n 3iuio dekorativna glasilo delovne organizacije dekorativna ljubljana št. 7/XVIII julij 1981 ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■H 22. julij — dan vstaje slovenskega naroda Jugoslovanski narodi in narodnosti letos praznujemo 40-letnico oborožene vstaje proti tujemu okupatorju in domačim izdajalcem. Centralni komite KPJ, ki se je pripravljal na oboroženi boj, je 27. junija 1941 formiral glavni štab partizanskih odredov Jugoslavije. Komandant je bil Josip Broz Tito. Samo nekaj dni kasneje, 4. julija, je bila na seji politbiroja v Beogradu sprejeta odločitev o začetku ljudske vstaje. Osnovna oblika oboroženega boja zaradi okupacije in razmerja sil je bila — partizanska vojna. »V boj proti fašističnim okupatorjem«, to je bil vojni klic, s katerim je partija pozvala ljudstvo. »Zdaj je čas, da se dvignete vsi kot eden v boj proti okupatorjem in njihovim domačim hlapcem, krvnikom na- ših narodov. Na teror odgovarjajte z množičnimi udarci po najobčutljivejših točkah fašističnih okupatorskih banditov ... Ustvarimo iz naše države neosvojljivo trdnjavo za fašistične osvajalce.« Glas je odmeval krepko — pod orožje, k vstaji! Plamen vstaje je zagorel po celotni Jugoslaviji. V Sloveniji je partizanska puška počila 22. julija in kot odmev na njen glas so se oglašale vedno številnejše partizanske puške. Tovariš Tito je ocenil: »Za splošno vstajo je bil takrat pravzaprav že skrajni čas. Naša partija je pravočasno predvidela dogodke in v svojem delovanju v Jugoslaviji ukrenila vse, kar je bilo v njeni moči in kar je bila njena dolžnost, da čimprej usposobi in popelje ljudstvo v boj proti okupatorju. Potemtakem je bila naša vstaja že od vsega začetka organizirane splošne ljudske narave, ne spontana in lokalistična, v tej ali drugi pokrajini. Tu niti ne gre za to, kje se je vstaja začela; njen začetek in kraj je določila komunistična partija — in samo to je zgodovinska resnica.« Revolucionarno izročilo našega narodnoosvobodilnega bo- ja ostaja tudi danes tisto vodilo, ki ga moramo ohranjati in gojiti tudi v prihodnjih generacijah. Pripravljenost, da nadaljujemo z revolucionarno tradicijo in da ohranimo našo so-moupravno socialistično domovino, je najpomembnejša dolžnost vseh nas — vseh delovnih ljudi in občanov v naši Jugoslaviji. Vladimir Kočevar ...J T " TZ r« Upokojenci — dobrodošli med nami Okoli poldneva smo pričakali naše upokojence, ki so si nato ogledali proizvodne prostore in obiskali nekdanje sodelavce V sredo, 10. junija je bil dan, ki smo ga prijetno preživeli s svojimi nekdanjimi sodelavci-updkoj enci. Obudili smo spomine na čase, ki smo jih skupaj prebili v Dekorativni. Vabilu se je odzvala dobra polovica upokojencev, ki so jih sprejeli predstavniki družbenopolitičnih organizacij in vodstva delovne organizacije. Mnogi na srečanje niso prišli, ker so bili zadržani, spomnili pa so se Dekorativne z dopisnico, na kateri so bile izražene najboljše želje s prisrčnimi pozdravi. Petih naših bivših sodelavcev smo se tisti dan spomnili in jih obiskali na domu, ker niso prišli iz zdravstvenih razlogov, prijetno pokramljali z njimi ter jim zaželeli zdravja v upanju, da bodo drugo, leto tudi oni med nami. Že prvi prisrčni stiski rok so dokazali, da se radi vračajo med nas, da srno vsi veseli, ko se srečamo in preživimo skupaj nekaj -prijetnih trenutkov. Ne- kateri so si n-ajprej z zanimanjem ogledali naše proizvodne prostore, kjer so včasih delali tudi sami in se pogovorili s svojimi nekdanjimi sodelavci. Skupaj smo se ponovno zbrali v naši športni jami pri kosilu, kjer je vse prisotne prisrčno pozdravil generalni direktor tov. Nebec z željo, da bi se med nami prijetno počutili. Veselega vzdušja ni pokvarilo niti slabo vreme, ki nas je prisililo, da smo se preselili v prostore naše jedilnice. Kulturna skupina je kot vsako leto pripravila zabavni program, v katerem so zapeli naši pevci in zaplesali člani folklorne skupine. Vsa ta leta smo v tem delu programa skušali prikazati, s čim se ukvarjamo v prostem času ter s kakšnimi oblikami kulturne dejavnosti se ukvarjajo naši delavci. Ker vemo, da so tudi naši upokojenci zelo aktivni, smo se spomnili, da bi letošnje leto oni pokazali, s čim se v prostem času ukvarjajo oziroma kaj je njihov najljubši konji- (Nadaljevanje na 3. strani) Zbrali smo se v naši »jami«, kjer naj bi bilo srečanje Po postreženi juhi nas je presenetil dež Srečanje sta povezovala Ivica Trček in Jaka Zupan Kulturni program in predstavitev razstave je bila v jedilnici S svojim nastopom so se predstavili tudi nekateri nekdanji sodelavci Komisija je ocenjevala izdelke, ki so jih prinesli upokojenci Oceniti so morali kulinarične izdelke — tekmovala je tudi komisija, kdo bo prej pojedel juho, za nagrado pa je zmagovalec moral pojesti še polno skledo sira Nagrajenci so dobili skromne nagrade (Nadaljevanje s 1. strani) ček. Bili smo prijetno, presenečeni nad sodelovanjem, saj so nam predstavili veliko svojih ročnih del za okras ali praktič- no uporabo. Po svojih najboljših močeh smo organizirali skromno razstavo njihovih izdelkov, da bi pokazali, koliko truda in dela je vloženega v vsak izdelek posebej. V pro- Delavci Predilnice Laško v Dekorativni Ze od združitve z Dekorativno v Ljubljani leta 1978 smo želeli obiskati to delovno organizacijo in spoznati njene delavce in proizvodnjo. Končno se je to zgodilo 13. 6. 1981, ko so ljubljanske temeljne organizacije imele delovno soboto. Kljub deževnemu jutru smo razpoloženi posedli v avtobusa in krenili skozi Celje preko Trojan do Ljubljane. Pred Dekorativno so nas prisrčno sprejeli vodilni delavci in nam zaželeli dobrodošlico. Nato smo šli v komercialno sobo, kjer smo si ogledali celotno kolekcijo1. Navdušeni nad pestrimi deseni ploskih tkanin in vzorčastih plišev smo krenili v proizvodne prostore. Ko smo šli skozi apreturo in tkalnico ploskih tkanin, smo ju nehote primerjali z našo prejšnjo tehnologijo. Pliš tkalnica pa je bila za nas nekaj novega. Spoznali smo visoko produktivne najnovejše stroje in urejene delovne pogoje, skratka moderno tehnologijo. čeravno je bilo srečanje s sodelavci le bežno, smo z nekaj besedami ali pa le s pogledom čutili toplo domačnost in dejstvo, da smo vsi eno. Po ogledu smo ob zakuski prijetno pokramljali in se veselili uspehov celotne DO, ki nam jo je predstavil generalni direktor Janez Nebec. Polni prijetnih vtisov smo se poslovili in se odpeljali po Dolenjski do Muljave, kjer smo si ogledali rojstno hišo Josipa Jurčiča. Ko smo nadaljevali pot proti Novemu mestu, so šele prvi žarki prebili oblake in osvetlili dolenjsko gričevje. Prispeli smo do gostišča Pavlič, kjer nas je čakalo kosilo. Odlično postreženi smo se udeleženci dobro počutili, misli in izrečene besede pa so se venomer vračale v Dekorativno, bodisi primerjalne ali pohvalne. Po kosilu smo se za kratek čas ustavili v Pletenjih, nato pa se odpeljali v Kostanjevico, kjer smo si v Lamutovem salonu ogledali razstavo Božidarja Jakca, Toneta Kralja in drugih. Ker je vsak po svoje cenil prenos barvnih vrednosti v svojstven svet slikarja, se je kmalu slišalo ubrano petje iz obokane pivnice Kostanj eriške-ga gradu. Od tod smo se odpravili v Sevnico, kjer nas je v Ajdovcu sprejela prijetna glasba. Tu smo v veselem vzdušju tudi zaplesali, čeprav so nekateri hoteli po treh urah dobre volje še ostati, je zmagalo mnenje: ko je najlepše, je treba oditi, da so spomini nepozabni. Danica Krampušek gram smo vključili tudi ocenitev teh izdelkov. Komisija za ocenitev je imela res težko delo, odločiti se je namreč morala za pet najboljših izdelkov med samimi dobrimi. Kljub temu smo simbolično nagradili vse udeležence tekmovanja, da bi se jim vsaj delno zahvalili za njihovo sodelovanje. Posebno presenečenje sta nam pripravili tov. Prosenova in Biričeva, ki sta nam prinesli za pokušino svoje kuharske specialitete — domače rezance in sir, tov. Verbičeva pa nas je počastila z desetimi šopki rož, ki jih pripravlja sama. Marsikdo se je veselo zavrtel ob glasbi ansambla »Bo-golin«, ki nas je zabaval tja do večernih ur, nekateri pa so izkoristili čas za prijeten klepet im obujanje spominov iz starih časov, ko so sami delali v Dekorativni in jih še danes niso pozabili. Tov. Ivanka Pirš nas tudi ni pozabila, ker nam je pisala: »Letos se prvič ne bom mogla udeležiti tega zares prijetnega srečanja, ker grem na dolgo potovanje v Kanado. Vsem skupaj želim še mnogo uspehov pri delu ter vas tovariško pozdravljam — vaša nekdanja hvaležna sodelavka«. Takih in podobnih prisrčnih pozdravov z željami smo prejeli veliko, vsem se najlepše zahvaljujemo, tistim pa, ki ste nas obiskali, sporočamo: prijetno je bilo z varni, zato nasvidenje drugo leto. Ivica Trček Iz šole »Teorija in praksa marksizma« Kot slušatelj sem bil prisoten na trimesečnem seminarju »TEORIJA IN PRAKSA MARKSIZMA« na oddelku delavske univerze v Celju. Zbranih nas je bilo 20 slušateljev iz občin celjske regije. Ta pester zbor slušateljev je bil izredno uspešen, saj smo se v diskusijah med seminarskim delom seznanili s problemi in uspehi v naših Okoljih. Med seminarjem smo aktivno delovali v aktivu ZK, kjer smo si s planom med drugim zadali tudi obisk OZD »Steklarna« Rogaška Slatina. Tam smo se s-ešli z vodilnimi delavci, ki so nas seznanili s poslovanjem, tekočimi problemi ter nalogami in načrti za uspešno poslovanje ter plodno družbenopolitično delovanje. Povabilu na naš oddelek se je odzval tudi celjski družbeni pravobranilec samoupravljanja in nam pojasnil nekatere teža- ve, probleme pri uveljavljanju sistema socialistične samoupravne demokracije v naših delovnih Okoljih. Na j večjo pozornost pa smo posvetili izgradnji našega političnega sistema socialistične samoupravne demokracije in družbenoekonomske ureditve v Jugoslaviji. Na kratko: pridobili smo znanje, ki nam bo potrebno pri nadaljnji izgradnji političnega sistema demokratičnih odnosov, ki bodo omogočili, da se bodo samoupravni interesi delovnih ljudi v združenem delu, na raznih področjih interesnih dejavnosti družbenega življenja v celoti, kakor tudi v delegatskem sistemu družbenopolitičnih skupnosti izražali čim bolj svobodno v okviru demokratičnega samoupravnega odločanja. Jože Kušar Tečaj za vzdrževanje delovnih sredstev V mesecu maju smo v delovni organizaciji organizirali tečaj za vzdrževanje delovnih sredstev, ki je bil namenjen celotnemu strokovnemu kadru v proizvodnji. Tečaja so se udeležili tehnologi, mojstri in mehaniki iz vseh obratov v vseh treh TOZD. Izvajalec tečaja je bil Zavod za tehnično izobraževanje. Glede na triizmensko delo je bil tečaj organiziran v 3. skupinah po 3 dni po tri ure na dan. V treh tednih, kolikor je trajal tečaj, je obiskovalo tečaj 55 naših delavcev iz vseh obratov, največ pa iz tkalnice. Tečaj je bil organiziran z namenom, da delavci čim bolj smotrno izkoriščajo in vzdržujejo delovna sredstva. Tečaj je v svojem programu zajemal: — pomen vzdrževanja, organizacija in planiranje vzdrževanja; — maziva; — sistemi in organizacija mazanja. Mislim, da je bil namen tečaja dosežen, to pa je, da strokovni delavci v proizvodnji še bolje opravljajo svoje delo pri vzdrževanju delovnih sredstev. Milan Kočar Delo skupne disciplinske komisije DO Disciplinska komisija mara še vse prevečkrat obravnavati delavce, ki kljub stabilizacijskim prizadevanjem celotne družbene skupnosti ne jemljejo resno svoje osnovne dolžnosti, to je odnosa do dela in izpolnjevanja svojih delovnih dolžnosti. Hkrati je treba povedati, da se je stanje na tem področju vendarle nekoliko izboljšalo, kar pomeni, da se velika večina nas zaveda, da bomo le vsi skupaj in z vso prizadevnostjo1 uspeli še nadalje dosegati takšne ali pa vsaj podobne rezultate kot smo jih do sedaj. Ko govorim o tem, da se je stanje izboljšalo, imam v mislih predvsem to, da se je zmanjšalo število najhujših kršitev kot npr.: neopravičeni izostanki, fizično obračunavanje, prihajanje na delo v vinjenem stanju in podobno, pa čeprav so še zmeraj tudi te oblike kršitve delovnih dolžnosti vse prevečkrat prisotne v naših temeljnih organizacijah. Prav tako je še zmeraj veliko zlorab bolniškega staleža in ravno na tem področju bo treba še mnogo storiti, da se stanje popravi, saj nam je vsem znano, kako visok odstotek bolniške imamo in kako negativno vpliva to na produktivnost in s tem tudi na naš osebni dohodek. Prav goto-vo zelo veliko prispeva v boju za zmanjšanje bolniškega staleža samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, ki določa, da lahko delavcu odobri bolniški s-ta-lež le njegov izbrani zdravnik. V začetku je vnesel ta samoupravni sporazum nekoliko zmede, sedaj pa smo se že navadili nanj in upoštevamo njegova določila. Ta samoupravni sporazum tudi omogoča, da v primeru, ko temeljna organizacija podvomi v upravičenost bolniškega staleža, poda predlog kolegiju zdravnikov, ki potem odloči o upravičenosti oziroma neupravičenosti le-tega. Pri nas smo se te možnosti že poslužili in kolegij zdravnikov je nekajkrat odločil drugače kot izbrani zdravnik. Vse to bo gotovo vplivalo na to, da bodo izbrani zdravniki pri dajanju bolniškega staleža bolj preudarni. S tem mislimo na to, da bo le-čeči zdravnik odobril bolniški stalež res samo delavcu, ki je bolan, ne bo ga pa odobril delavcu, ki je zdrav, kar pa vemo, da ni bilo vedno čisto tako. Tudi sami delavci bomo dvakrat premislili, preden se bomo odločili iti k zdravniku po bolniško, ki je v resnici ne potrebujemo, vsaj ne zaradi bolezni. V primerih, da torej de- lavec izostane z dela, pa ne prinese bolniških listov, ali jih ne prinese od pristojnega zdravnika, ali pa mu kolegij zdravnikov ne prizna bolniške bodisi v celoti ali samo deloma, ima delavec neopravičen izostanek. Neopravičeno izostajanje z dela je po naših samoupravnih splošnih aktih hujša kršitev delovne dolžnosti, ki jo mora obravnavati skupna disciplinska komisija. Če ta ugotovi, da je delavec res neopravičeno izostal z dela in da je odgovoren zato kršitev, mu lahko izreče enega izmed ukrepov, ki jih določa zakon o delovnih razmerjih in naš pravilnik .o, odgovornosti delavcev. T1 ukrepi so: opomin, javni opomin, razporeditev na druga dela oziroma naloge in prenehanje delovnega razmerja. Ukrep prenehanje delovnega razmerja se lahko izreče za vsako hujšo kršitev delovne dolžnosti, s katero se povzročajo motnje pri opravljanju del oziroma nalog ali se onemogoča ali otežuje delo drugih delavcev ali kako drugače moti delovni proces. Taka motnja pa je prav gotovo neopravičeno izostajanje z dela — pet zaporednih dni ali pet dni skupno v treh mesecih. Naslednja pogosta hujša kršitev delovne dolžnosti je povzročitelj materialne škode, bodisi iz malomarnosti ali naklepno. S tem v zvezi je treba povedati, da na tem področju do sedaj nismo- bili preveč dosledni in da »e nismo striktno držali določila, po katerem je povzročitev materialne škode tudi kršitev delovne dolžnosti. S striktnejšim odkrivanjem in prijavljanjem teh kršitev bomo zmanjšali število le-teh. K zmanjšanju števila tovrstnih kršitev bo pripomoglo tudi to, da bo skupna disciplinska komisija naložila vsakemu povzročitelju materialne škode, da le-to tudi povrne. Ravno v tem pa j-e bila napaka v delu skupne disciplinske komisije, saj do sedaj ni nalagala kršiteljem, da poravnajo materialno škodo. To so bistveni problemi iz našega delovnega vsakdanjika, iki pa jih bomo z malo več volje in z resnejšim odnosom do dela v veliki meri zmanjšali. Naj ob tej priložnosti pogledamo še sestavo skupne disciplinske komisije, ki šteje petnajst članov, na obravnavi pa jo sestavlja pet članov, od katerih mora biti eden zunanji član, to je iz druge delovne organi- zacije. Vsi člani so enakopravni in odločajo z glasovanjem o tem, ali je delavec odgovoren očitane kršitve ali ne in če je odgovoren, kakšen ukrep se mu bo izrekel. Sicer pa je postopek za ugotavljanje delavčeve odgovornosti tak, da mora vsak del-avec, ki zve za kršitev delovne dolžnosti, le-to prijaviti. Na podlagi prijave potem direktor temeljne organizacije, sindikat, delavski svet, zbor delavcev ali samoupravna delavska kontrola vloži zahtevo za uvedbo postopka. Na podlagi te zahteve izvede skupna disciplinska komisija disciplinski postopek, katere rezultate je izrek ukrepa ali oprostitev delavca. V prvi polovici letošnjega leta je skupna disciplinska komisija obravnavala 29 kršitev delovnih dolžnosti, in sicer dve kršitvi v DSSS, sedem v temeljni organizaciji Surova tkanina in dvajset kršitev v temeljni organizaciji Gotova tkanina, medtem ko v temeljni organizaciji Energetika in vzdrževanje ni bilo nobene kršitve, kar je seveda vredno pohvale. Skupna disciplinska komisija je enega delavca oprostila odgovornosti za očitano kršitev, dvema delavcema pa ni izrekla nobenega ukrepa, ker je bila narava kršitve taka, da je bila komisija mnenja, da je že sam postopek toliko vplival nanju, da ne bosta ponovno kršila delovne dolžnosti. Pri izreku Ukrepov skupna disciplinska komisija upošteva vse okoliščine, ki so pomembne za pravilno odločitev, to je vse olajševalne in obteževalne okoliščine. Na podlagi teh olajševalnih in obteževalnih 'okoliščin in ob upoštevanju narave kršitve delovne dolžnosti je skupna disciplinska komisija izrekla osem ukrepov prenehanja delovnega razmerja, pet ukrepov prenehanja delovnega razmerja, ki jih je pogojno odložila za dobo enega leta, tri ukrepe prenehanja delovnega razmerja, ki jih je pogojno odložila za dobo- šestih mesecev, en ukrep denarne kazni, šest javnih opominov in dva opomina, medtem ko je bila obravnavana ene kršitve delovne dolžnosti preložena za nedoločen čas. Glede na to vidimo, da je bilo izrečenih največ ukrepov prenehanja delovnega razmerja, kar je med drugim tudi posledica nekoliko strožjega sankcioniranja skupne disciplinske komisije z namenom generalne prevencije. Štefan Veren LETOVANJE V NAŠIH PRIKOLICAH Pred nami so dopusti, ko bodo mnogi med nami letovali v naših prikolicah. Letos imamo 9 prikolic v avtokampu »Stella maris« v Umagu in 7 prikolic v avtokampu »Medulin«. Navodilo za uporabo počitniške prikolice, ki ga bodo dobili vsi z napotnicami za letovanje v naših prikolicah, sicer natančno določa, kaj vse se nahaja v njih in kako jih uporabljamo in vzdržujemo. Kljub temu pa se pogosto dogaja, da počitni-čarji teh navodil ne upoštevajo. Zavedati se moramo, da bodo za nami prišli drugi, ki si prav tako želijo prijetnega oddiha, ne pa mučnega popravljanja in dokupovanja manjkajočega inventarja, kar pogosto pokvari začetek dopusta. Pomislimo tudi na to, da bomo najbrž v njih še kdaj sami letovali, to pa bo mogoče le, če bomo nanje skrbno pazili. Vsem želimo, prijeten dopust in čimveč sonca! Od leskovih palic do kontinuirnega barvarskega stroja Malce nenavaden naslov, vendar značilen za naš čas, čas napredka na vseh ravneh. Zato se moramo ozreti malo nazaj, ko je barvan Miha Dornik hodil po črnuški gmajni in rezal leskove palice, ki smo jih uporabljali v barvami pri barvanju preje. Tudi barvarske kadi so bile lesene, prav tako »haspli« ali motovila, kjer se je barval karakil, moket in druge vrste tkanin. Počasi smo zamenjali lesene barke s kovinskimi, kar nam je olajšalo čiščenje le-teh, vendar je postopek dela ostal bolj ali manj enak. Delo na teh strojih je bilo za barvanje zelo naporno in zdravju škodljivo,. Barvanji so delali v vročini in pari, tudi klimatskih naprav še ni bilo, tako, da zaradi megle nisi videl niti korak pred seboj. Pri vreli barvni kopeli so z gumijastimi rokavicami barvarji ravnali tkanino, ki se je vrtela na mo-tovilu, da niso nastale gube in zmečkanine na blagu. Zaradi sopare je kapljalo s stropa, na tleh so bile luže, zato so morali biti barvarji obuti v gumijaste škornje. Druga slaba stran barvanja na motovilu so bile majhne partije blaga, ki so se lahko barvale naenkrat in zato je bilo težko pobarvati večjo količino blaga v enem barvnem tonu in to za enega kupca. Pogosto so se pojavljala odstopanja barvnega tona od partije do partije. Tudi napalk zaradi nepazljivosti puri barvanju je bilo precej. Zato je bilo povsem razumljivo, da preidemo na boljša, na bolj sodoben način barvanja naših tkanin in s tem izboljšamo kvaliteto ter povečamo količino pobarvanega blaga. Ta naša pridobitev je tako imenovani kontinuimii barvarski stroj. Ta stroj nam omogoča, da lahko pobarvamo do pet tisoč metrov blaga v enakem barvnem tonu. Lahko si predstavljamo, kaj to pomeni, če smo prej na motovilu lahko pobarvali naenkrat od 100 do 250 metrov blaga. Poleg tega lahko na tem stroju barvamo tkanine iz sintetičnih in celuloznih vlaken hkrati v ista barvni kopeli, kar je bilo prej na motovilu zelo težko ali nemogoče barvati. Na tem stroju pobarvamo v enakem času isto količino blaga kot smo prej na vseh motovili h. Kratek opis dela na tem stroju: Skoraj ves postopek, od priprave barvne kopeli do barva- nja, je povsem avtomatiziran. Najprej se izračuna, koliko barvne kopeli bo potrebno, da se pobarva naročena količina določenega artikla v določenem barvnem tonu. Na predpisu, ki ga dobi barvar, ki pripravlja barvila, so vsii podatki: o količini barve, pomožnih sredstvih in kemikalijah, ki so potrebne za pripravo barvne kopeli. Ko vse to pripravi v enem od rezervoarjev, ki so na galeriji nad barvarskim strojem, se prične z barvanjem. Nič več ni potrebno kuhati barvila v loncih in jih nositi do strojev in vlivati vročo barvno raztopino v »hasple« in tvegati, da se opariš. Sedaj barvar samo pritisne na gumb in pripravljeno barvilo prične po cevi odtekati v barvno korito na kontinuirnem barvarskem stroju. Le en pritisk na gumb in prične se barvanje skozi barvni koriti, kjer teče tkanina, ki se prepoji z barvilom. Stroj sam uravnava večji ali manjši dotok barvila. Prepojena tkanina gre nato v parilnik, kjer se v vroči pari barvilo učvrsti na tkanini. Čas, ko teče tkanina skozi stroj, je odvisen od vrste le-te in barvnega to- na. Če je barvni ton svetlejši, je tek tkanine hitrejši, pri temnejših tonih pa počasnejši. Ko pride tkanina iz paritnika, gre med vmesnim ožemanjem skozi dve pralni komori, kjer se s tekočo vodo spere odvečno barvilo. Na koncu stroja se blago ožame in zlaga na vozičke. Od tu naprej gre blago v apreturo v nadaljnjo obdelavo. Hitrost teka tkanine, dotok barvne kopeli, količina vode za spiranje pobarvanega blaga, pritisk ože-malnih valjev ter vse ostale funkcije so vnaprej programirane in jih stroj opravlja samodejno. To bi bil kratek opis tega stroja, ki ni le velika pridobitev za delovno organizacijo, temveč tudi za zaposlene v barvarni. Njihova naloga je, da pripravijo barvne partije blaga, da kontrolirajo delovanje stroja in ga vzdržujejo. Ni več: težkega fizičnega dela v nezdravi klimi, ampak je delo veliko lažje in v neprimerno boljših delovnih pogojih. Tako slikovito nam je oddelek barvarne tkanin predstavil Peter Paškulin, obratovodja tega oddelka. Franci Pestotnik Poročilo o delovanju OO ZS DSSS Preteklo je pol leta, odkar smo imeli letne konference OOZS. V tem kratkem poročilu bi podal delovanje IO OOZS v tem obdobju in naše nadaljnje naloge v prihodnjem delu. Osnova za naše delo je letni plan delovanja, ki smo ga sprejeli na letni konferenci po navodilih občinskega sindikalnega sveta. Naša osnovna organizacija šteje 171 članov, v izvršilnem odboru je devet članov, zastopani so delavci vseh služb v DSSS. Naštel bi nekaj glavnih tem, ki smo jih obravnavali: — ocena gospodarjenja v I. trimesečju tega leta in s tem v zvezi stabilizacijska prizadevanja; — pregled izvajanja nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite; — reševanje stanovanjske problematike naših delavcev; — razdelitev počitniških kapacitet med delavce; — ocena dela delegacij; — razprava o osnutku resolucije III. kongresa samo-upravljalcev Jugoslavije. Kar se pa tiče nalog v nadaljnjem obdobju, bi predvsem omenil: — ocenitev gospodarjenja v naslednjih četrtletjih; — razprava gradiva za oblikovanje stališč in sklepov III. konference ZSS, ki bo septembra letos; — priprave na volitve delegatov za vodstva DPO, samoupravne organe in SIS, ki bodo v letu 1982. Volitve, ki so pred nami, nam dajejo nalogo, da izberemo delegate, ki bodo aktivni tako v družbenopolitičnem delu kot v delu posameznih delegacij. Minuli III. kongres samo-upravljalcev s svojimi sklepi pa nas tudi vse skupaj zavezuje, da bomo v tem stabilizacijskem prizadevanju res racionalno izkoriščali naš delovni čas in si prizadevali za boljšo kakovost dela. Jože Gaberšek ZAHVALA Ob prerani izgubi mojega dragega brata se zahvaljujem za šopek in denar, še posebej pa vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku in mi izrazili sožalje. Iskrena hvala! Angelca Cankar Ustvarjalna dejavnost Združevanje dela in delovnih prispevkov vsakega delavca ne pomeni samo opravljanje nalog in opravil, ampak ustvarjalno sodelovanje vseh, ki. združijo svoje delo in proizvajalna sredstva. Hitrejše vnašanje novega znanja v proizvodnjo, hitrejša uporaba novih tehnoloških dosežkov, neprestano zboljšanje izdelkov in moderniziranje proizvodnih procesov je najmanj tako važno in nujno kot uspešna tekoča proizvodnja. Ali z drugimi besedami: izpolnjevanje nalog, del in opravil pri vsakodnevnem delu v okviru sprejetih samoupravnih aktov in proizvodnih planov skupno z ustvarjalnim deležem vsakega delavca v vsakem delu proizvodnega procesa pri izboljševanju obstoječega oziroma pripravljanju novega predstavlja v socialističnem samoupravljanju, torej na podlagi družbene lastnine sredstev za delo, celovit proces samoupravnega združevanja dela in sredstev po določilih zakona o združenem delu. To pa ni več samo deklarativno sodelovanje v s amoupra vij anju, razpravi j anj e in glasovanje o pripravljenih predlogih drugih, ki se s tem spreminjajo v sklepe. Ustvarjalni predlogi glede zboljšav in novosti v proizvodnji, ki jih posamezniki ali skupine postavljajo pred druge samoupravljalce, pomenijo prevzemanje neposrednih odgovornosti in neposredno ustvarjanje novega, odpravljanje napak ali pomanjkljivosti in podobno, kar naj dviga produktivnost in dohodek združenega dela. Vsak pri svojem delu v svoji okolici ali v svoji stroki je poklican, da ob tem, ko ugotavlja pomanjkljivosti in težave, pokaže pota za njihovo rešitev. Gre torej za neposredno samoupravljanje, ki v tej obliki ni povezano s hierarhičnimi odnosi v določeni enoti ali organizaciji združenega dela, vendar je vedno organizirano in vključeno v samoupravni sistem, kar predstavlja zelo jasno izraženo obliko sodelovanja delavskega razreda v gospodarjenju s sredstvi in rezultati dela. Vladimir Kočevar Natečaj delavske fotografije »Naš delavnik« Fotografija kot izrazno sredstvo je postala z razvojem tehnike človeku zalo blizu. Večina fotografij, ki jih v vsakdanjiku posname človek, je predvsem dokumentarne, registratorske in »družinske« narave. Veliko jih je, ki imajo tudi več kot le tako vrednost, ki so ne le ogledalo ali zapis časa in dogajanja, temveč želijo sporočiti tudi drugim podoživljien, često tudi umetniško obdelan del okolja, v katerem živimo. Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Delavska enotnost in Foto-kino zveza Slovenije razpisujejo javni natečaj amaterske delavske fotografije pod naslovom »Naš delavnik«. Na natečaju lahko sodelujejo vsi člani Zveze sindikatov Slovenije, ki se s fotografijo ne ukvarjajo poklicno, z največ štirimi čnno-belimi fotografijami z motiviko našega vsakdanjega dela, ustvarjalnosti in prizadevanj v vseh okoljih, pri čemer gre posebna pozornost človeku. Fotografije ne smejo biti starejše kot dve leti, formata od 18 X 24 do 30 X 40 cm. Natečaj bo trajal do 1. septembra letos, ko bo žirija izbrala najboljše fotografije za: — razstavo ob III. konferenci Zveze sindikatov Slovenije oziroma ob 10. kongresu ZSS; — stenski koledar; — objavljanje v Delavski enotnosti in njenih publikacijah. V žiriji bodo: — predstavnik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije; — predstavnik Delavske enotnosti; — dva mojstra fotografije iz Foto-kino zveze Slovenije (Kerbler, Semenke); — predstavnik Društva novinarjev Slovenije, član sekcije f oito-reporterj e v. Vsi udeleženci natečaja oziroma razstave bodo dobili priznanje. Razstava bo rangirana v skladu s kriteriji Foto-kino zveze Slovenije, najboljše fotografije bodo nagrajene. Fotografije pošljite na uredništvo Delavske enotnosti, Ljubljana, Dalmatinova 4 do 1. septembra 1981. Skupaj s fotografijami pošljite tudi svoj natančen naslov. Fotografije, ki ne bodo nagrajene ali izbrane za razstavo, stenski koledar in za objavljanje v Delavski enotnosti in njenih publikacijah, bodo po končanem natečaju vrnili avtorjem. Vabimo vas, da se udeležite natečaja v čim večjem številu! Praktikanti na praksi v naši DO Po šolskem programu morajo učenci vseh srednjih šol opraviti obvezno počitniško prakso. Medtem ko imajo učenci gimnazije obvezno prakso le enkrat v štirih letih šolanja, imajo učenci srednjih tehničnih šol obvezno prakso po vsakem končanem šolskem letu. Po planu kadrovske dejavnosti oziroma po planu izobraževanja za vsako leto določimo število učencev, ki jih lahko sprejmemo na delovno oziroma počitniško prakso. Tudi letos smo sprejeli v delovno organizacijo na obvezno prakso učence srednjih šol. Učencev, ki so dali prošnjo za opravljanje delovne prakse v naši DO je bilo veliko, tako da smo morali marsikateremu odbiti prošnjo. Prednost pri sprejemu na prakso so imeli predvsem naši štipendisti. Večina učencev opravlja prakso po končanem šolskem letu, to je v mesecu juniju in juliju, nekaj učencev pa smo imeli na praksi v pomladanskih mesecih. Namen prakse je, da učenci pri opravljanju obvezne prakse spoznajo proizvodnjo, delo in organizacijo v TOZD in posameznih obratih, delovne navade ter da povežejo teorijo, ki so si jo pridobili v šoli, s prakso. V naši delovni organizaciji je opravljalo obvezno prakso 25 učencev srednjih šol. Tri učenke ekonomske šole so opravljale prakso v skupnih službah, ostali pa v neposredni proizvodnji, to je v obratih pripravljalnice, tkalnice, pletilnice, barvarne, apreture, šivalnice. Z njihovim delom smo bili zadovoljni; nekateri so pokazali več zanimanja za delo, nekateri pa nekoliko manj. Namen prakse je bil dosežen, to pa je povezovanje teorije s prakso. Milan Kočar Naš razgovor V tem razgovoru vam bom predstavila tovariša Rudija Škulja, sekretarja OOZK TOZD A. Zastavila sem mu nekaj vprašanj, na katera mi je zelo rad odgovoril. O sebi, predvsem pa o delu osnovne organizacije OOZK nam je povedal takole: V naši delovni organizaciji sem zaposlen že 17 let, vseskozi tukaj v tkalnici, na istem delovnem mestu. Kot vsakdo sem tudi jaz šel skozi vse faze dela, to je pač pravilo, ki velja za vsakogar. Najprej sem bil tekstilni mehanik, potem tekstilni mojster, potem tehnolog... To delo opravljam še sedaj; rad ga opravljam. Jaz pravim tako: če neko delo opravljaš z ljubeznijo, ti ni težko im ga z lahkoto opravljaš. Tudi s sodelavci se dobro razumem, tako da sem rad v tem okolju. Že dve mandatni dobi sem sekretar OOZK v svojem TOZD. Funkcijo opravljam z veseljem. Res, da mi vzame, kot vsaka obveznost, veliko prostega časa in zahteva tudi zbranega človeka; biti moraš aktiven, če si komunist. Če bi vsi, ki so člani ZK, bili aktivni, potem ne bi toliko funkcij padlo le na enega človeka. Delo OOZK temelji na resoluciji 11. kongresa ZKJ in 8. kongresa ZKS in ostalih partijskih dokumentih. Predvsem so bile tu težave gospodarskega značaja in aktualne družbenopolitične naloge. Na vseh sestankih do sedaj smo obravnavali tekoče probleme, ki se pojavljajo konkretno pri nas: povečanje proizvodnje, izboljšanje kakovosti, zaposlovanje, stanovanjska pro- blematika, izobraževanje, sodelovanje z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, predvsem pa sodelovanje na področju SLO in DS, ipd. Zaradi izboljšane tehnologije smo v lanskem letu dosegli več z manjšim številom zaposlenih, kar je lep uspeh. Dekorativna je ena redkih delovnih organizacij, ki ima malo delavcev, ki niso v proizvodnji (180 v DSSS od 1200 zaposlenih) in to je samo pohvalno za tako velik kolektiv, kot je naš. Naj povem tudi to, da bi morali mi komunisti s svojim vedenjem kar čimveč prispevati, da bi negativna stališča posameznikov spremenili. Morala bi se čutiti aktivnost in vsak komunist bi moral biti vključen v katerekoli dejavnosti in biti zgled dobrega delavca in ne samo to, tudi dobrega aktivista in bi moral nadvse pozitivno vplivati v svojem okolju. Tako pa je nekaj takih, ki so komunisti le na papirju; talkih pri nas ne rabimo. Opažam, da smo tega krivi tudi sami komunisti; premalo smo aktivni na področju pridobivanja novih članov v ZK; v zadnjih štirih letih smo v ZK sprejeli le 7 novih članov. Res je to sila težko, ker novih delavcev ni, starejšega pa že težko pritegneš k takemu delu. Seveda je mlade treba pritegniti k sodelovanju v najrazličnejše oblike dela in jih pravilno vzgajati v zavestnem in delovnem vzdušju. Očitki nekaterih starejših, da mladi niso pripravljeni delati, niso na mestu. Treba jim je pomagati, da ne izgubijo volje tako do strokovnega kot tudi do družbenopolitičnega dela. Prav tako je potrebno že sedaj razmišljati o novih možnih kandidatih za volitve v letu 1982 in jih pričeti usposabljati že sedaj in ne zadnji trenutek. Situacijo, v kateri se sedaj nahajamo, bi lahko nekoliko izboljšali z boljšim povezovanjem med seboj, s prizadevanjem vsakega posameznika, z doslednostjo, disciplino, sodelovanjem in aktivnostjo vseh nas.« Tov. Škulju se zahvaljujem za prijeten razgovor, želim mu veliko uspeha pri nadaljnjem delu in kot sekretarju OOZK v TOZD A. Ob tem pa mu tudi čestitam za družbeno priznanje, ki ga je dobil za svoje del°- Lučka Dukič V pokoj odhaja tovariš Lojze Faletič Tovariša Faletiča poznam že več kot 20 let in zato čutim določeno spoštovanje do človeka, ki je od leta 1948 vedno prisoten pri razvoju in oblikovanju naše delovne organizacije. Pripravil sem več vprašanj, ki naj bi jih zastavil, pa je pogovor tako lepo stekel, zares sproščeno, da ne vem, kako bom vse to strnil v nekaj kratkih stavkov. Takole je povedal: »Pred vojno sem živel in delal na kmetiji, ko je prišla druga svetovna vojna. Leta 1943 sem še pred kapitulacijo Italije odšel v partizane. Bil sem mitraljezec v I. bataljonu Prešernove brigade, na katero me veže mnogo lepih, pa tudi težkih trenutkov. Po1 končani vojni sem začel zopet z delom na kmetiji vse do leta 1948, ko sem se zaposlil v takratni Stori, današnji Dekorativni. Spominjam se, da me je sprejel tov. Ogrini, ki je bil takrat zadolžen za sprejem in nastopil sem delo kot šofer. Dedi so mi star nemški vojaški ford in služba se je pričela. Takrat je bilo v tovarni zaposlenih 350 delavcev, vodil jo je pa di- rektor tov. Strlič. To so bili čudoviti časi. Vozil sem prav vse: blago, premog in ljudi. Delali smo udarniško, bili smo vedno veseli in tudi vedno srno imeli dovolj časa za razvedrilo. Takrat ni bilo nedelje brez veselice in ne zaključka udarniškega dela brez pesmi, takrat smo vsi delali, se vsi veselili, spoznavali sirno se, kovali prijateljstva in bili zadovoljni. Zadovoljni zato, ker smo bili srečni, da srno prestali vojno vihro, gradili smo za sebe, za nas. Spominjam se, ko sem s tovornjakom peljal gasilce na tekmovanje v Maribor in kako je bilo veselo.« Tudi tov. Lojze je bil član našega gasilskega društva in rad je deloval med gasilci. Rad se spominja udarniškega dela pri ureditvi ploščadi za ples v »jami«, dela na ekonomiji in še mnogo delovnih, a lepih trenutkov. Ko sem ga vprašal, kakšna je razlika med delom takrat in sedaj, mi je odgovoril takole: »Razlika je kar velika, predvsem je bilo takrat le nekoliko lažje dobiti delavce za nakladanje ali razkladanje tovornja- kov. Vse je bilo bolj enostavno, hitro, nobene procedure, kdo je za to zadolžen, zagrabili smo in stvar je bila rešena. Danes ima vsak oddelek svoje delavce, pa se kdaj zgodi, da ni delo tako hitro opravljeno, kot bi moralo biti. Vendar pa jaz nimam težav. Dobro se razumem z vsemi nadrejenimi, mlajši pa me morda spoštujejo in mi ne nagajajo zato, ker sem starejši. Tudi zdravje mi je še kar dobro služilo, razen zadnja leta.« Tako sva prišla do zadnjega vprašanja: »Ali vam bo dolgčas, ko boste odšli v pokoj in kaj boste delali? Veselo se je nasmehnil in dejal: »Dolgčas mi ne bo, to je gotovo. Doma imam veliko dela. Imam vrt, kjer je vedno dovolj dela in imam nekoliko trte. Če bom zdrav, bom z avtom obiskoval kraje, na katere me vežejo prijetni in manj prijetni spomini. Predvsem bom obiskal kraje, kjer sem partizanil, tako da o kakšnem dolgočasju miti ne razmišljam.« Končala sva najin pogovor. Bil je prijeten in spoznal sem, da nekatere ljudi spoznaš šele takrat, ko z njimi navežeš iskren pogovor in žal šele takrat, ko odhajajo. Iztok Kavčič ZAHVALA Ob odhodu v invalidski pokoj se vsem sodelavkam in sodelavcem iskreno zahvaljujem za lepo darilo, ki mi bo v trajen spomin na dni, preživete med vami. Obenem pa vam želim še veliko uspehov pri nadaljnjem delu ter obilo zdravja. Zahvaljujem se tudi tov. Pirkmaier-jevi, tov. Jermanu in tov. Košče-vi za prisrčno slovo. Vsem še enkrat najlepša hvala! Marija Mladovan ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem za prijazne poslovilne besede in darila. Vsem želim, da bi še naprej uspešno delali. Joži JANUŠ DOPISUJTE V NAŠE GLASILO N I r/J Predstavljamo vam predsednico konference delegacij Dekorativna 25 za SIS otroškega varstva Vera Lotrič se je zaposlila v naši delovni organizaciji leta 1956, In sicer kot tkalka pliš tkanin v obratu B na Titovi cesti. Nekaj časa je delala kot tkalka, potem pa kot predde-lavka. Leta 1968 je prekinila delo v naši delovni organizaciji za nekaj mesecev zaradi nočnega in štMizmenskega dela ter slabega zdravja, vendar se je spomladi leta 1969 zopet zaposlila kot preddelavka. To delo opravlja še danes. Z delom je zadovoljna in ga z veseljem opravlja. Tovarišica Vera je bila že v obratu B družbenopolitično aktivna, saj je bila tedaj članica delavskega sveta. Potem pa do leta 1978 ni bila vključena v delo samoupravnih organov in družb enopolitičnih organizacij, ker je bila precej v bolniškem staležu zaradi sebe in zaradi otroka. Leta 1978 je bila izvoljena za delegata v združeni delega- ciji SIS II, ki je pokrivala področje socialnega skrbstva, otroškega varstva, zaposlovanja, stanovanjskega gospodarstva ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja in tudi za predsednico konference delegacij Dekorativna 25 za SIS otroškega varstva. Pri opravljanju te dolžnosti nima večjih težav, saj gradivo v glavnem razlagajo strokovne službe, moti jo le to, da je udeležba na sestankih slaba, saj se zasedanj udeležujejo le eni in isti delegati, drugih pa sploh ni na zasedanje. Vzrok za slabo udeležbo na zasedanjih je verjetno tudi izmensko delo. Vendar se to ne dogaja samo pri nas, ampak so tudi na sejah skupščine velikokrat komaj sklepčni oziroma so seje zaradi nesklepčnosti preložene. Delegati premalo resno jemljejo svojo delegatsko dolžnost. Glede gradiva pa meni, da je preobširno in velikokrat za delegata nerazumljivo in je verjetno zaradi tega zainteresiranost delegatov toliko manjša. Bolje bi bilo, da bi bila gradiva bolj strnjena in napisana v preprostem jeziku, dostopnem vsakemu delegatu. Na koncu še pove, da je sedaj, ko so oblikovane posebne delegacije, veliko lažje, saj delegat lažje sledi gradivu, ki se obravnava, (samo eno področje — prej pet področij) in zasedanj je manj kot jih je bilo prej, ko so bile še združene delegacije za SIS. Veri želimo še veliko uspehov tako pri delu, kot pri opravljanju delegatske dolžno- s^- Milka Klobučar NAŠA KNJIŽNICA Pregovor pravi, da je knjiga naš najboljša prijatelj. V poletnih mesecih je sicer manj časa za branje, saj nas vabi narava in marsikoga čaka delo na vrtu ali polju. Morda pa si boste med letnim oddihom le zaželeli prebrati dobro knjigo, zato naj vas spomnimo, da imamo tudi v naši delovni organizaciji knjižnico. Naša knjižnica ima okoli 700 leposlovnih del. Knjige si lahko sposojate brezplačno. Rok za vračanje sicer ni določen, vendar dobro knjigo vsi radi preberemo, zato jo vrnite čimprej sami in je ne posojajte dalje, saj tako ne moremo voditi evidence in smo nekaj knjig že izgubili na ta način. Knjige si lahko sposojate ob torkih in četrtkih od 8.30 do 11. ure v dvorani nad jedilnico. Mogoče ste si že želeli sposoditi knjigo, ki je v naši knjižnici še nimamo. Predlagajte torej, katere knjige bi radi prebrali in kupili jih bomo. Veliko užitkov ob branju knjig! Vera Laznik TEKMOVANJE PMPCZ IN RK Občinski štab za civilno zaščito občine in občinska organizacija Rdečega križa Ljublja-na-Šiška sta organizirala v soboto, 30. maja 1981 v prostorih osnovne šole Riharda Jakopiča tekmovanje ekip PMP CZ in RK. Pokrovitelj tega tekmovanja je bila tovarna RAŠICA, ki je poskrbela za darila za dosežena prva tri mesta. Obenem pa so tudi vsi udeleženci prejeli spominska priznanja ter značke organizatorja in pokrovitelja. Tudi naša delovna organizacija se udeležuje vsakoletnega tekmovanja, in sicer vsako leto dve ekipi. Že lansko leto smo dosegle presenetljivo četrto mesto in obenem tiho želele, da v letošnjem letu naše znanje še bolj izpopolnimo. Naša tiha želja se nam je uresničila, saj smo zasedle tretje mesto in s tem osvojile pokal, ki nam je v velik ponos, saj se je izkazalo, da naš dolgoletni trud le ni bil zaman. Tekmovanje iz prve pomoči je izredno pomembno, saj prispeva k usposabljanju odraslih in mladine na tem področju, krepitvi moralnopolitičnih vrednot, vzgoje in zavesti, poglabljanje zasnove splošnega ljudskega odpora in krepitvi obrambno varnostnega sistema, ki so zanesljiv pogoj in dejavnik za varnost naše samoupravne socialistične skupnosti ter graditve socialističnih samoupravnih odnosov. Anka Šabič Delo mladine v poletnih mesecih Z letnim planom smo za mesec junij načrtovali organizacijo izleta, ki pa je zaradi slabega vremena odpadel. V tem mesecu je mladinsko delo nekoliko zamrlo. Na obisk so k nam prišli vojaki iz kasarne Boris Kidrič v Ljubljani, s katerimi tudi sicer redno sodelujemo. Ogledali so si proizvodne prostore in proizvodni proces naše delovne organizacije, nato pa smo imeli krajši pogovor o našem delu, življenju in sodelovanju. V mesecu juliju in avgustu nimamo planiranih nobenih akcij, saj so v tem času dopusti. Vsem delovnim ljudem želi mladinska organizacija prijeten dopust, po njem pa bomo z novimi močmi poprijeli za delo, ki nas čaka. Zoran Janič Dragi Franci! Globoko presunjeni in s pekočo bolečino v srcu stojimo ob tvoji krsti. Tvoji sodelavci v Dekorativni in tvoji prijatelji in znanci skupaj s tvojimi sorodniki obžalujemo tvoje prezgodnje slovo iz našega okolja. Med naše delavce si stopil pred skoraj dvema desetletjema. Ko se v spominu vračamo v leto 1963, te vidimo pred seboj kot mladega, v delo zagnanega fanta, ki si je skušal pridobiti čim več strokovnega znanja in praktičnih delovnih izkušenj. Bil si dober sodelavec in strokovni vodja, ki je bil svoje bogato znanje vedno pripravljen prenašati na mlajše sodelavce. Radi smo te imeli in spoštovali smo tvojo osebnost. Zapustil si nas mnogo prezgodaj, merjeno z našimi človeškimi merili, saj si dopolnil komaj 42 let, izpolnjenih z neutrudnim delom. Prav zato nam je zastal dih ob tvojem slovesu, prav zato ne moremo razumeti, da te ne bo več med nami in da se ne boš več tih in skromen, kakor sd bil, pojavil v tkalnici. Ljubil si ljudi, ljubil si življenje, toda počasi so ti pojemale življenjske moči, v tebi pa je gorel neizčrpen žar, ki ti je dajal poguma, da si junaško vztrajal v svojem trpljenju. Spoštovali smo te kot človeka in kot delavca. Za teboj bo ostala praznina, a lep spomin na čase, ki smo jih skupno preživljali pri delu. Tvoji ženi, tvojemu sinu in vsem sorodnikom izrekam najiskrenejše sožalje v imenu sodelavcev Dekorativne. Dragi Franci — počivaj v miru! Kronika DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI: TOZD »Gotova tkanina« Jačimovič Predrag — šivalnica DELOVNI JUBILEJI 10 let: Kalunder Rozalija 20 let: Frece Anton Požaršek Jože 25 let: Peklaj Sonja Pustovrh Danica — tehnična služba Krek Janez — nab. služba TOZD »Predilnica« Laško Zavšek Alojz — proizvodna služba DELOVNO RAZMERJE SO PREKINILI: TOZD »Surova tkanina« Žagar Franc — smrt 30 let: Cerovšek Jože 35 let: Firm Minko Suhadolc Saša, por. Kogovšek Lapajnar Lučka, por. Dukič Lavrič Danila por. Vidic Krajšek Jana por. Lupine TOZD »Gotova tkanina« Petrovič Boško — izjava delavca Mirkovič Jovo — hujša kršitev del. ob. Bačnik Marta — upokojitev TOZD »Energetika in vzdrževanje« Faletič Alojz — upokojitev TOZD »Predilnica« Laško Albert Vera — predilnica 1 ROJSTVA Božič Zvonka, Anton — sin Blatnik Marija — sin Jukič Marjanca — sin JULIJ od 15.—17. Sorazmerno umirjeno vreme z zmerno temperaturo. od 17.—20. S polno luno nastopi sprememba v ozračju in se prične nevihtno vreme s težko oblačnostjo, nalivi in poplavami. od 20.—25. Umiritev nevihtne fronte s postopnim izboljšanjem vremena in otoplitvijo. 25. Ponovno poslabšanje vremena s krajevnimi nevihtami na širši fronti. Proti koncu meseca izboljšanje vremena z zvišanimi temperaturami. AVGUST od 1.—5. Porast temperature, sončno vreme, od 5.—7. Nastopi vročina in soparnost ter prehod na krajevne nevihte. od 8.—14. Umirjeno in toplo vreme, od 14.—19. Krajevne nevihte s točo. A. J. Kam? Na Kriško goro! Verjetno se vam kdaj poraja misel, da se po večkratnem obisku Šmarne gore in prijetnih izletih v Polhograjske Dolomite povzpnete še na nekoliko višji vrh. Predlagal bi vam obisk Kriške gore, ki se imenuje po vasici Križe, Tržičani in prebivalci Loma pa so jo v starih ča-sih imenovali tudi Kokomica. Vrh Mežnarjeve senožeti (1582 m) na planem slemenu stoji koča, zgrajena leta 1952, ki jo sedaj povečujejo, upravlja jo PD Križe. Koča daje zelo prijazen vtis in kljub temu, da je majhna, ima zaradi smiselne razdelitve sob precej prostora. Pred kočo je velika naravna ploščad, od koder je prostran razgled na Triglavsko pogorje, Dobrčo, Košuto, Škofjeloško hribovje in seveda v dolino proti Ljubelju in Ljubljani. Po senožetih, ki pokrivajo strma južna pobočja, lahko, med ruševjem opazimo bujno in pestro floro, skratka cvetja na Kriški gori je vedno dovolj, naletimo tudi na zelo redke rastline. Tudi črede ovac nudijo lepo dopolnitev te prekrasne gore, zvonjenje njihovih zvoncev je prijetno poslušati. Pred leti zgrajena tovorna žičnica omogoča, da je koča dobro založena z jedačo in pijačo, ki niti ni tako draga in ni skrbi, da bi bili lačni in žejni, za kar poskrbita prijazni oskrbnik in njegova žena. To vam povem zato, da če se nenadoma odločite za takšen izlet, ste lahko brez skrbi. V zadnjem času, ko so moderni zmaji, se s Kriške gore pogumni fantje in dekleta spuščajo v dolino. V začetku junija je bilo tukaj tudi republiško prvenstvo' zmajarjev. Znane so še druge prireditve, kot na primer »gamsov bal«, katerega so se udeležili pred leti tudi naši sindikalisti — planinci na izletu. Koča je oskrbovana skozi celo leto, v zimskem času ob sobotah in nedeljah, le če je preveč snega ali izredno slabo vreme, je zaprta, kar pa se zelo redko zgo- di. Vem tudi, da sem bil v zimskem času prepričan, da bo zaprta, toda ko sem po bližnjici rinil in gazil sneg, sem bil prijetno presenečen, ko sem že od daleč zavohal dim, ki ga je prinesel veter in koča je bila takrat najlepši kotiček na svetu. Upam, da bo tudi vam ta del Gorenjske všeč, zato še nekaj besed o dostopih na to goro. Če nimate lastnega prevoznega sredstva, potem se peljite z avtobusom ob 5.30 iz Ljubljane proti Tržiču. Avtobusi vodjo tudi kasneje, vendar rana ura — zlata ura je v hribih še več vredna. Torej kupite vozovnico za Križe, tu izstopite in pojdite sikozi vas. Na križišču zavijte na levo in že vidite na desni strani markacijo ter napis Kriška gora — 2 uri. Nato greste mimo vikend hišic na Veternem in nekoliko višje ležečega planinskega doma PD Križe do vasice Gozd. Vasica je bila med vojno požgana in je sedaj obnovljena, opazite lahko tudi več spominskih obeležij iz NOB. Od tukaj greste navkreber po poti, označeni z markacijami mimo — ali pa tudi ne — prijetno zapeljivih klopi, ki z napisi vabijo na kratek postanek ali pa spodbujajo, da v eni uri zapustite gozd in preko senožeti do-spete do koče. Kdor ima prevozno sredstvo, se po isti poti lahko pripelje do planinskega doma ali gozda, od tod pa bo treba peš. So pa še druge poti. Lahko greste po bližnjici, nekako na pol poti med Veternim in gozdom zavijete na levo čez »špioevje«, kot pravijo. Steza je precej strma, trud pa poplačan s čudovitim razgledom in če ne boste preveč glasni, imate veliko možnosti, da ugledate vsaj enega gamsa. Teh živali je na Kriški gori veliko:, v zimskem času dospejo celo do gozda, ima- (Nadaljevanje na 10. strani) (Nadaljevanje z 9. strani) te pa možnost videti tudi črede muflonov. Tišina v gorah ti nudi obilo užitkov, iko gledaš te lepe živali, si poplačan za trud, ki pa je vedno prijeten. Lahko pridete na Kriško goro tudi z Golnika ali Tržiča, kjer je speljana slovenska transverzala. Lahko pa eno teh poti porabite za pot nazaj v dolino, če niste vezani za lasten prevoz. Dodal bi še to, da od koče na Kriški gori lahko naredite še dodaten izlet na Tolsti vrh (1714 m), ki se dviga na koncu Kriške gore in je njena največja vzpetina. Tukaj je v pločevinasti škatli žig in vpisna knjiga. Kot na dlani je pred nami greben Storžiča, vidi se dom pod Storžičem in Lomska dolina. Je pa približno uro hoda. Lahko se vračate po isti poti nazaj ali pa čez Ježo po srednji poti v Gozd. Se lepša pa je pot s Tolstega vrha na Malo Poljano, kjer stoji lična lovska koča, staja za krave in kjer dobite dobro pitno vodo. Od tukaj gre pot navzdol skozi strmo grapo v Goriče, Gozd ali Golnik. Z Golnika imate ob polni uri odhod avtobusa za Ljubljano, iz Gorič pa nekaj minut kasneje. Steza, ki se vije skozi to grapo, je nekaj posebno lepega, polna je podrtih dreves, kamenja, ki se vali v zgodnjih pomladanskih dneh v dolino, še junija naletite na sneg, pokrit z listjem in v tej odmaknjeni dolini najdete tudi spominsko tablo padlim partizanom. Tukaj doživiš tisto, kar ti nobena knjiga, noben predavatelj ne more tako živo povedati, kot ti pove napis, da so tukaj ugasnila življenja samo nekaj dni pred osvoboditvijo v zimi, ki je večkrat tako lepa in tudi žalostna. V Goričah, kamor dospemo s Tolstega vrha v dveh urah in pol, je tudi prijetna domača gostilna, kjer se splača ustaviti. Tukaj je avtobusna postaja. Za tiste, ki se vračajo v Križe, je v vasi zelo dobra gostilna pri »Benku« z dobro kuhinjo-. Avtobus iz Tržiča za Ljubljano vozi vsako uro. V popoldanskem času je odhod ofo 15., 15.25, 16.25, 17.25, v Križe pripelje -nekaj minut kasneje. Upam, da s-e boste kdaj odločili za izlet na Kriško goro, in če vam bo všeč, povejte še drugim. Nagradna križanka \ KLADIVO IZDAJANE VREDNOST PAPIRJEV RAZCVETA MINERAL PRVOTNO RADON BOGINJA \ RIMSKA DALMACIJI 1OBALO MANJŠE "iki SAMOGLAS NARAVNO TEMNEJ. BARVILO TRISIAN IN EF'^ OKRASNA CVETLICA IRANSKO POLMER NAVEDEK SPERANS j RODU PREBIVALCI PO K RAJ. SREDISCE VRTENJA Ijtno URANOV KONTROLNI AGRUM SIMBOL ZA VODIK MESTO V BELGIJI "-MF Z' IZRAELSKA MAJHEN MORJU PODONAVJU VOJAŠKI DREVO0 PODPORNI \ ORG. KEM. SPOJINA - BARVIL A TOM* CEPCA ZA MLAT ITEV VESOLJSKO PLOVILO ZBOR OSM. SIMBOL POTOVANJA KUŠČARJA SIMBOL ZA TIR NEBES. TURČIJI STIK DVEH PLOSKEV IT. MESTO OB REKI VEL IKAS PRAVI KOT PUŠČAVA M. IME NEGRI najstarej. NAJDIŠČE NASELBINE V MALI RAZKROJ TOVARlŠ- VRSTNIK UMETNA sv ŠPANIJI POVEDEK EGEJSKEM MORJU MEDMET VZDIHA SIMBOL ODHODNI- PLOSKOVNA \ CEVASTA TVORBA NEPOKRIT OSREDNJI PROSTOR DVORIŠČE M, IME MIKI OVA TKANINA S KODRASTO POVRŠINO b«.L0V OKORN HIMALAJ. TERMIN TRAVEN POSREDNIK SOČI ASNIK AMPER Z. IME „ POMANJSE SIMBOL ZA MOLIBDEN NIKALNICA MAHKOTA bečej NOVAK VREDNOST. S PR EM EM. SAMOGLAS. SAMOGLAS, 1000 kg TEDNU zi: TEMPO PRI PA DA JUGI RADIOAKT. Žlahtni MOZ SOFIJE MAMILO IZ MAKA SINODI ZA KRANJ ^oma£e LJUBLJAN. GALERIJA T EC A J SENO DRUG KOŠNJE (-.Slovenija \T VZDEVEK SETEJEVE “VOVK SOROOSTVC POVRŠIN. DVOMEST. 2 2. JULIJ GLAVNO ALBANIJE SIMBOL AKTINON Sestavil: F. P-estotnik Pojdite v gore iskat zdravja, uživajte v lepoti cvetja, gozdov. Našli boste prijatelje in cenili to lepo slovensko zemljo. In še nekaj. Naj lepši je cvet tam, kjer raste. Iztok Kavčič Za pravilno rešitev današnje križanke smo pripravili tri nagrade: 1. nagrada — okrasna blazina »UNIKAT« 2. nagrada — okrasna blazina »MAJA« 3. nagrada — toaletna garnitura Pravilne rešitve nagradne križanke oddajte v kadrovski evidenci do 13. avgusta 1981. Izdaja v 1500 izvodih DO Dekorativna, n. sol. o., Ljubljana, Celovška 280, tel. 554-241. — Uredniški odbor: Franc Ilriberšek, Ivica Trček, Franc Pestotnik, Iztok Kavčič, Danica Krampušek, Jakob Novak, Lučka Dukič, Janez Tomažič (odgovorni urednik) — to številko uredila Lilijana Makovecki. Tiska: Tiskarna Ljubljana, Tržaška 42, Ljubljana. — Po zakonu o javnem obveščanju (Ur. 1. SRS, št. 121-1-72) je glasilo oproščeno davka na promet.