knjilice ter jih obrestuje po 3Vsg/ a v baneogiro prometu po S'/.-
Vloge, ki se Imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi, sprejemi po posabno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja d« slučaja.
Daje v najem varnostne predale (saies). Bančni prostori v Trstu se nahajajo : vk (mm «H RUparrolo, u*. S. Nlcolo
Telefon: itev. 14«3, 179 i, 3676
Blagajna posluje od 9 do 13