STAJERSKI GOSPODAR ERSCHEHT JEDEH SflMSTßG Schiiftlelluns u. Verlag: Marburg a. d. Drau. Badnasse 6 - Bezugspreis: jährlich RM 4.80, halbjährlich RM 2.40, vierteljährlich RH l.2fl II. taiirgang Marburg a. d. Drau, Samstag, 24. Jänner 1942 Nr. 4 Vojni cilj japonskega carstva „Jaoonska se bo borila do končnega poraza Zedinjenih držav in Anglije', Za uničenje židovsko-piutokratskih načrtov in za nov svetovni red« ledena so idamost sii Trojnega pakta V sredo je imel japonski ministrski predsednik To j o pred parlamentom v Tokiju veiik zgodovinski govor, v katerem je najprej veličal velike uspehe carskih japonskih sil. V najkrajšem času — tako je dejal — so bile uničene najvažnejše strategične točke sovražnikov. Tudi pritisk proti čungkingu je bil poostren, medtem pa £ obramba na severu varna in nedo-kljiva. »Najvažnejši cilj vojne — tako je dejal Tojo dobesedno — je zavarovanje strategičnih oporišč, obenem pa zasedba področij, ki vsebujejo važne vire. Na ta način hočemo zvišati našo bojno moč, da bi zamogli v najtesnejšem sodelovanju z Nemčijo in Italijo vedno bolj razširiti operacije. Te operacije hočemo poostriti vse dotlej, do- kler Zedinjene države in Angleški imperij ne bosta pokleknila.« Tojo se je nato izjavil za trajni mir v Vzhodni Aziji ter je izjavil med drugim tudi sledeče: »Velika, edinstvena je naloga, ki jo je podvzelo naše car-sivo, ki hoče za vsa področja Vzhodne Azije trajen mir. Novo pojmovanje se ujema z novim zgodovinskim obdobjem, ki zahteva nov svetovni red, za katerega se borimo skupno z našimi zavezniki in prijateljskimi narodi v Evropi.« Govornik je obžaloval nesmiselni odpor Kitajske ter je izrazil upanje, da bo 400 milijonov Kitajcev spregledalo pravi položaj na svetu. Svoja izvajanja je končal z besedami: »V veliko zadovoljstvo nam je, da Japonci ogrožajo Singapur Veli t vo aški uspeti naših zaveznikov Najvažnejši dogodek v japonskih operacijah preteklega tedna je bilo vkorakanje v sultanat Johore, kjer so Japonci pretekli četrtek obkolili 30.000 mož angleških čet. V istem času so Japonci zavzeli na zapadni obali malajskega polotoka mesto Malakka in važno železniško križišče Gemas. Se-verozapadno od Manile (na Filipinih) je uspelo Japoncem zavzetje trdnjave na otoku Grande, ki je ravnotako važna kakor trdnjava Corregidor pred Manilo. Do 10. januarja so Japonci potopili 30 ladij, 78 nadaljnjih sovražnih ladij pa so zaplenili. Japonci so zavzeli medtem tudi otok Devila pred zalivom Subig z junaškim udarom. Na malajskem polotoku so japonske čete ob koncu preteklega tedna zasledovale Angleže, ki so se umikali v divjem begi) proti jugu. Skoro istočasno je javil carski glav- ni stan, da so japonske čete zmagovito končale takozv. čangča-ofenzivo proti Kitajcem. V tej ofenzivi, ki je pričela 24. decembra, so Japonci uničili 30 kitajskih divizij. V teh borbah je padlo 59.000 Kitajcev. Sporedno z naglim prodiranjem Japoncev na jugu Malajskega polotoka je prišlo težko ogrožanje Singapurja, ki ga japonsko letalstvo skoro neprestano bombardira. Japonci pa so istočasno začeli prodirati tudi v južno Burmo, ki je kakor znano pod angleško kontrolo. Japonski letalci so napadali zlasti mesti Moulmein in "Rangoon, glavno mesto Burme. Ker so Japonci v zadnjih dneh zasedli vse važne strategične točke v sutanatu Johore, se je obroč okrog Singapurja zožil silno nevarno. Velik udarec za Angleže je bila tudi zasedba luke Tavoj v Južni Burmi. S tem so Japonci odrezali 500 km dolgi pas Južne Burme in stopili prvikrat na indijska tla. naši zavezniki, zlasti Nemčija In Italija, zmagujejo poleg Japonske, da bi ustvarili nov svetovni red. Japonska hoče solidarnost 8 temi zavezniškimi silami ojačiti na vojaškem, diplomatskem, gospodarskem in ostalem področju, da bi tako ojačena zasledovala skupni cilj.« V sličnem smislu je govoril nato zunanji minister Togo, ki je med drugim izjavil, da bo sto milijonov japonskih ljudi z jekleno voljo nadaljevalo vojno do zmagovitega konca. Povdaril je jačenje m poglobitev Trojnega pakta z Nemčijo in Italijo, ki ga ne morejo razbiti nikake ameriško-an-gleške mahmacije. železne solidarnosti osovinskih sil ni mogoče primerjati s takozv. »zavezniki«, med katerimi sta Amerika in Anglija našli neke vlade v izgnanstvu, ki obstojajo samo še po svojem imenu. Uspešne borbe na vzhodu Ob koncu preteklega tedna se je nadaljevala na srednjem in severnem odseku vzhodne fronte obrambna bitka. Letalstvo je v četrtek bombardiralo pri Feodoziji in Kertu zbiranje čet, baterije in vzletišča. Pri Leningradu je uspel prodor 200 metrov širine in uni-čenje 200 sovražnih bunkerjev s posadkami. Po petkovem uradnem poročilu je neki nemški bataljon pešcev zavzel 14. t. m. neko važno naselbino ter zajel deset topov, več strojnic, več sto pušk in 850 konj. Sovražnik je imel 1300 mrtvih. Nemške čete so tudi po nedeljskem poročilu odbile na srednjem sektorju vse sovražne napade v težkih bojih z velikimi izgubami za sovražnika. Neka nemška oklopna divizija je vrgla sovražnika in mu prizadejala 450 mrtvih. Pri Leningradu je Waf-fen-^f uničila 15 bunkerjev in zapleni« la mnogo orožja. PK-Aufnähme: Kriegsberichter Schalbert (Wb.) Kampf gegen die Kälte des Ostens. Kerzengerade steigt der Rauch aus den warmen Unterkünften in den kalten Morgen. Domovina in fronta Fiihrer in njegovi sobojevniki iz prvih vrst so že neštetokrat izjavili, da gre v tem ogromnem obračunu mladih narodov z boljševizmom in plutokracijo za biti ali ne biti. Nobenega dvoma torej ne more biti o tem, da je treba ravno sedaj vpreči vse moralne in materialne sile nemškega naroda in tudi zaveznikov v smeri zmage. Ravno sedaj — v tej hudi zimi — se zavedamo bolj kot kedaj poprej vseh ogromnih žrtev, ki jih morajo dajati iz svojih vrst naši hrabri vojaki zlasti na vzhodni fronti. Nadčloveški so napori, ki jih premagujejo Fiihrerjevi vojaki v neprestanih bojih sredi krute zime, ki ne pozna ni kake ga prizanašanja. Tem lepši je bil odziv, ki ga je našel Fiihrerjev oklic za zbirko kožuhovine in volnenih stvari, ker je domovina hipoma spoznala svojo odgovornost napram sinom in bratom na fronti. Ves nemški narod je dal edinstven dokaz svoje ljubezni do Fiihrerja in njegovih vojakov. Vsa angleška laži-propa-ganda ne more spraviti iz sveta velikega dejstva, da je nemška domovina neločljivo povezana s fronto. V tej duhovni in gmotni povezanosti je za-popaden tisti nemški patriotizem, ki — ne oziraje se na žrtve — ne pozna nikakih kompromisov. Fronta daje vse, stotisoči tvegajo dan in noč svoje življenje in zdravje za zmago Nemčije in novega evropskega reda. Pod vtisom takega junaštva pač domovina ne more zaostajati v svojem žrtvovanju, ki je le majhen odtenek tistega, kar dajejo vojaki brez okle- Največji dogodek preteklega tedna pa je bilo ponovno zavzetje Feodozije v Krimu. Feodozijo so zavzele nemške fn romunske čete po trdem boju. V prvem mahu je bilo ujetih 4600 sovje-tov. Zaplenjeno je bilo 73 tankov, 77 topov in mnogo drugega orožja. Sovražnik je istočasno žilavo napa-clal na reki Doneč. Na gornjem Donecu je sovražnik vdrl v nemške postojanke, toda Nemci so ga vrgli v protinapadu nazaj. Sovjeti so izgubili 1100 mrtvih in več sto ujetnikov. 19 topov fn 30 strojnic je padlo v nemške roke. Pri Feodoziii se je število ujetnikov zvišalo na 10.605, tankov na 85, topov pa na 177. V Krimu so nemške čete vrgle sovražnika severovzhodno od Feodozije proti vzhodu. vanja m brez premišljevanja. Treba se je le malo zamisliti v življenje in umiranje na fronti, pa bo utihnil marsikdo, ki mu to ali ono — recimo samo v vojnem gospodarstvu — ne ugaja. Pomisliti moramo, da je zmaga možna samo tedaj, ako ni med domovino in fronto niti najmanjšega nesoglasja v volji za splošno zahtevane žrtve. Kakor . vojak nima izbire med hočem ali nočem, kadar je treba napasti sovražne postojanke sredi snežnega meteža, prav tako ni more biti izbire za domovino, če se je treba odpovedati temu ali onemu odnosno prijeti za, to ali ono delo, ki naj fronti olajša borbo s krutim sovragom. Mnogim Spodnještajercem menda ni znano, da je po vsej Nemčiji na tisoče kmetij, na katerih opravljaj» žene, starčki in otroci vsa potrebna dela, ker so gospodarji, njih sinovi in hlapci na fronti. Te žene, ki morajo razen tega še skrbeti za vzgojo svojih otrok, so prave junakinje. Nekdo jih je imenoval tajno Fiihrerjevo armada in zares si zaslužijo ta časten naziv. Brez mrmranja vstajajo v najzgodnejših urah in legajo po trudapolnem dnevu dela in skrbi zadnje k počitku^ medtem ko romajo njih misli k ¿ra» gim na fronti. Isto, kar velja za naše vrle nemške kmetice, velja tudi za delavke in delavce v oboroževalni in» dustriji. Med delavkami je vse polna žen iz inteligenčnih poklicev. Visoko-lolke, ki so prekinile svoje študije, pomagajo pri montiranju letal, pa tudi sicer jih najdemo v vseh poklicih, zlasti tehniških in upravnih, nadome> stovati milijonske armade tistih, Id se bore na fronti. Kdor bo pisal zgodovino te vojne, ne bo mogel mirna nemške žene, ki je častno in junaška izpolnila vse pogoje totalnega vojskovanja. Ta strnjenost notranje nem-Ike fronte je tako čudovita, da bi morali sovražniki poklekniti takoj, kajti taka povezanost med domovino in fronto je nepremagljiva. Ves no rod se zaveda, da zavisi od slehernega človeka časten izid te velike in vsa vprašanja naše dobe obsegajoča vojna. Tu ne more biti izmikanja in vpraševanja, kajti vprašanja so postavljena tako jasno, da tudi odgovori ne morejo biti drugačni. Naj nam bo Fiihrer v tej dobi tet kih preizkušenj vsakega posameznika svetli vzgled odgovornosti in požrtvovalnosti! Opravljajmo svoje delo tako vestno in marljivo, da nas v domovini ne bo treba biti sram, ko bomo nekoč pozdravljali zmagovalce ob povratku na snoje domove. Ta zavest nas naj prešinja do poslednjega, saj gre za srečo in bodočnost ce> lega naroda in cele Evrope sploh. Narod je doslej vedno veselo sledit Fiihrerju in njegovim pozivom. Ta vesela pripravljenost mora ostati živa in budna vse do tistega dne, ko bodo napori domovine in fronte kronani z lavorievimi venci velike zmage. Čita;te?n ravnik Druck nní V - Dmckerei-Ges. m. ; Baumgartner: Haupt«-: ¡ , alle in Marburg d. Zui Zeil für Anzeigen 1. Juni M] gültig. Au tes bei höherer Qewait keinen Ansprich auf R geldr Vojaška konvencija sil Trojnega pakta Konvencija ki določa skupne smernice za skupne operacije proti skupnim sovražnikom, je bila v Berinu podpisana V Berlinu je bila 18. t. m. podpisana vojaška Konvencija med Nemčijo, Italijo in Japonsko. V tej konvenciji se Je določilo skupne smernice za skupne operacije proti skupnim sovražnikom. Za Nemčijo je podpisal šef vrhovnega poveljstva nemške oborožene sile, za Italijo poverjenik italijanske vojne sile, za Japonsko pa zastopnik šefa generalnega štaba japonske vojske in zastopnik šefa admiralnega štaba japonske mornarice. Italijanski in japonski tisk sta sklep vojaške konvencije med silami Trojnega pakta obširno komentirala. Tako piše »G i o r n a 1 e d' 11 a 1 i a«, da ni mogoče ločiti evropskih in azijat-skih bojišč. Sedaj obstoja samo še svetovno bojišče. Borba japonske je brezdvomno velik prispevek k akcijam Nemčije in Italije, kakor je tudi vojna v Sredozemskem morju in v Atlantiku ustvarila predpogoje za ponosne japonske zniage. Tudi »C o r r i e r e d e 11 a S e r r a« je mnenja, da je treba borbe v Atlantiku, Sredozemskem morju in v Pacifiku smatrati kot eno samo veliko bit-jko. Japonska je sama odkrito priznala, da se ima zahvaliti za svoj; hitre uspehe predvsem okolščini, da je večji del sovražnih bojnih sil vezan v Atlantiku in v Sredozemskem morju. Na drugi strani je japonsko ogrožanje življenjsko važnih središč Britanskega Imperija dovedlo do tega, da domini-joni ne morejo več pošiljati čet in letal v Sredozemsko morje. Vojaško sodelovanje sil Trojnega pakta je torej v teku. Berlinska konvencija je ustvarila pogoje za še aktivnejše vodstvo vojne. Govornik japonske vlade je izjavil na tiskovni konferenci, da bo nova konvencija v veliki meri prispevala k uspešni zaključitvi vojne. Pakt dokumentira še ožje sodelovanje prijateljskih sil. Ves japonski tisk je objav.l konvencijo na najvidnejšem mestu .ter jo označuje kot epohalni dogodek svetovne zgodovine. »Tokio A s a h i S i n b u n« je mnenja, da morejo zavezniške države odslej tudi na vojaškem polju v najtesnejšem sodelovanju doseči postavljen vojni cilj in s tem nov evropski red. Konvencija je logična posledica zavezniškega pakta z dne 11. decembra 1941. »M i j a k o š i n b u n« piše, da je pričelo novo poglavje svetovne zgodovine. »Jomiuri šinbun« pa zatrjuje, da se je novi svetovni red že izdatno približal. Tudi šanghajski tisk smatra vojaško konvencijo kot instrument za nadaljnje cjačenje odnošajev med Nemčijo, ItaVjc in Japonsko. Govornik japonske vojske, podpolkovnik Akija-ma, je izjavil, da je pričakovati od nove konvencije velik vpliv na celotni vojni položaj, istočasno pa tudi začetek enotne ofenzive. Vojna z Anglijo Po nemškem uradnem poročilu z dne 15. t. m. je sovražnik v Severni Afriki obstreljeval s svojo artilerijo neniško-italijanske postojanke pri Sollumu. Pri tem je imel sovražnik nekaj lokalnih uspehov. Nemška letala vseh vrst so napadala sovražne kolone, pristanišča in vzletišča južno od Agedabije in To-bruka. Malta je bila noč in dan uspešno bombardirana. Tudi po poročilu z dne 15. t. m. je sovražnik nadaljeval PK-Aufn.: Kriegsberichter Dietrich (Wb.) la elucui Waldiatier an der Lenlngrader Front, Auf dem Woge hl die Stellung PK-Aufn.: Kriegsberichter Schröter (Wb.) Jetzt geht's aui Urlaub! Die Glücklichen, die nun auf Urlaub dürfen, kümmern sich weder um die Kälte noch um die weite Fahrt. Die gute Stimmung und der klein« Eisenofeu nehmen auch diesen KampS mit dem östlichen Winter auf. artilerijski ogenj na postojanke pri Sollumu. Nemško letalstvo je bombardiralo važne točke v Cirenajki in prt Marsa Matruk. 18. januarja je bilo sporočeno, da se je morala slabotna nemško-italijanska posadka, odrezana pri Sollumu, po večtedenski junaški borbi, vsled pomanjkanja streliva in hrane predati. Letalstvo je uspešno bombardiralo sovražne postojanke. Nemške podmornice so vzhodno od Solluma potopile nekega sovražnega rušilca in zadele več ladij iz nek« spremljave. V Atlantiku so potopil« štiri ladje z 21.000 tonami. Nemška iz-vidniška letala so uspešno bombardirala neko pristanišče in industrijo ob vzhodni obali Anglije ter radio posta« jo na jugovzhodu otoka. Tudi Malta je bila opetovano bombardirana. Veliko vznemirjenje v Turčiji Iz Berlina pročajo: Dosedanji ame. riški veleposlanik v Ankari, Mac M u r. ra y, čegar mesto je zavzel dosedanji moskovski poslanik Zediajenih drža» Steinhardt, se nahaja trenutno v Ameriki. Mac Murray je dal nekemu uredniku lista »Baltimore Sun« interview ali razgovor, v katerem je govoril O sovjetskih načrtih, zlasti pa o ogrožanju Dardanei po sovjetih. * Turška Anatolska Agencija je zagrabila omenjeni razgovor ter ga j« objavila v turškem tisku skupno S Nova vlada češko- moravskega protektorata Dne 20. januarja so objavili v Frag, silno važne spremembe. Namestnik državnega proiektorja, ^-Obergruppenführer in general policije Heydrich je z ozirom na napredujoče pomirjenje v protektoratu ukinil z veljavnostjo dne 20. januarja opoldan izjemno stanje, kt je bilo dotlej v veljavi tako v Pragi kakor tudi v Brnu. Istočasno so odpadle vse druge omejitve in prepovedi. V spoznanju potrebe, da je treba vse sile češko-moravskega pro'.ekto-rata bolj kot kedaj poprej aktivirati za končno zmago Reicha in za novi evropski red pod vodstvom Adolf Hitlerja, je izročil poslevodeči predsednik protektoratske vlade dr Jaroslav K r e j č i državnemu predsedniku dr. H ach i demisijo celokupne vlade. Dr. Hacha je sprejel demisijo ter je poveril dr. Krejčiju sestavo nove vlade. Dr. Krejči je v ponedeljek popoldan izročil državnemu predsedniku listo nove vlade. Nato je imenoval dr. Hacha sledeče člane nove vlade: Dr. Jaroslav Krejči, predsednik vlade in pravosodni minister; deželni predsednik Richard Bienert, notranji minister; dr. Walter B e r t s c h, minister za gospodarstvo in delo; polkovnik v. p. Emanuel M o r a v e c, minister za prosveto; Adolf Hruby, minister za kmetijstvo in gozdarstvo; dr. Henrik Kamenecki, minister, za promet in tehniko in dr. Josef Kal-f u s, minister za finance. Ob 17. uri je sprejel državni predsednik dr. Hacha člane nove vlade k zaprisegi ter je ob tej priliki z ozirom uradnim dementijem moskovske agencije Tass. Jedro Murrayeve izjave obstoja v tem, da ni izključen vojaški napad Sovjetov na Dardanele in >ia Bospor. Tak načrt da je povsem v skladu s Stalinovo politiko pridobivanja oporišč. Turški časopisi se bavi-jo najobširneje z Murrayovo izjavo in pravijo, da je Edenovo potovanje v Moskvo, kjer so se razgovarjali bržčas tudi o Dardanelah, dovolj velik razlog za vznemirjenje. Moskovska agencija Tass pa skuša po stari navadi zavijati resnico s tem, da hoče Nemčijo proglasiti kot napadalca. V ostalem pa je Moskva zelo previdna. Gre Je za obtipovanje Dardane^skega vprašanja, bistveno pa izjavljajo, da Moskva nima namena, napasti Turčijo. Toda to, kar je dejal ameriški diplomat glede sovjetskih namenov v Dardanelah, pa agencija Tass ni zanikala. Ako smatra uradni zastopnik Zedi-njenih držav, da možnost sovjetskega napada na Dardanele ni izključena, mora imeti pač povoda za tako izjavo. Zanimivo je tudi dejstvo, da ameriške časnikarske agencije tega razgovora kljub zanimivi vsebini niso razširile. na novi kurz vlade naslovil na ministre govor, v katerem je dejal med drugim: »V času, ko so se skoraj vse suverene države Evrope izrekle za novi evropski red v smislu Ftthrerjevih zahtev, sodelujoč aktivno z Reichom, smatram za potrebno, da se uvede*v protektoratu popolnoma nov vladni kurz pozitivnih in aktivističnih sil. S privolitvijo nadomestujočega državnega protektorja sem se odločil imenovati novo vlado, ki bo v naših deželah brezkompromisno zgradila novi red ter tudi tukaj ustvarila vse pogoje za zmago velike Nemčije.« člani nove vlade so nato obljubili, da bodo zvesto sledili Adolf Hitlerju kot zaščitniku češko-moravskega protektorata in da bodo vestno izpolnjevali svoje naloge. Ob 18. uri se je sestala nova vlada k svoji prvi svečani seji. Na tej seji je podala deklaracijo, ki pravi med drugim, da se posveča nova vlada delu z vsemi močmi, češko in Moravsko je Previdnost postavila v sredino velikega nemškega naroda in Reicha ter je njegovo usodo za večno in neločljivo povezala z Reichom. V tem smislu pomeni sestava nove vlade odločilen korak k popolni rasti protektorata v Veliko Nemčijo. »Imamo dokončno hrabrost, povedati resnico. Za dobrobit češkega naroda korakamo odkritih src in poštenih misli. Izpovedujemo se za Fiihrerja in za Reich v zavesti zmage novega evropskega reda in najostrejše obsodbe in odklonitve boljševiških in plutokratskih sil.« Se istega dne je sprejel namestnik državnega protektorja ^-Obergrup-penfuhrer Heydrich člane nove vlade. V svojem govoru je povdaril, da n« gre zgolj za osebno spremembo, zavezano z reorganizacijo ministrstev, temveč za zgodovinsko spremembo vladnega kurza. Novim ministrom je izrazil svoje zaupanje ter jim je podal načelne smernice za njih bodoče dela Ni povoda za vriskanje! Londonski li§t »D a i I y E x p r e s s« piše, da je znana angleška brezbrižnost in malomarnost odgovorna za poraze v Vzbočni Aziji. List izraža upanje, da bo sedaj pač konec teh nelep;h angleških čednosti. V Malaji, tako p že ist, so bombe že razmrskale to slabost Toda kol ko napihnjenosti je še v londonskih ministrstvih in v vojaških pisarnah! Z žgočo iron jo se bavi list nadalje z angleško poročevalsko službo, ki se je dne 20. t. m. navduševala nad an-g eškim um kom na Malajskem pol. otoku, češ, da je bil ta umik najsijaj-nejša transportna storitev v zgodovini Malajske vojne. To je poročal londonski radio s tako privzdignjenim glasom, kakor da bi baš Anglež tiral Ja-ppnee iz Malaje in kakor da bi nevarnost za Singapur bila že mimo. Deistvo pa je, da raste nevarnost za Singapur IJONNMÎ'5 WAIKI^ min Tta»». tan 1IW On h... tltStOB GBMMANY TODAY STHAMOB Here It MUS U4PPK/ONG an aeeeunt of what they HITLER: THE FACTS JAPS J TANK '75 mi' Why the Libya Iwld-iip ? Q. AND H »MW- HMort Krrortn UUI «• Mm uim i* t> ».(«««Kl» .M.I »H» Batttr »f Ubta. M- ÉÏSf iwwauMt. -»* nu p «K* si avivons IvllS NO WATER,, b: YET THE* FOUGHT ON1 3 DAYS * berna M" «ca HUH COTNOIUNO. m» 1 P*» * UM* III HIMMLER FIGHTS THF P PAU? D A i G Kes to mtp of M lier dt fences A fTS^WS I II Ei hthi Vil/ ti/i. IjiJ ». , _______ "f^^^rE^Loates stagger Germany Sp/ar A ät-JÜ iqrm WWary hnrt» MUT WUU! U. '¿ZW™ " — THtM m*® ™» ÎKtKMWfl tait 1 Tiln" jaSSL tj?*, em— (Scheri-Bilderdienst-M.) Wie sie ihr Volk belügen! Faksimilie des Londoner »Daily Expreß« vom 8. Jänner 1942, das dem britischen Leser mit allen Einzelheiten vorlügt, daß in den verschiedenen StadtteileB Berlins gegen einen bevorstehenden Putsch militärische Stützpunkte eingerichtet worden seien. Mit solchen dreisten Lügen will Churchill das englische Volk über seine schweren Niederlagen inOstasien hinwegtäuschen Die grösste Bewährung der Infanterie: Sieger - nicht nur im Angriff Von Kriegsberichter Heriberth van Hauth PK. Der Feldzug im Osten ist für jede Waffengattung zu einer Härteprobe ohnegleichen geworden. In diesem Feldzug hat die ganze deutsche Wehrmacht Leistungen vollbracht, die den Stempel einmaliger Forderung und höchster Bewährung tragen. Die Weite des Raumes, die verbissene Zähigkeit und brutale Härte des Gegners, seine Besiiahtät und Verschlagenheit, seine zahlen- und materialmäßig kaum für möglich gehaltene waffentechnische Ausrüstung, die Schwierigkeiten des Kampfgeländes, der katastrophalen Wege- und Verkehrslage und die durch die Weite des Raumes und Stärke des Gegners bestimmte Dauer dieses Feldzuges sind einige Merkmale des Kampfes im Osten. Die Entscheidung ist zwar im Großen gesehen ge allen, aber davon spürt der einzelne Soldat vor allem im zentralen Kampfabschnitt noch nichts. Nein, gerade jetzt erlebt er die erbittertsten Kämpfe und ehe dem Gegner endgültig die letzte Waffe aus der Hand geschlagen ist, hat er noch schweres vor sich. Was der Infanterist fest in seiner Hand Mit... In diesem gigantischen Ringen hat vor allem — und das darf und muß man feststellen, ohne den Waffenruhm aller anderen Teile des deutschen Heeres zu schmälern — die deutsche Infanterie Leistungen und Taten vollbracht, die dem alten Wort von der »Königin der Waffen« und von der »unvergleichlichen Infanterie« neuen Glanz verleihen. »Nur die Infanterie kann siegen, alle anderen Waffen können ihr dazu helfen.« Diesen Satz, den ein Regimentskommandeur, der in diesen Tagen mit in da so angleške čete v svoji šibkosti zelo ogrožene. Za uradne čin te je v Londonu ni torej nikakega povoda za vriskanje. Tudi vojaški strokovnjak agencije Reuter ne vidi bodvekakih uspehov. AnnaVist — tako se piše ta strokov-rjak — pravi, da so se Japonci že v kitajski vojni marsikaj naučili v pogledu na izkrcavanje čet. To tembolj, ker so morali premagati na stotine velikih jezer. Brez dvoma uporabljajo sedaj metode, ki so se izkazale v vojni s Kitajsko kot koristne. Celokupni položaj je de ika+en in zmešan. Japonska nadmoč na suhem in v ziaku je tako ogromna, da ni mogoče priti do nika-kih pravih zaključkov. Zavzetje rudar, skega centra Tavoj v Južni Burmi s strani Japoncev je zelo neprijetna stvar za Anglijo. Tavoj je luka v Indijskem Oceanu in jo je smatrati kot tretje izgubljeno vzletišče v Južni Burmi, saj so Japonci že poprej zavzeli Victoria-Point in Mregui. dem Ritterkreuz ausgezeichnet wurde, immer wieder in den Mittelpunkt seiner Erziehungsarbeit während der Aus-bildungs- und Ruhezeit stellte, hat der bisherige Verlauf des Feldzuges im Osten vielfach bestätigt. Dieser Satz will besagen, daß die Entscheidung letztlich im härtesten Einsatz des Einzelkämpfers, im Kampfe Mann gegen Mann fällt. Nur der Boden ist erobert, den der Infanterist fest in seiner Hand hat, nur der Raum ist gewonnen, in dem der Infanterist den letzten Gegner aus seinem Schlupfwinkel hervorholte. Selbst gegen zahlenmäßige Übermacht Unwiderstehlich ist der Angriffsgeist des deutschen Infanteristen. Zäh und verbissen kämpft er sich an die gegnerischen Stellungen und Beiestigungs-linien heran, läßt sich durch nichts abweisen, trotz schwerster Geländehindernisse, trotz zähesten Feindwiderstandes, und bricht letzten Widerstand mit der blanken Waffe in der Faust. So war es überall, bei den Grenzkämpfen, beim Durchbruch durch die Stalinlinie und die Dessnafront und so wär es. als die ersten Schutzstellungen vor Moskau bezwungen wurden. Immer wieder zeigte sich der deutsche Infanterist dem Gegner überlegen, auch dort, wo er zahlenmäßig weniger stark war, wenn lange Märsche, nervenraubende Waldgefechte seine physische Kraft angegriffen, wenn ihn die Hitze des Sommers, die kalte Nässe des Herbstes oder der Frost des Winters geschwächt hatten. Aber die moralische Kraft, die jedem deutschen Soldaten innewohnt, sein kämpferischer Geist und seine hervorragende militärische Schulung ließen ihn unter meisterlicher Führung immer wieder Sieger sein. Und nicht nur im Angriff...1 Die Abwehrfront hält Bei einer Front von dieser ungeheuren Länge machten es die Operationen immer wieder erforderlich, daß hier oder dort der Angriff stoppte, eine Abwehrfront errichtet und gehalten werden mußte, um den Gegner an anderer Stelle vernichtend zu treffen. Daß wir im Angriff unwiderstehlich sind, das konnten nach den Erfahrungen der bisherigen Feldzüge auch unsere Gegner dem deutschen Soldaten und vor allem dem Infanteristen nicht absprechen, daß wir aber in der Verteidigung von gleicher Härte, Zähigkeit und Widerstandskraft seien, das Zugeständnis glaubten sie uns versagen zu können. Aber auch darüber wird und muß sie der Verlauf des Ostfeldzuges belehrt haben. Wochenlang mußte manchmal eine Abwehrfront gehalten werden, manchmal nur mit geringen Kräften gegen einen überlegenen Feind, der gerade hier jeweils mit massierten Kräften aufmarschierte, weil seine Führung glaubte, eine schwache Stelle in der Gesamtfront entdeckt zu haben, von der aus er selbst e ne Offensive einleiten und damit dus Kr:eg~ gliick beschwören könn;e. Be ko-gatschew und am Dnjepr, bei Je>n a und .an der Dessna und jetzt wieder kurz vor der sowjetischen Hauitst , wo der Gegner noch e n.nal se re letzten Reserven zu stärkster Abwehr zusammengefaßt hat, bewährte s ch der deutsche Infanter st auch in der Verteidigung. Man muß selbst das Orgeln der Granaten erlebt haben Was aber ist das Wesen des Infanterist sehen Kampfes, was daran macht ihn so besonders schwer, gerade hier im Osten. Man muß selbst als Iman-terist im feindrehen Feuer ge.egen haben, muß das Orgeln der Granaten erlebt, sich fest an den Boden geklemmt und auf den über e nen hinwegfeg n. den Splitterregen der explodierenden Granaten gewartet, man muß Me er um Meter heranfahrende Panze gespürt haben, an denen d e eigenen eichten Geschosse oh .e Wirkung abprallten, man muß das Schwirren und Pfeifen der feindrehen Infanteriege-schosse gehört haben n cht wisse d, wo der schießend; Gegner sitzt, und dann doch aufgesprungen und vo gestürmt seinl Man muß das Gefühl g enzenloser Hilf.osigkeit gehab hüben, das der Infan.e.ist so oft e^ipf nd t, empfinden muß, um zu ermesse.!, weicher Se'bslüb rwind n ' d" s bed rf und welche Leis ung der Infanter st immer wieder zu vol bringen hat. Denn es st ja so. daß de In anterist in erster Line nur das schwere Fe er des Feindes ve.spürt, während er dh W r-kung des e'genen schw r n Feue s auf die gegenerischen Linien im Gefecht nur in ger ngem Maße er eot. Zu dem Kamp, gegen den Fe hg trat hier im Osten aber in ähnlichem Maße e n anderer Kampf, de K mp. ge n die Natur, der Kamp/ gegen d"n Raum und der Kampf gegen kaum glajjjl che Lebensverhältnisse die bis heuie ke n deutscher Soldat kannte Bis an d;e Knie fast versank der Infan e. st im Schlamm und doch mußte dis Tiges-ziel erre cht werden, und fü- Streck n, für die man drei bis vier Stunden unter geregelten Verhältnissen brauchte, da benötigte man h;er die doppe te Zeit und noch mehr. Der Infanterist im Osten steht w e kein anderer imme- m Kampf. Sechs Monate im K?mpf ohne Ablösung, ohne Ruhe, nur Kamp kennt er, Kampf gegen den heimtückischen Gegner, Kampf gegen die klimatischen Verhältnisse, Kampf gegen die Ver-kehrsverhältn sse, und Kampf geg?n s ch selbst! Denn unter all diesen E n-w'rkungen marschieren, kämp.en. durchhalten und immer wieder kämpfen, im Angrfl ebenso wie in der Verteidigung, dazu gehören eiserne Nerven, Selbstbeherrschung, ein unbeugsamer E nsatzwille und e ne Diszip 'n. Das aber besitzt der deutsche Infanterist in e:nem Maße, der ihm jedem Gegner überlegen sein läßt. PK-Aufnahme: Kriegsberichter Pietzsch (Wb.) Italienische Schnellboote jagen feindliche U-Boote. Ein Geleitzugsweg entlang der Küste wird abgesucht. Das Heldenpaar in Stuka-Besatzung - PK. Im Soiner 1937 trafen sie sich das erste Mal, Hauptmann B. und der damalige Unteroffizier H. Sie kamen beide fast zu gleicher Zeit zur 1. Staffel eines Sturzkampfgeschwaders. Die Stukafliegerei steckte noch in den Kinderschuhen. Es mag sogar unter den Leuten vom Fach noch manchen Zweifler gegeben haben, der nicht an die Möglichkeit glaubte, Kampfflugzeuge, mit schweren Bomben beladen, dichter au den Feind heranzuführen, als das bis dahin möglich gewesen war, und damit eine wesentliche größere Treffsicherheit herbeizuführen. Darauf aber kam es gerade an. Doch mit den führenden Männern der deutschen Luftwaffe glaubten auch die ersten Stucka-Flieger an die Entwik-klung und die Zukunft ihrer neuen Waffe. In jenen Tagen fanden sich bereits viele der Sturzkampfbesatzungen, Flugzeugführer und Bordfunker zusammen, die im jetzigen großen Ringen unseres Volkes und ganz Europas um eine Neugestaltung unseres Kontinents wesentlich zu den Erfolgen beigetragen haben. Damals flogen auch Hauptmann B. und der jetzige Oberfeldwebel H. ihre ersten Stürze. Seit Oktober 1938 haben sie sich überhaupt nicht mehr getrennt, seither bilden sie eine Besatzung, damals noch im Frieden, später aber bewährt in den schwersten Prüfungen einer Gemeinschaft, im Kriege. Noch ein dritter gehört zu ihrem Bund, der benso treu zu ihnen gestanden hat wie die beiden Flieger zu ihm: Ihr Flugzeug, ihre Ju 87, In den der „Anton-Bruno" - 250 mal am Fe'nd Übungseinsätzen vor dem Kriege wie in alle den Feldzügen seit jenem 1. September 1939, da aus friedensmäßig harter Ausbildung noch härterer Ernst des Kampfes wurde, immer sind Besatzung und Waffe einander treu geblieben. Die Flieger blieben bei ihrer s87«, diese aber hat ihre Männer nie enttäuscht. Schon der erste Einsatz in der Morgendämmerung des 1. September 1939 gegen polnische Feldbefestigungen im Mittelabschnitt der Front führte sie mitten ins feindliche Feuer. Wie in der Ausbildung so oft geübt, flog der Flugzeugführer an, machte das Ziel aus, und setzte an zum Sturz. Noch wenig Korrekturen, und dann lag der Bunker im Visier. Im selben Augenblick setzte auch die Abwehr vom Boden aus ein. — Und das war anders als im Frieden. Zum erstenmal kamen der Maschine beim Sturz die Fäden der Leuchtspurgeschosse entgegen, zum erstenmal krepierten links und rechts die Granaten der schweren Flak. Es schien wie ein Wunder, daß die Ju heil aus dem Feuerhagel herauskam, daß der Motor noch lief, gleichmäßig wie vorher. _ Und dann kam der zweite Sturz auf dasselbe Ziel. Dasselbe Erlebnis des Kampfes, dasselbe Bild der Zerstörung und Verwirrung unten am Boden. Aber als der Flugzeugführer die Maschine abgefangen hatte und wieder der Front zuflog, da schickten die MG-Nester und Flakgeschütze noch einmal all ihr Feuer hinterdrein. Treffer im Leitwerk, im Rumpf und im Motor! Doch herunter kam der Vogel nicht 1 Im Tiefstflug schlich er sich über das Gelände, über jedes Gehöft hüpfend, dann wieder verschwindend, über das nächste Waldstück und dann noch ein Feld] dahinterlag die Front, die ersten deutschen Linien. Sie waren wieder zu Hause, bei den Kameraden. Das war die Feuertaufe der Stukabesatzung Hauptmann B. und Oberfeldwebel H. Nun reihte sich Einsatz an Einsatz, Erfahrung an Erfahrung. Und als nach 18 Tagen der Polenfeldzug zu Ende ging, trugen sie für ihren Kampf und ihre Erfolge beide das Eiserne Kreuz zweiter Klasse. Dann folgte wieder eine Zeit der Überholung, der weiteren Ausbildung der Vorbereitung für neuen Kampf. Die dauernde Steigerung der Erfahungen trug ihre Früchte im harten Kampf gegen Fankreich und gegen die englische Insel. Nach der Niederringung der belgischen Festungen folgten die Stürze auf das in Dünkirchen eingeschlossene englische Expeditionsheer und die flüchtenden britischen Schiffe im Kanal. »Da war was los«, erzählt Oberfeldwebel H. impulsiv, »soviel Flak auf engem Raum massiert, Land-und Schiffsflak eng beisammen, habe ich kaum wieder erlebt.« Umso verbissener stürzten sich die Stukas auf diese letzte Zuflucht der Briten in Westeuropa vor ihrem unrühmlichen Rückzug auf die Insel. Unter den Angreifenden befanden sich auch die Maschinen der 1. Staffel, die nun def Hauptmann B. führte. Sein Bordfunker war noch immer der Oberfeldwebel H. und auch, als sein Chef kurze Zeit darauf die Führung der Gruppe übernahm, blieb die alte Kampfgemeinschaft der Besatzung bestehen. Solch eine Verbindung von zwei Männern und Kämpfern beruht auf dem Vertrauen zueinander, auf dem Bewußtsein unbedingter gegenseitiger Bereitschaft, mit einem Wort: auf der Tat. Der Flugzeugführer führt die Maschine in den Angriff und durch das feindliche Feuer, der Bordführer sichert gegen Überraschungen durch feindliche Jäger. Er hält die Bodenabwehr nieder. Schon oft hat er sich mit zwei, drei und mehr Jägern herumschlagen, herumschiessen müssen. Der Flugzeugführer aiber zweifelte nicht an Durchhalten seines Kameraden. Nach einem Angriff auf britische Flugplätze mußte sogar einer der Verfolger, eine Hurricane, trotz überlegener Bewaffnung und Schnelligkeit den Kampf verloren geben und stürzte ins Wasser. Nach den Kämpfen in Polen, Frankreich und auf dem Balkan brachte der Krieg gegen die Sowjetunion, das Ringen mit rohesten und gemeinsten Gegnern, dem sich die deutsche Wehrmacht bisher gegenüber sah, neue schwere Bewährungsproben. Drei- und viermal täglich starteten die Maschinen von ihren Feldflugplätzen dicht hinter der Frontlinie und warfen im Sturz ihre Last auf sowjetische Bunker und Batterien, auf Truppen und Transporte. Immer wieder erfaßten Panik und Entsetzen den Gegner, wenn die Stukas wie Ungeheuer heulend and pfeifend auf großer Höhe zur Erde stürzten. Inzwischen sind es weit über 200 Angriffe geworden, die Hauptmann B. und Oberfeldwebel H. gemeinsam mit der Ju 87 geflogen sind. Und sie stehen noch im Osten, täglich bereit, in Hire »Anton-Bruno« zu klettern, zu starten und Tod und Verderben über iden Gegner zu bringen. Längst trägt Hauptmann B. das Ritlerkreuz zum Eisernen Kreuz und Oberfeldwebel H. das Eiserne Kreuz 1. Klasse, äussere Zeichen einer Anerkennung, die sie sich in veilfach bewiesener Tapferkeit vor dem Feind verdient haben. Ein äusseres Zeichen — denn sie selbst kennen nur die selbstverständliche Erfüllung ihrer Pflicht. Von etwas Selbstverständlichem spricht man nicht. So ist die Besatzung der »Anton-Bruno« ein Beispiel von vielen. In jeder Gruppe, in jeder Staffel ist ein Hauptmann B., ein Oberfeldwebel H. zu finden. Sie alle tragen die Begeisterung in sich für ihre starke Waffe. Sie alle sind Verkörperung deutschen Soldatentums, echten Fliegergeistes Mnd die Gewähr für unseren endgültigen Sieg. Von Kriegsberichter Oskar Kämmer. Razstava državnega prehranjevalnega sfaleža v Marburg« Med 1. in 8. februarjem 1942 bo v Mar-burg-u (Drau) v dvorani Götz velika kmetijska razstava. Razkazovala oo velike naloge državnega prehranjevalnega Staleža (Reichsnährstand) na področju oskrbe podeželskega ljudstva, pridelovalne bitke in tržnega reda. Razstava, ki jo je lanskega leta v Cilli-ju obiskalo 20.000 oseb, bo letos v Marburg-u še znatno razširjena. Serija velikih fotografskih posnetkov bo razkazovala podeželsko stanovanjsko kulturo. Sadjarska in vinorejska ¿ola tObst- und Weinbauschule) v Marburg-u ter zadružna zveza »Verband Südmärki-sehe landwirtschaftliche Genossenschnf. ten« se bosta v posebni razstavi bavila s spodnještajerskim vinarstvom, posebno z vinarstvom v okrožju Marburg. Kmetijska poklicna zadruga Südmark bo razstavila Bi odele in slike o posledicah kmetijskih nezgod ter o zdravljenju istih. Organizacija Landesbauernschaft Südmark, ki prireja to potovalno razstavo spo-lumno s prehranjevalnim uradom (Er-nährungsamt), oddelek A, v Marburg-u, se trudi, da b: kmetijskemu prebivalstvu Spodnje Štajerske z razstavami olajšata priključitev k velikim ciljem in nalogam pridelovalne bitke obsežnega nemškega kmetijstva. Pozdrav vseh zavednih Spodnješta ercev je „m mu»!', jfZ, m tiji...., 5» Vorgehen Italienischer Infanterie an der Ostfront Weltbild-Luce, Zaloigra kmeta v Sovjetifi Zgodovina iztrebljenega kmečkega stanu. Marksistično-boljševiški vladni sistem potrebuje velemestno delavstvo kot podlago in pomoč za obvladanje države. Nekdanja Rusija, kjer so bolj-ševiki prišli do oblasti, je pa bila, kakor znano, agrarna država. Kmečko prebivalstvo je tvorilo večino. Kmet v svoji individualistični in malomeščanski miselnosti ni prav spadal v židov-sko-boljševški sistem. Moralo se ga je »likvidirati« ter preoblikovati v podeželskega delavca, kar pa ni šlo tako hitro kakor likvidacija bogatega meščanstva, ker so kmetje predstavljali prehranjevalni stalež. če je pomanjkanje kruha postalo zelo občutno, se je kmetom hitro dalo zopet nekaj svobode. Kakor hitro je pa gladovna stiska popustila, so pa takoj zopet nadaljevali s svojo politiko iztrebljenja in uničenja kmetov. Največje zlo je bilo, da so boljševiki imeli kmetijstvo za poskusni objekt, ker je pri teh u-krepih izgubilo življenje nešteto število moških, žen in predvsem otrok. Boji komunistov za oblast so razrušili podeželsko gospodarstvo v najkrajšem času in že maja leta 1918 je cela »prehranjevalna armada« z orožjem napadla kmetije ter jim pobrala živila do zadnje zaloge. Pozneje se je samovoljno določilo količine žita, mesa, masla itd., ki ga je vsaka vas morala oddajati. Nasilje, ki je prvotno bilo namenjeno samo kulakom in velikim posestnikom, se je pozneje razširilo na celotno kmetijstvo. Po lakoti leta 1921 se je kmetom v želji po dvigu kmetijstva, ki je ležalo na tleh, dalo gotove pristanke. Leta 1928 je oa prineslo konec takozvane »nove ekonomske politike«, ki so ji pravili »eko-nomičeskaja politika« ali skrajšano NEP. Ta Leninova perijoda je bila razmeroma še znosljiva. Leta 1929 so pa začeli končno ve- ljavno uničevati kmetijstvo. Leta 1933 je sam Molotov na VII. kongresu sov-jetov priznal, da je izid te akcije pet in pol milijonov kulakov prepodil iz njihovih kmetij. Prav malo se jih je pri tem rešilo. Večinoma so izgubili življenje. Izobčenje v Sibirijo je bila najnižja kazen, Tudi najmanjše kmetije se niso mogle izogniti likvidaciji. Po usfavi UDSSR od 6. 12. 1936 nimajo v Sovjetiji več kmetov, temveč kmetijstvo, ki ga vodijo po državnem ljudsko-gospodarskem načrtu. »Kmečka posestva so združili v takozvane kolhoze, kmet sam je pa slabo plačan in izkoriščan delavec in suženj. Kljub temu je Stalin dne 12. novembra 1941 v moskovski »Pravdi« na kolhoze izdal oklic, v katerem je trdil, »da je boljševiški režim kmete osvobodil hlapčevanja veleposestnikom ter jim prinesel svobodo. Kmet v Sovjetij! živi svobodno in zadovoljno v kolhozih. Milijoni sovjetskih kmetov živijo v dobrih in kultiviranih razmerah, za kar so Sovjetski Uniji hvaležni.« Končno je sledil poziv, da bi še več delali in od svojega skromnega kruha še več oddali. Tako Stalin. Medtem so pa naši vojaki »dobre In kulturne razmere« v sovjetskem kmetijstvu temeljito spoznali. CELEBES Celebes je tretji največji otok Velikih Sunda otokov, ki ga obdaja na Severu istoimensko morje, na zahodu Makasarska morska cesta (proti otoku Borneu), na jugu Sunda in Flores morja ter na vzhodu morska cesta Molukov. širšega dela otoka se držijo štirje polotoki in sicer Maka-sar na jugu, jugovzhodu, severovzhodu in severu. Ta severni polotok (Minahasa) se vleče kakor črv proti vzhodu in nazadnje proti severovzhodu. Med polotok' morski zalivi Boni, Tolo in Tomi... —i - Gauleiter dr. Uiberreither Je govoril Gauleiter dr. Uiberreither je obiskal kraja Spital am Semmering in Maria-zell, ki ležita v gornjem dela Gati-a Steiermark ter si tam ogiedai življenje otrok, k se nahajajo na podeželju. Pn tej priložnosti je na javnih zborovanjih spregovoril ter navzoče pozval, da v današnjih usodepolnih časih oja-čijo svojo odporno moč v notranji fronti. V notranjosti — je dejal dr. Uiberreither — moramo biti močni in nikdar se ne sme več ponoviti, da bi zgubili vojno, ker bi v notranjosti bili preslabi. Zato se ne sme sedaj ničesar dogajati, kar bi nasprotovalo skupnosti. Vsaka tudi najmanjša slabost notranjosti je izdaja nad onimi, ki za nas zunaj krvavijo. Ce bi pa kdo mislil, da se bo iz vojne okoristil ali pa pregrešil zoper našo vojno gospodarstvo in prehrano, ga zadenejo neusmiljeno vse strogosti zakona. Kupce in prodajalce tajnega in prepovedano razpečevanega blaga se bo kaznovalo kakor navadne zločince. Naših bojevnikov na fronti pa ne smemo na noben način vznemirjati z našimi domačimi malenkostnimi skrbmi. Danes, ko je naš vojak sredi najhujše zime v krvavih bojih s Sov-jeti, potrebuje vse svoje sile za frontno službo. Naša slavna vojska mora odbiti vse sedanje ofenzivne napade številno močnejšega sovražnika ter se hkrati pripraviti za novo ofenzivo, ki bo pod Fiihrer-jevim vodstvom dokončno obračunala s tem največjim nasprotnikom. Končno se je Gauleiter v obeh svojih govorih v srčnih besedah zahvalil vsem tistim tihim junakom v domovini, ženskam ali celi armadi v zaledju delujočim, ki se kot »fronta v domovini« tako sijajno držijo. jem posestvu, če bo dobil in užival primerno izobrazbo, ki se danes zahteva od nemškega kmeta na lastni zemlji. Ravno, tako bo mladi kmetijski delavec jutri lahko posestnik in kmet, če si razen po. trebnega strokovnega znanja pridobi še svetovnonazornih političnih ved ter s tem predpogoj, da lahko na lastno odgovor, nost vodi kmetijo. Tako je in ostane na deželi za vse ljudi najbolj važen problem — temeljita iz. obrazba. Kako je pa razumeti preseneti Ijive uspehe naše oborožene siie? Zami. Ijivo in omaluvažujoče so naši sovražni sosedje nekoč gledali na našo na mirovni konferenci nam vsiljeno veliko premalo vojsko (Reichswehr). Bila je pa kal da. našnje sijajne oborožene sile, 'ki je os vseh bojiščih zmagovala. Tukaj je dokaz, da ni število, temveč stopnja šolanj» in izobrazbe ter duh, ki vlada v četah odloč. l|iv. Sličen je položaj z nemškim kmetijskim prebivalstvom. Malo število, ki ga je na razpolago, se ¡nora s temeljitim šolanjem in izobraževanjem spraviti na višino, kr bo zravnala kar po številu manjka. Danes še v sovražnih deželah govori nemško orožje. Za naš večen življenjski prostor se pretira nemška kri. Doma pa kmečko ljudstvo neumorno obdeluje zemljo, da jači in ohranjuje bojevniško moč obot'~ ein Staatsbegräbnis angeordnet. MALE VESTl * Oeneraiteidmarschall von Reichenau umn. Med prevozom v domovino je jmrl na posledicah kapi Generalfeldmarschall v. Reichenau. Z njim je preminul vojak velikega tormata. V vojni s Poljsko je vodil 10 armado, v vojni na zapadu 6. armado V sedanji vojni na vzhodu je tot poveljnik oklopmške armade odločilno vplival na potek operacij na južnem odseku fronte. Führer je počastil spomin veli kega vojaka s posebnim poveljem celo-kupn' vojski, obenem pa je odredil njegov pogreb na državne stroške. * Generalfeldmarschall v. Brauchitscb le bil operiran. Kakor poročajo iz Berlina, je bil Generalfeldinarschall v. Brauchitsch te dni operiran Operacija je potekla kljub te/ki srčni motnji, ki je nastala pred dvema meescema, zelo povoljno. Generalfeldmarschall je že na poti okrevanja in se bo mimo tega moral Se dalje časa zdravit). Führer mu je poslal najboljše želje za skoraišn.ie okrevanje. » Moderne živalske bolnišnice oozna nemSka armada V svetovni vojni je še manjkalo naprav za ured tev bolnišnic, v katerih bi se zdravili težji primeri bolezni ali ran vojaških konj. Danes se taki primeri ne ikvtdirajo več s smrtjo temveč imamo v zaledju velike najsodobnejše urejene konjske bolnišnice kjer se po vseh metodah moderne živinozdravniške vede zdravijo tudi najtežji slučaji. Zivinozdniv-nikntn stoiiio na razpnlagb vsi mog'»či aparati za opeiacije, obsevanje itd kjer se te štirinogate tovariše in pomočnice na-Sih habnh 'oir.ih bojevnikov neguje in zdravi ter jim v največjih primerih povrne zdravje in ut'nvne sile rebitna pr padnost h kakemu odredu NSDAP Ponudnik1, ki so se že javili k letalstvu ozir. se še m'sl:jo javiti, ne pridejo za zračne padalne čete v po-Stev. Ponudbe ie dostavljati samo m VVehrbPzirkskommando. ki ie za stalne bivališče prosilcev pristojno.. * Koledar »Untersteirischer Kalender« se naročnikom razpošilja v vsakodnevnih partijah kakor so svoječasno prispela naročila. Vsem ki so ga naročili in plačali, se bo po pošti dostavil. Nadaljna naročila in nakazila denarja so pa brezpredmetna, ker je medtem že celokupna naklada razprodana. * Nakaznice za meso so z 21. januarjem uvedli v Zagrebu. Gre za nabavne listke za goveje, telečje in svinjsko meso. 1 e-denska porcija mesa za osebo je dvakrat 150 gramov čistega mesa oziroma 200 gramov mesa s kostmi. Meso se bo pro-daialo samo ob sredah in sobotah. » Ljudsko gibanje v Marburg-u. V prvi polov.ci ianuarja je bilo pri Standesamt-u prijavljenih: 88 rojstev (89), od teh 46 fantov (40). 42 deklic (49); 68 smrtnih slučajev (41), od teh 42 moških (18), 26 žensk (23); civilnih porok je bilo to pot veliko manj kakor v prejšnji mesečni polovici ko jih je bilo 70, zdaj pa le 47. Zgornje številke v oklepajih pomenijo (v svrho primerjave) število iz druge polovice decembra. * Gospodarska zbornica, to je Wirt-schafts 750 Prepisati? Prerisati? Ne! Naročiti folo- kopije je bolje in ceneje. Foto - razmnozevalnica: Kontrolni Hrad za gospodarska podjetja (Kontrollbüro für Wirt-schaftsbetriebe), Graz, Grieskai (¡0, tel. 67-95. 673 Kupujem vrbove šibe olupljene in neolupljene, v vsaki množim. Peter Kotschisch, Korbflechtermeister. Marburg/Drau, Copettigasse i. 62 Dva para težkih, vprežnih, 10-Ietnih konj prodam. Cena po dogovoru. Franz Petsch-nik, Post Kopreinitz bei Reichenburg. 90 Par volov dve leti starih, prodam. Johann Sorez, Partin 103, Post Mallenberg (St. Georgen W. B.) 88 Kateremu preseljencu in Spodnje Štajerske je kaj znanega o preseljeniški prtl'agi št. 7594 naj to proti dobri nagradi sporoči na naslov: Tomasin Josef, Umsiedlungslasrer Walsrode, Hannover. 110 Kateremu preseljencu in Spodnje Štajerske je znano, kje se nahaja moia prtPaga št. 7633 Poročati proti nagradi na naslov: Zabkar Anton, Umsiedlungslager Walsrode, Hannover, Deutschland. 111 Prnddm bencinski motor, 5 ks, in sauggas motor, 10 ks, ter mlatilnico s čistilnikom (Ježek). Stefan Skrbinschek, Unter Haidin, P. Pettau. _108 Harmonika (»Wiener«) chromatična, dobro ohranjena, se proda. Brunndorf bei Marburg-Drau, Kleistgasse Nr. 33. 102 Lovci in posestniki pozor! Kupujem vsako količino kož In sicer od svinj, dihurjev, kun, veveric, zajcev itd. Trgovina Josef Besiak, Podwinzen bei Pettau. 109 Izauhila se je 13- ianuarJ'a na Poti »yuuiia ¡z pettau-a do Amtmanns- felda (St. Lorenzen am Draufeld) torbica z denarjem, zdravniškimi dokumenti in 2 Reichskleiderkarti na ime Johann Pippen-bacher, Nr. 259596 in Antonia Van. Nr. 490938. Najditelj se naproša, da zdravniške dokumente in Reichskleiderkarti ®dda pri: Gemeindeamt Amtmannsfeld (St. Lo. renzen am Draufeld). 91 Pisemske znamke nekdanje jugoslovanske serije, Srbija, Hrvatska, bivša Avstrija, Volinija ter boljše evropske serije, zbirke in Hausse-blago iščem stalno v svrho nakupa. Po. nudbe z navedbo cen na: Korenjak, Brückl (Kärnten), Postfach. 58 Ob jugoslovanski mobilizaciji so mi vzeli kobilo »Fukso«, staro 10 let. Visoka ja 155 cm, obseg 171 cm, na glavi ima malo belo liso, na levi zadnji nogi pa bedro belo brizgano. Kobila je baje nekje na Spodnjem Štajerskem. Kdor mi sporoči kje se kobila nahaja, dobi 100 RM nagrade. Blasius Scherdoner, Grundbesitzer, Oberbirnbaum Post Peter im Sanntal. 89 Iščem 2 pečarska ali lončarska pomočnika ter 3 vajence za takojšnji nastop. A. Reisp, Marburg/Drau, Kernstockgasse 10. 72 Sprejmem takoj pridno gostilniško oomivalko. Nekrep, Marburg (Drau), Viktringhot-gasse 4. 862 s trem' delovnimi močmi 1/lUZina za poljedelska dela. se sprejme v hišo v Lucksenburg. Nadalje sprejmem konjskega hlapca in mlinarske-ga vajenca. Mlin F. DROFEN1K, Pölt-schach, Untersteiermark. 59 Pripraven poklicni lovec, perfekten v uničevanju ropne zverjadi ter z znanjem reje fazanov, se išče za večje lovsko področje. Ponudbe pod »Langjährige Praxis« na Geschäftsstelle der »Marburger Zeitung« in Pettau. 80 Ua'anor priden, ki bi imel veselje do V a enBC slikarske in pleskarske obrti, se takoj sprejme pri Josef Schatter, Maler und Anstreicher, Gutenstein. 81 Dva urarska pomočnika sprejmem takoj. Jakob Muljawetz. Marburg-Drau, F. L. Jahn-Platz 1. 92 OforH Družine z več delovnimi močmi wierjl se sprejmejo pri Gutsverwal- tung Rogeishof, Post Kötsch. 87 OGLAŠUJTE! iSw\a uporabno za studenec prodam, vi» Jus, Drauweiler, Hermanngasse, Post Marburg-Drau. 101 j— i ■umnimi min — i iimiiii■ m■■ wifn--n~———————— Otroški klavir na prodaj. Vprašati Stadttheater, Mar-btrrg-Drau, (Tischlervverkstatte). ,93 Posestvo 38 oralov se da v najem za polovični pridelek, ali pa se sprejme majer s 5—6 de lovnimi močmi. Dr. Kapndov, Post Maria Schnee. 98 Voz težki, ki bi nosil 3 do 5 polovnjakov ter en lahki voz za enega konja, kupim. Ponudbe na naslov: Jakob Tschutscheg, Osseg 677 Dreialtigkeit in den Biiheta. 96 Vinogradniki! Na razpolago imam več lepih cepljenk, tudi korenjake; iz drevesnici, pa črešnje, breskve, pritlične jablane in hruške. Obst-baum. und Rebschule Franz Holz, Post Jirrschinzen. Zahtevajte seznam. 82 Hišica z nekaj zemljišča v bližini Marburga ali ob kakšni postaji se vzame v najem. Ponudbe pod »Ekonom« na upravo lista. 84 Hišna pomočnica, dobra gospodinja, želi poročiti gospoda od 22 do 30 let.' Naslov v upravi lista. 83 Kateremu preselgencu iz Spodnje Štajerske ali Gorenjske je znano, kje je ostala ali kje se nahaja moja preseljeniška prtljaga štev. 7300. Poročilo ali odpremo prtljage na moj naslov na-gradim. Franz Tomaschtn, Umsiedlungs-lager, VViesenburg, Triptis i. Thuringen. 94 Vajenca, pridnega, iz poštene hiše, sprejme takoj Frcinz Deschelak, Schneidermeister, Eieh- tai Nr. 51. 95 Htoria s delovnimi močmi m V/11; IJ ti deklo, sprejmem s 1. februarjem. Anton Babitsch, Steiermarkische Sparkasse, Freidegg 41, Post PoBnitz. 85 Viničarja ali oferja z 2—3 delovnimi močmi, sprejmem takoj. Jakob Walentan, Tragutsch 11, P. Wach-senberg (St. Margarethen a. d. PoBnitz). 86 u.;.. 2 5—6 člansko družino z zna-mcijei ^gjj, vseh poljskih del, se takoj sprejme. Sanntalerji imajo prednost. Ponudbe na Antonie Penitscli, Marburg, Vik-triughofgasse 9. 97 Utanra zdravega, samskega, sprejme: p(.C*, rae K Goldschnig, Kunst-•miihle, Frauheim bei Marburg-Drau. 100 zdravo za pomoč v gospo-l/tail; dinjstvu, sprejme K. Goldschnig, Kunstmtihle, Frauheim. Celokupno prebivalstvo okrožij Stadt- in Landkreis-a Marburg bo obiskalo veliko maA&m immui^a fteektanje- miMtM sitdess® Vsak Od 1. do 8. februarja 1942 v Marburg.u, v dvorani »Götz«, Tegetthoffstralte. Odprta od 8. do 18. ure. — Začetek v nedeljo 1. februarja 1942 ob 10. uri* Na razstavi se bo videlo zanimivosti iz sledečih področij: > Krvna vprašanja in dedno zdravje »Zmaga orožja — zmaga otroka« Kmetiiska pridelovalna bitka Olajšanje dela v hišnem gospodinjstvu Varstvo rastlin in zaščita ptic Spodnještajersko čebelarstvo Red na tržišču in vodstvo potrošnje Naučnl ogled obilnih strojev Kmetijska strokovna knjižnica Vinske poskušnje Brezplačno ugotavljanje kislin v vinu Brezplačna preiskava zemlje z ozirom na vsebino apna. Celodnevno odprt vaški kino bo pri prosti vstopnini igral zanimiv« zvočne filme o kmetijstvu ter kulturne filme o oboroženi sili, tehniki in športu. si mora to veliko razstavo oaiedati! Prispevek za stroške: odrasli 30 Rpt, vojaki, policija lo mladina 10 Rpf. Predprodaja vstopnic pri Ortsgruppenfiihrer-jih in pri Ernährung», aint-u, Marburg, Obere Herrengasse 2, II. nadstropje. 79 > > > > > > kmŠMmm jsmmMa! DER CHEF DER ZIVILVERWALTUNG der Beauftragte für Ernährung u. Landwirtschaft, Abteilung Wein (Weinbau \virtschaftsverband Südmark), to je šef civilne trprave, pooblaščenec za prehrano in kmetijstvo, oddelek za vino (vinorejska gospodarska zveza Siidmark) doslej v Marburg-u, Herrengasse 36 (Obere Herrengasse 2), se je dne 15. januarja 1942 preselil v svoje nove uradne prostore tHaduty a. 4. i)tau, Ha^steasse 9, pritličje desno, vogal Badgasse 7» Telefonično se ga doseže s klicanjem številke 23 03 I „ŠTAJERSKI GOSPODAR1' ! posrednik med mestom in deželo Organizacifa Steirischer Heimatbund Vam olajšuje uk nemščine!