Oxf.156.1: 149.6 Cervus, Capreolus: (497 .12 "Jelen"-Snežnik) ANALIZA GIBANJA TELESNE TEZE ROGOVJA PRI JELENJADI IN SRNJADI V LOVlšW "JELEN" - SNE:ZNIK V LETIH 1976 - 1980 ADAMIC,M., KOTAR,M.: Izvleček: študija obravnava gibanje telesne teže in teže rogovja jelenjadi in srnjadi, kot posledico povečanega odstrela in načrtnega izbolj- ševanja naravnih prehranskih razmer. Z metodo statistične analize avtorja ugotavljata pozitivne premike v gibanju proučevanih kazalcev. ANALYS IS OF BODY AND ANTLER WE I GHT FLUCTUAT ION IN RED-DEER AND ROE-DEER OF THE HUNTING AREA "JELEN" - SNE:ZNIK DURING THE PERIOD 1976 - 1980 ADAMIC,M.,KOTAR,M.: Synopsis: The study deals with the fluctuation of the weight of body and antl~rs in red-deer and roe-deer asa consequence of intensified shooting off, and of a planned improvement of natura] feeding con- ditions. By means of the statistical analysis, the authors state a positive shift of the investigated parameters. 5 Miha ADAMlt , dipl.inž.gozd. višji raziskovalni sodelavec Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana 61000 Ljubljana, Večna pot 2 , YU Dr.Marjan KOTAR, dipl .inž.gozd. izredni profesor VTOZD za gozdarstvo, Biotehniška fakulteta univerze E.Kardelja v Ljubljani 61000 Ljubljana, Večna pot 83, YU 6 V S E B I N A Izvleček in synopsis 1. UVOD 2. NAMEN NALOGE 3. MATERIAL 4. METODI\ DELA 5 . UGOTOVITVE 5. 1 . Jelenjad 5.2. Srnjad 6. DISKUSIJA 7. ZAKLJUČKI 8. PRI LOGE 9. POVZETEK 10. ZUSAMMENFASSUNG 11. LITERATURA 7 stran: 8 1 O 10 11 12 12 19 29 34 36 71 73 75 l. UVOD Delovanje gozda kot celote zahteva usklajenost med njegovimi sestavnimi deli. Ta usklajenost Se izraža kot neko dinamično ravnotežje tako v sestavi biocenoze kakor tudi med odnosi, ki vladajo med posameznimi člani te široke skupnosti, ki jo ime- nujemo gozd. V posameznih predelih smo to dinamično ravnotežje tako spremeni- li, da je ogroženo delovanje gozda kot ekosistema, Takšno stanje zasledimo predvsem tam, kjer so različni porabniki gozda gospo- darili z njegovimi komponentami popolnoma neodvisno. Tako kot obstaja soodvisnost med posameznimi komponentami gozda, tako ob- stoja tudi soodvisnost med cilji, ki jih postavlja družba pred gozd in zato tudi soodvisnost v gospodarjenju z gozdom. V večih predelih Slovenije imamo za takšno ravnanje lepe primere in to predvsem neusklajenost med lovnim in gozdnim gospodarjenjem, še v nedavni preteklosti so postavljali cilje lovnega gospodarjenja neodvisno od ciljev gozdnega gospodarjenja,kakor tudi obratno, Tem ciljem ustrezno se je potem oblikovala zgradba populacije goz- dnega drevja kakor tudi zgradba in številčnost živalskih popula- cij - predvsem pa populacij lovne divjadi. Takšno skoraj povsem izolirano gospodarjenje z medseboj povezanimi komponentami je pripeljalo do stanja, ko je že delovanje gozda kot ekosistema mo- čno ogroženo, oziroma do stanja, kjer gozd ne more izpolnjevati funkcij, ki so postavljene pred njega, Doseganje ciljev tako v lovstvu kot v gozdarstvu je postalo ali nemogoče ali pa je vezano na ogromna vlaganja, Usklajevanje, oziroma zdravljenje takšnega gozda je dolgotrajno in vezano na skrbno spremljavo učinkov vsa- kega ukrepa, ki ga v takšnem sistemu izvedemo, Gozd je nedefini- ran sistem, zato niso njegove reakcije na ukrepe vedno enake in točno določljive vnaprej, Pogosto lahko o njegovih reakcijah sa- mo ugibamo, Zato moramo v njem gospodariti z metodo dinamičnega prilagajanja ali kot so jo poimenovali posamezni gozdarji s kon- trolno metodo, Ta metoda temelji na skrbnem in temeljite~ sprem- ljanju vseh ukrepov v gozdu in njegovih reakcij (rastline+ živalstvo) na te ukrepe. Vsi nadaljnji ukrepi pa sledijo šele po 8 temeljitem pretehtanju predhodnih reakcij, Predloženo delo je primer takšnega pristopa usklajevanja med lovnim in gozdnim gospodarjenjem v postojnskem gozdnogospodar- skem območju, kjer so bili v preteklosti cilji tako lovnega kot gozdnega gospodarjenja postavljeni neusklajeno. Tako so v veli- kem delu tega območja nastali čisti jelovi gozdovi, in to na rastiščih dinarskega jelovega bukovja (Abieti-Fagetum dinaricum) ter preštevilčne populacije rastlinojede divjadi (jelenjad, sr- njad}. Najbolj očitna motnja, ki izhaja iz te neuravnoteženosti, se kaže v otežkočeni obnovi gozda, kakor tudi v zmanjševanju vrednosti nekaterih telesnih kazalcev divjadi (Perko 1979, Si- monič 1977,78,79,80,81, Simonič 1981 a, Veselič 1981). To stanje je leta 1976 pripeljalo do oblikovanja usklajenih ci- ljev gozdnega in lovnega gospodarjenja oziroma.do takšnega koncep- ta gospodarjenja, kjer bodo upoštevane tako zahteve lovnega kakor tudi gozdnega gospodarjenja, istočasno pa bo omogočeno delovanje gozda kot ekosistema. V ta namen je bilo posneto in analizirano izhodiščno stanje, izvedena pa cela vrsta ukrepov, ki naj bi ta sistem pripeljali k takšnemu stanju, da bo zopet nemoteno deloval, Vsi načrtovani in izvedeni ukrepi ter reakcije gozda kot celote so sprotno spremljani in analizirani, na osnovi tega pa se potem načrtujejo novi. Tako bomo s postopnim približevanjem dosegli u- sklajenost. Predložena naloga predstavlja primer zgoraj· obrazlo- ženega usklajevanja in gospodarjenja z gozdom kot celoto na nače­ lih kontrolne metode, kjer je področje analiz strokovno pogloblje- no. Istočasno pa je naloga sinteza operativnega ih raziskovalne- ga dela in hkrati lep primer koristnega sodelovanja gozdnogospo- darske operative ter raziskovalno-znanstvene organizacije, 9 2. NA MEN NALOGE Namen naloge je bil ugotoviti kako in v kolikšni meri se izbolj- ševanje prehranskih pogojev in (vsakoletno) povečevanje odstrela jelenjadi in srnjadi odraža na gibanju nekaterih telesnih kazal- cev: telesne teže, teže rogovja••• obeh vrst, Istočasno smo že- leli preučiti izhodišča,na katerih sloni v letu 1976 postavljena "kontrolna metoda" , ki naj služi za preverjanje etapnih ciljev dolgoročno načrtovanih usmerjenih ukrepov ·za uskladitev števil- čnosti, strukture in intraspecifičnih odnosov med populacijami rastlinojede divjadi in prehranskimi zmogljivostmi okolja, Ker teh odnosov ne moremo spremljati po direktni poti, smo se odlo- čili za posredno zasledovanje gibanja kazalcev,med katerimi so poleg spremljave izpašenosti celotnega spektra rastlinstva na sistematično razmeščenih trajnih neograjenih kontrolnih ploskvah, najbolj ilustrativni prav proučevani telesni kazalci. 3. MATERIAL Kot material smo uporabili podatke o odstreljeni :jelenjadi na območju lovišča "Jelen" Snežnik, ki so vsako leto objavljeni v priložnostnih katalogih ob pregledu (razstavi) uplenjene jelenja- di v okviru Notranjskega LGO. Obdelani podatki zajemajo obdobje od leta 1976 do vključno 1980, Za vsako uplenjeno žival so v ka- talogu navedeni podatki o datumu, kraju (lovski revir), spolu, starosti, telesrii teži in pri jelenih {osebkih moškega spola) tudi podatki o teži rogovja. Pri vseh osebkih jelenjadi v starosti od 3. življenjskega leta dalje (dopolnjeni starosti 2 let), je bila starost ugotovljena z žaganjem 4.kočnika oziroma l,meljaka v spodnji čeljusti in ne ocenjena kot je to običaj v lovski praksi. To delo je bilo oprav- ljeno na Odseku za ekologijo divjadi in lovstva IGLG v Ljubljani. Podatke o uplenjeni srnjadi je iz arhiva gojitvenega lovišča "Jelen" Snežnik zbral A. Simonič. Starost osebkov je ocenjena po običajni metodi stopnje obrabe zobovja. 10 4. M E T O D A D E L A V analizi telesnih tež jelenjadi in srnjadi ter v analizi tež rogovja srnjakov in jelenov smo se poslužili različnih metod statistične analize. Predpostavljamo, da je odstrel naključni vzorec, čeprav se odstrel izvaja selektivno. Dejansko se lahko izvaja selektiven odstrel samo pri jelenjadi na znak oblika in teža rogovja in še to samo pri določeni starosti. Tudi za ta znak lahko iz subjektivno izbranega vzorca pridemo do pravih vrednosti za populacijo, seveda z določenimi korekturami. Po velikosti lahko odstrel uvrstimo med velike vzorce, saj pred- stavlja od 20 - 40% velikosti populacije. Zato nam ti vzorci slu- žijo za ocenjevanje parametrov, kakor tudj za preskušanje domnev, Pri delu smo uporabili pri ocenjevanju različnih parametrov raz- lične metode in sicer: - Pri ugotavljanju gibanja telesnih tež jel~njadi po posameznih gospodarskih letih smo uporabili analizo kovariance kjer je bil kriterialni znak telesna teža, znak katerega vpliv smo eliminirali po starosti. Isto metodo smo uporabili pri ugo- tavljanju gibanja telesne teže mladičev, lanščakov in junic, le da smo tu odstranili vpliv starosti - to je meseca, v katerem so bili uplenjeni. - Odvisnost telesne teže od starosti smo ugotavljali z regresijsko analizo, - Gibanje teže rogovja po posameznih gospodarskih letih smo ugotavljali z analizo kovariance,kjer je rezultativen znak teža rogovja, odstranili pa smo vpliv starosti in telesne teže. - Zakonitosti, ki veljajo med težo rogovja, starostjo in telesno težo, pa smo ugotavljali preko multiple regresijske ana- lize. Vse ugotovitve veljajo z določenim tveganjem. Ta tveganja so po- dana poleg ugotovitve ali preskusa značilnosti razlik. V rezul- tatih so navedene samo tiste ugotovitve, za katere so tveganja 11 manjša od 5%. Izjemoma smo navedli nekaj ugotovitev, za katere je tveganje nad 5% in to tam, kjer srno za posamezna leta ugotav- ljali izredno dobre povezave med proučevanimi znaki, v posamez- nih letih pa teh odvisnosti skoraj ni. V takšnih primerih je ob ugotovitvah tudi razlaga, zakaj je prišlo do takšnih odstopanj. Opomba: Tabele št. 8,10,12,14,16,18,20,21,22,23,24 in 25 ter grafikoni št. 1 do 16 so prikazani v prilogi na koncu pričujoče študije. Pri preskusu značilnosti razlik med aritmetičnimi sredinami in pri testu regresijskih koeficientov smo stopnje tveganja označe­ vali z oziroma s konvencionalnimi oznakami, kar pomeni: * 5% ** 1% *** 1% Te oznak.e smo postavili nad izračunane vrednosti F, ki smo jih dobili z analizo kovariance ali pa analizo variance. 5. UGOTOVITVE 5 • 1 JELENJAD 5.11 Gibanje telesne teže_(T)_jelenjadi v analiziranih letih ~ospo- ~aE.jtnj_a_ 5,111 Je 1 en č ki: Gibanje telesne teže jelenčkov - t.j. mladičev m.sp. - nam prika- zuje tabela št.1. Največjo (enako) telesno težo so dosegli v letu 1978 in 1979, le- ta 1980 pa je nekoliko upadla, vendar je prilagojena sr.vrednost telesne teže leta 1980 za dobrih 6 kg večja kot leta 1976. Značil­ nost razlik med prilagojenimi srednjimi vrednostmi je visoko zna- čilna (F***=20,28, m1=4, m2=405) 12 Telesne teže jelenčkov smo prilagodili po posameznih letih na isti mesec odstrela.I,ot korelativna·"sprernenljivka je uporabljen mesec odstrela (M in M2). Tabela 1 Prilagojene (Tp) in neprilagojene (Tn) srednje vrednosti telesnih tež jelenčkov (mladičev m.sp.) odstreljenih po posameznih koledar- skih letih leto n 1976 50 1977 91 1978 93 1979 89 1980 89 Skupaj 412 5. 112 Lan š č a ki: Tp 39,75 42,64 46,83 46,76 45,88 Tn 39, 72 42,44 46,60 47,08 46,01 44,82 1. ·,. Pri lanščakih (jelenih v 2.življenjskem letu) ugotavljamo najve- čjo vrednost telesnih tež leta 1979 (F=2,88*, m1=4, m2=116). V tabeli 2 so prikazane prilagojene (in neprilagojene) ar.vredno- sti tel.tež lanščakov. Kot korelativno spremenljivko smo uporabili mesec odstrela (M in M2), ker·odstrel lanščakov, kakor tudi v prejšnjem primeru jelenč­ kov ni bil izveden po posameznih gospodarskih letih v istem mesecu (aritm.sredina). Prilagojeno srednjo vrednost smo izračunali po na- slednjem obrazcu Ypril Ypril~ Yi- bl (Xl - Xl) - b2 (X2 - X2) = Tp prilagojena srednja vrednost za telesno težo v pasa- meznem gospodarskem letu Tn neprilagojena srednja vrednost za telesno težo v posa- meznem gospodarskem letu aritmetična sredina za prvo korelativno spremenljivko v posa- meznem gospodarskem letu (t.j. povprečje odstrela) skupna aritm.sredina za prvo korelativno spremenljivko v vseh gospodarskih letih (povprečje odstrela) b1 = regresijski koeficient analogno X, x2 in b 2 (v našem primeru je x2=M 2 tj. kvadrat in · 2 aritm.sredine meseca odstrela) Meseci so prejeli naslednje oznake maj=l,junij=2 ••• december=7 13 Tabela 2 --~ Prilagojene (TP) in neprilagoje.ne (Tn) srednje vrednosti tele- snih tež lanščakov (jelenov v 2.življenjskem letu) odstreljenih po posameznih koledarskih letih leto n 't'p(kg) 'I'n (kg) 1976 7 61,69 63,21 1977 33 63,45 63,23 1978 36 66,29 65,99 1979 23 69,31 69, 11 1980 24 67,49 68,00 Skupaj 123 66,07 5.113 Junice Naraščanje telesnih tež junic (košut v 2.življenjskem letu) je značilno na nivoju<::>( =5% (F=2,8i*, m1=4, m2=205). V izračunu pri- lagojenih vrednosti T smo odstranili vpliv meseca odstrela. Tabela 3 Prilagojene ( Tp) in neprilagojene ( 'Ihl srednje vrednosti tele- · snih tež junic (košut v 2.življ.letu) odstreljenih po posameznih koledarskih letih leto n Tp(kg) Tn {kg) 1976 36 57, 15 57,51 1977 51 56,78 56,86 1978 53 58,00 57,66 1979 32 61,48 61,36 1980 40 60,13 60,25 Skupaj 212 58,49 5.114 K o Š uti C e Najbolj očiten porast zasledimo pri košuticah (mladičih ž .. spola) (F=9,89~rn1=4, m2=479). Prilagojene sr.vrednosti smo izračunali na isti način kot pri junicah. 14 Tabela 4 Prilagojene (Tp) in neprilagojene (Tn) srednje vrednosti telesnih tež košutic (mladičev ž.spola) odstreljenih po posameznih kole- darskih letih leto n Tp(kg) Tn(kg) 1976 70 37,63 37,95 1977 94 39,19 39,05 1978 101 41,89 41,64 1979 117 42,30 42,26 1980 104 41,48 41,68 Skupaj 484 40,77 Zanimivo je, da nastopa maksimum telesne teže pri mladičih in ju- nicah ter lanščakih že leta 1979, pri starejših osebkih pa leta 1980. To lahko pripišemo neugodnim vremenskim pogojem v letu 1980, ki so povzročili zmanjšanje telesne teže predvsem v najmlajših starostnih razredih .. 5.115 Je 1 eni Gibanje telesne t:eiae T'v 3. -12. ži vlj. letu po posameznih koledarskih letih: Ker na T vpliva tudi S (starost), smo vpliv tega znaka (S) izlo- čili z analizo kovariance. V tabeli 5 so prikazane tako prilagojene telesne teže jelenov uplenjenih v obdobju 1976 - 1980. Razlike v telesnih težah so visoko značilne F=4,15*fm1=4, m2=276). Viden je porast telesne teže v letu 1980, kar lahko pripišemo po- rastu relativnega prehranskega deleža, ki je rezultanta zmanjšane gostote populacije, oziroma izboljšanih prehrambenih pogojev v oko- lju. 15 Tabela 5 Prilagojene (Tp) in neprilagojene (Tn) srednje vrednosti telesnih tež jelenov od 3. do 12, življenjskega leta, odstreljenih po posameznih koledarskih letih leto n 'l\;,(kg) Tn (kg) 1976 25 113, 95 112,48 1977 55 115,73 110,31 1978 66 113,47 116 ,58 1979 64 113,61 118,98 1980 73 124,87 121,93 Skupaj 283 116,92 5 .116 Košute Do podobnega zaključka pridemo tudi pri analizi gibanja telesnih tež 3-do 12-letnih košut (tabela 6), vendar je porast telesnih tež manj opazen (razlike med srednjimi vrednostmi za telesno težo so statistično neznačilne F=l,25, m1=4, m2=526). Tabela 6 Prilagojene (~pl in neprilagojene (Tn) srednje vrednosti telesnih tež košut v starosti od 3,-12.življenjskega leta, uplenjenih po posameznih koledarskih letih leto n Tp(kg) Tn (kg) 1976 83 73,75 73,12 1977 120 74,76 74,55 1978 100 75,17 75,36 1979 120 75,42 76,18 1980 110 76,18 75,89 Skupaj 533 75,12 Vse doseda:i uqotovljene odvisnosti so podane v grafikonih od št. 1 do št. 6. 16 5.12 Odvisnost teže rogovia_(tkg)_od starosti_(S) in telesne !e!e_(!) 5.121 Je 1 eni· od .3. do 12.življenjskega leta Odvisnost med težo rogovja (t) pri jelenih od 3. do 12.življenjske- ga leta od starosti (S) in telesne teže (T) je podana na grafiko- nih 7a in 7b. Starost kot tudi telesna teža povečujeta težo rogov- ja. Ta pozitiven učinek starosti je opazen vse do 12.leta. Pri ka- teri starosti prične teža rogovja upadati nismo mogli ugotoviti, ker je bilo v analiziranem obdobju uplenjenih premalo osebkov sta- rih več kot 12 let. Iz analiziranih podatkov pa vseeno lahko zaklju- čimo, da kulmunacija teže jelenovega rogovja na postojnskem obmo- čju ne nastopa pred 12.letom starosti. Izračunane vrednosti iz re- gresijske enačbe so verjetno nižje kot pa v populaciji, ker se je odstrel izvajal selektivno in to predvsem pri jelenih starih 3-5 let. 5.122 Gibanje tež rog o v j a 6- in več-letnih jelenov Z raziskavo smo hoteli ugotoviti kako vplivajo spremembe v okolju in v populaciji jelenjadi na težo rogovja. Ker omenjene spremembe zasledujemo po koledarskih letih, se bodo odražale v teži rogovja jelenov, ki so bili uplenjeni v posameznih letih. V času raziskave je teža rogovja narasla od 3,41 (1976) do 3,99 (1980). Ker pa je teža rogovja odvisna od starosti in telesne te- že, je lahko povečanje teže rogovja odsev sprememb teh dveh fak- torjev. če.odpravimo vpliv telesne teže, ki je odraz spremenjenih pogojev okolja, in vpliv (spremenjene) starosti, ki je odsev spremenjenih posegov v populacijo, dobimo prilagojene ar.vrednosti teže rogov- ja (tabela 7). Te prilagojene vrednosti smo izračunali z AKOVAR (analizo kovariance). Na podlagi testa prilagojenih sr. vrednosti sklepamo, da so razlike tež rogovja neznačilne. Omenjena analiza dokazuje, da je možno vplivati na povečanje teže rogovja pri jelenih le z ukrepi, ki povečujejo telesno težo. 17 Tabela 7 Prilagojene (tp) in neprilagojene (tn) srednje vrednosti tež ro- govja jelenov od 6.-12.življenjskega leta, uplenjenih po posamez- nih koledarskih letih leto n t p tn 1976 11 3,66 3,41 1977 16 3,43 3,34 1978 37 3,20 2,98 1979 35 3,46 3,51 1980 32 3,66 3,99 Skupaj 131 3,45 Odvisnost teže rogovja (tkg) pri jelenih v starosti od 6. do 12. življenjskega leta, uplenjenih v obdobju 1976 - 1980 od telesne te- že (T) in starosti (S) je podana v grafikonih 10 a in 10 b. Teža rogovja izkazuje odvisnost od telesne teže, kakor tudi od starosti. Ta odvisnost je ponazorjena s funkcijo: t = -2,0626 + 0,2179 S+ 0,0282 T R 0,72 ol., 8 <0,001 d_TL,0,001 Iz grafikona izhaja, da jeleni doseženo maksimalno težo rogovja po 12.letu starosti (v prilogi). V analiziranem obdobju (1976-1980) se te zakonitosti niso bistve- no spremenile, le v letu 1976 je zakonitost naraščanja teže rogov- ja z naraščanjem starosti manj opazna. Odstopanje v letu 1976 je verjetno posledica vzorčne napake, saj je stopnja tveganja 71%. (Glej grafikon št. lla in llb). 5.13 Odvisnost telesne_teže (T) odraslih_jelenov od starosti_(S) Ker so jeleni telesno dorasli med 6. in 7.letom, nas je zanimalo gibanje njihove telesne teže v času, ko so že dorasli. Zato smo analizirali vse jelene starejše od 6 let. Vrednosti regresijskih koeficientov kažejo, da je spreminjanje teže v starosti nad 6 let neznatno. 18 V letu 1979 je trend gibanja negativen, v letih 1976,1977 in 1978 pozitiven, v letu 1980 pa ga nakazuje parabola 2.stopnje z maksimumom pri 9.letu, Gibanje telesnih tež je prikazano na gra- fikonu: Odvisnost telesnih tež (!kg) jelenov od 6.življenjskega leta dalje, od starosti (S) (v prilogi). 5, 2 SRNJAD 5.21 Qi~a.!lj~ !e!e~n~ teže (T) srnjadi v Eosameznih letih gos~odar- ie.!lj_!! 5,211 Srnjački -mladiči moškega spola Odvisnost telesne teže mladičev moškega spola - srnjačkov, glede na mesec in leto odstrela: Pregled odstreljenih mladičev rn.spola po telesnih težah in letih odstrela je podan v tabeli 8. Iz prikaza sklepamo, da se je telesna teža po letu 1976 dvigala. Ker je struktura odstrela glede na posamezni mesec različna po letih, hkrati pa domnevamo, da je telesna teža odvisna tudi od me- seca odstrela, je nujno, da vplive mesecev odstrela izločimo. Preskus značilnosti razlik med aritmetičnimi sredinami smo zato izvedli z AKOVAR. Kot korelativno spremenljivko srno vzeli mesec odstrela (M) in M2 • Preskus je odkril, da so razlike v prilagojenih telesnih težah po posameznih letih statistično značilne (F=3,67**,rn1=4, rn2=169). V tabeli 9 so prikazane prilagojene in neprilagojene aritmetične sredine ter število analiziranih primerov po posarnez11ih letih •. Iz tabele izhaja, da se je telesna teža naglo povečala do leta 1978, od tega leta dalje pa je približno na enaki višini. Izračun prilagojenih srednjih vrednosti je potekal na enak način kot pri jelenčkih in košuticah. Tabela 9 Prilagojene (Tp) in neprilagojene (Tn) srednje vrednosti telesnih tež srnjačkov (mladičev m.sp.) odstreljenih po posarn.kole~arskih l. leto n 1976 26 1977 39 1978 39 1979 44 1980 28 Skupaj 176 Tp 9,04 9,81 10,27 10,45 10,17 19 Tn 8,69 9,86 10,21 10,53 10,38 10,01 Gibanje telesnih tež mladičev m.spola glede na mesec odstrela nam prikazuje grafikon (Odvisnost telesne teže mladičev m.spola glede na mesec odstrela v posameznih letih) (4=sept., 5=okt., 6=nov., 7=dec., 8=jan.nasl.leta) Regresijske enačbe, ki podajajo to odvisnost, so: -7,13 + 5,62 M - 0,47 M2 (R=0,49,cl..<.0,05) -8,82 + 6,14 M - 0,48 M2 (R=0,62-,cl-..c( 0,001) -8,23 + 5,85 M - 0,43 M2 (R=0,62, r;J.L.. 0,001) T1979 =-10,89 + 7,59 M - 0,64 M 2 (R=0,59, o( L., 0,001) 2 T1980 = 3,43 + 2,10 M - 0,15 M (R=0,33, ~ < 0,23) Tpovpr.= -7,69 + 5,87 M - 0,46 M2 (R=0,55,0\-<. 0,001) Iz grafikona lahko razberemo, da je maksimum telesne teže v me- secu novembru. (Graf. št. 12) 5. 212 S r n i c e .:- mladiči ženskega spola Pregled telesnih tež mladičev ženskega spola v posameznih letih glede na mesec odstrela je podan v tabeli 10. Primerjava prilago- jenih aritmetičnih sredin za telesno težo je izvedena z AKOVAR. Korelativna spremenljivka je mesec odstrela. Značilnost razlik med prilagojenimi aritmetičnimi sredinami je statistično potrjena *** (F=l3,83, m1=4, m2=223). V tabeli 11 so podane prilagojene in neprilagojene aritmetične sredine za telesno težo in število analiziranih primerov po posa- meznih letih. Podobno kot pri mladičih moškega spola ugotavljamo tudi tukaj naglo povečevanje telesne teže do leta 1978, s tem, da so razlike tukaj bolj izrazite. 20 V letu 1978 in dalje se je telesna teža mladičev obeh spolov ize- načila in ostaja na isti višini (letno povprečje= okoli 10 kg). Na podlagi gornjih analiz lahko sklepamo, da je prišlo do izrazi- tega izboljšanja prehrambenih pogojev že v letu 1978, relativni prehranski delež se je povečal, od takrat dalje pa eventualno po- večevanje relativnega prehranskega deleža ni več vplivalo nagi- banje telesnih tež. Odvisnost telesne teže mladičev ž.spola glede na mesec odstrela je prikazana v grafikonu (Odvisnost telesne teže mladičev ž.spola glede na mesec odstrela). Regresijske enačbe, ki podajajo to povezavo,so: Tl976 -0,97 + 2,77 M - 0,18 M 2 (R=0,56, o{ L 0,001) Tl977 -10,86,+ 6,89 M - 0,56 M 2 (R=0,62, ol L 0,001) Tl978 = -5,84 + 5,06 M - 0,38 M2 (R=0,73,ol.< 0,001) Tl979 -3,89 + 4,94 M - 0,40 M2 (R=0,46,ol.L O ,01) Tl980 = -9,27 + 7,35 M - 0,66 M2 ( R=0, 41 , c,I.. -<.. O , O 5) Tpovpr. = -4,50 + 4,65 M - 0,36 M 2 (R=0, 49, ol. 4- 0,001) Podobno kot pri mladičih m.spola, ugotavljamo tudi tukaj, da je maksimum telesne teže v mesecu novembru.(Glej graf.št.13) Tabela 11 Prilagojene (Tp) in neprilagojene (Tn) srednje vrednosti telesnih tež srnic (mladičev ženskega spola) odstreljenih po posameznih koledarskih letih leto n Tp T n 1976 41 8,40 8,43 1977 60 9,39 9,43 1978 41 9,89 9,55 1979 43 10,54 10,58 1980 45 10,09 10,30 Skupaj 230 9,66 21 5.213 Srne v 2.življenjskem letu Gibanje telesnih tež enoletnih srn glede na mesec in leto odstrela, Podatki o telesnih težah in številu uplenjenih živali te starost- ne kategorije so prikazani v tabeli 12. Ker je telesna teža odvisna pri tej kategoriji tudi od meseca od- strela, aritmetične sredine niso med seboj direktno primerljive. Vpliv odstrela po mesecih smo izločili z AKOVAR. Preskus značilno­ sti tako prilagojenih aritmetičnih sredin je pokazal, da so te razlike značilne z izredno majhno stopnjo tveganja (F=5,48, m1=4, m2=122). Tabela 13 prikazuje prilagojene in neprilagojene aritmetične sre- dine telesnih tež po posameznih letih. Tako je telesna teža na- rasla v analiziranem obdobju od 12,56 na 14,42 kg. Telesna teža je hitro naraščala do leta 1979, potem pa ostaja na približno isti višini. Ugotavljamo enako zakonitost kot pri jelenjadi; da je leto 1979 tisto, v katerem je telesna teža dosegla nivo, preko katerega ne narašča. Očitno so bili v tem letu izpolnjeni vsi tisti pogoji, ki vplivajo na telesno težo. S tem pa ne trdimo, da je že dosežena skladnost med okoljem in populacijami divjadi, ker je telesna teža le eden od kazalcev tega odnosa. Tabela 13 Prilagojene (Tp) in neprilagojene (Tn) srednje vrednosti telesnih tež enoletnih srn (v 2.življ.letu), odstreljenih po posameznih koledarskih letih leto 1976 1977 1978 1979 1980 Skupaj n 24 20 36 31 18 129 Tp Tn 12,56 12,51 13,37 13,45 13,45 13,47 14,73 14,73 14,42 14,36 13,72 22 Povezava med telesno težo in mesecem odstrela je podana z nasled- njo regresijsko enačbo: Tpovpr. 8,17 + 2,05 M - 0,18 M 2 (R=0,13, cJ... ,< 0,37) Nizka vrednost korelacijskega koeficienta nakazuje, da je ta od- visnost zelo ohlapna, v nasprotju s tesno povezavo v razredu mla- dičev. 5.214 Lan š č a ki Gibanje telesnih tež enoletnih srnjakov (lanščakov) glede na mesec in koledarsko leto odstrela Struktura odstrela po mesecih in letih (število in srednje vred- nosti telesnih tež) je podana v tabeli 14. značilnost razlik med aritmetičnimi sredinami telesnih tež, ki so "očiščene" vpliva meseca odstrela smo preizkusili z metodo AKOVAR. Prilagojene srednje vrednosti telesnih tež lanščakov glede na leto odstrela so podane v tabeli št.15. Razlike med posameznimi leti niso statistično potrjene (F=l,15), čeprav so povprečne telesne teže v letih 1979 in 1980 najvišje. Zanimivo je, da pri lanščakih razlike v telesnih težah med posameznimi meseci odstre- la niso statistično potrjene, kar dokazuje regresijska analiza, ki smo jo izvedli za odvisnost telesne teže od meseca uplenitve: T = 13,08 - 0,31 M+ 0,76 M2 (ol-<..o,58) M 1 - junij M 2 - julij M = 7 december Isto regresijsko povezavo med telesno težo in mesecem odstrela smo uporabili tudi v modelu AKOVAR. V analizi smo uporabili po- datke 111 lanščakov. 23 Tabela 15 Prirejene (Tp) in neprirejene (Tn) srednje vrednosti telesnih tež nrnjakov - lanščakov (v 2.življ.letu) odstreljenih po posa- meznih koledarskih letih leto n •r T p n 1976 18 12,31 12,41 1977 24 13,09 13,14 1978 23 12,57 12,58 1979 26 13,32 13,22 1980 20 13, 13 13,10 Skupaj 111 12,92 5.215 s r n e v 3.življenjskem letu in več Gibanje telesnih tež srn od 3.življ.leta dalje (dopolnjeni 2 leti in starejše) po posameznih koledarskih letih V tabeli št.16 so prikazane telesne teže srn po posameznih živ- ljenjskih in koledarskih letih. Iz tabele je razvidno, da je te- lesna teža srn, uplenjenih v letu 1980 porastla. Ker ni potrje- na nikakršna povezava med težo in starostjo, v tej grupi, smemo razlike med aritmetičnimi sredinami ugotavljati z AVAR, oziroma AKOVAR, ki izkazuje podobne vrednosti kot AVAR. Preskus značil- * nosti razlik je pokazal, da so te visoko značilne (F=3,5o; m1=4, m2=243). Gibanje telesnih tež srn iz te starostne skupine po po- sameznih koledarskih letih je prikazano v tabeli št.17. Tabela 17 Prilagojene (T) in neprilagojene (T) srednje vrednosti telesnih tež srn od 3.ž~vlj.leta dalje, odstrRljenih po posameznih kole- darskih letih leto n 1976 52 1977 47 1978 51 1979 45 1980 55 Skupaj 250 T p 15,25 15,29 15,53 15,80 16,34 24 'r n 15,19 15,26 15,52 15,89 16,37 15,66 5.216 Srnja ki v 3.življenjskero letu in več Gibanje telesnih tež 2- in več-letnih (od 3.življ. leta dalje) srnjakov Pregled števila uplenjenih srnjakov in njihovih poprečnih te- lesnih tež v posameznih mesecih in koledarskih letih je podan v tabeli št.18. Na podlagi srednjih vrednosti lahko domnevamo, da je telesna te- ža srnjakov v tej starostni skupini nekoliko porastla. Te sred- nje vrednosti so deloma nastale pod vplivom različne starostne sestave odstrela v posameznih letih. Pri srnjakih namreč obsta- ja rahla odvisnost med starostjo in težo tudi v tej starostni skupini. Na grafikonu: Odvisnost telesne teže (T) 2- in več-letnih srnja- kov od starosti (S) po posameznih koled<1rskih letih, so te odvi- snosti prikazane grafično. (Glej graf. št. 14) Regresijske enačbe, ki ponazarjajo to odvisnosti, so: Tl976 ' Tl977 Tl978 Tl979 '1'.i98o 6,16 + 3,92 s - o,36 s2 14,09 + 1,01 s - 0,83 s2 18,66 - 1,10 s + 0,11 s2 9,09 + 2,58 s - 0,18 s2 9,43 + 2,53 s - 0,17 s2 Tpopr. = 13,10 + 1,07 s - 0,62 s 2 (R=0,50,ol ..C.. 0,005) (R=0,16,oL-L..0,50) (R=0,46, ol.L,.0,01) (R=0,51,c,1-.,< 0,001) (R=0,54,c,l..40,001) (R=0,34,.,J.,-<. 0,001) S= življenjsko leto srnjaka, npr. S =3, pomeni, da je srnjak v tretjem življenjskem letu, oziroma star dve leti (drugo ro0ov- je). Ker v večini primerov le obstoja odvisnost med telesno težo in starostjo srnjaka, aritmetične sredine v tabeli niso direktno primerljive. To primerjavo s~o zato izvedli z metodo AKOVAR. Prilagojene vrednosti za posamezna leta so prikazane v tabeli št.19. Korelativna spremenljivka je življenjsko leto in njena 25 vrednost na kvadrat (S, s 2 ). Razlike niso značilne (F=l,86, m1=4, m2=241). Tabela 19 Prilagojene rr p> in neprilagojene er nl srednje vrednosti telesnih tež srnjakov od 3.življ.leta dalje (dopolnjeni 2 leti in starej- ši), odstreljenih po posameznih koledarskih letih leto n "l.'p Tn 1976 40 16,04 15,98 1977 57 16,75 16,81 1978 42 16,62 16,85 1979 63 16,92 16,88 1980 46 17,10 16,92 Skupaj 248 16,72 5.22Odvisnost teže rogovja (t) 2- več-letnih (od življenskega leta dalje) srnjakov od telesne teže (T) in starosti (S) To odvisnost nam podaja naslednja regresijska enačba: tgr = -113,32 + 10,17 T + 51,14 S - 3,91 s2 (R=0,60, d..~ 0,001) t teža rogovja (v grl T telesna teža (v kg) S starost (v življ.letih) Navedene zakonitosti so prikazani na grafikonu št. 15 (a,b). 5. 23 Vre<'lnosti telesnih tež in tež rogovja srnjakov po posameznih lovskih r~vJ;.rjj:!_l Kerje srnjad teritorialno živeča vrsta (Strandgaard, 1972) in so migracijska gibanja omejena na razmeroma majhne razdalje, nam vrednosti telesnih tež kazalcev v posameznih lovskih revirjih lahko služijo za ocenjevanje primernosti posameznih delov lo- 26 višča "Jelen" za življenje srnjadi. Poprečne telesne teže in šte- vilo analiziranih osebkov po revirjih, so prikazane v tabelah št. 20,21,22,23,24,25. V teh tabelah so podatki prikazani ločeno in sicer: v letih 1976 in 1977 je upoštevana stara razdelitev lovišča "Jelen" na 8 revirjev, od vključno leta 1978 do 1980 pa je upošte- vana sedanja razdelitev lovišča na 10 revirjev. Ker je iz tabel razvidno, da so razlike v telesnih težah med re- virji znatne, smo izvedli temeljitejšo statistično analizo. Pri tem smo analizirali samo srnjake od 3.življenjskega leta dalje (2- in več-letne). Vzrok za takšno analizo je v tem, ker je možna medsebojna primerjava po dveh znakih (telesna teža, teža rogovja) in razmeroma velik vzorec v tej starostni skupini. Analizo srno izvedli samo za sedanjo porazdelitev po revirjih. Ker imamo v revirju Snežnik samo dva podatka, ga pri statistični analizi nismo upoštevali. Značilnost razlik med srednjimi vred- nostmi telesnih tež, ki so prilagojene glede na starost posamez- nih osebkov (S, s2), smo izvedli z AKOVAR. Prilagojene vrednosti povprečnih telesnih tež po posameznih revirjih so prikazane v tabeli št. 26. Tabela 26 Prilagojene (TP) in neprilagojene (Tn) srednje vrednosti telesnih tež od 3.življ.leta dalje, po posameznih lovskih revirjih Revir Leskova dolina Požarje Bička gora Javorje Jurjeva dolina Mašun Črni dol Okroglina Gomance Skupaj n 15 19 20 26 18 20 6 9 16 149 27 T T p n 16,93 17,00 16,23 16,47 17,64 17,64 17,08 17,15 17,59 17,78 17,11 17,16 16,52 16,58 16,42 16,01 15,54 15,00 16,87 Razlike so značilne s tveganjem 0,05 (F=2,10*, m1=8, m2=138). Največjo telesno težo dosegajo srnjaki v revirjih Bička gora in Jurjeva dolina, najnižjo pa v revirju Gomance. Enako analizo smo izvedli za težo rogovja, le da smo tu kot korelativni spremen- ljivki uporabili telesno težo in starost (T, s, s 2 ). Prilagojene srednje vrednosti teže rogovja po posameznih revirjih so prikaza- ne v tabeli št. 27. Tabela 27 Prilagojene (tp) in neprilagojene (tn) srednje vrednosti teže rogovja srnjakov od 3.življ.leta dalje, po posameznih lovskih revirjih (v gr) Revir n tp t n Leskova dolina 15 214,2 217,7 Požarje 18 186,1 183,6 Bička gora 19 211,6 220,1 Javorje 22 202,3 215,8 Jurjeva dolina 14 224,9 229,4 Mašun 19 210,0 211,3 črni dol 5 197,4 210,0 Okroglina 9 222,0 205,9 Gomance 16 188,4 159,1 Skupaj 137 205,6 Najvišjo vrednost smo ugotovili v revirju Jurjeva dolina, najni- ZJO pa v revirju Gomance, vendar zaradi velike variabilnosti tež rogovja znotraj posameznih revirjev razlike niso statistično po- trjene (F=l,41, m1=8, m2=125). Ta ugotovitev kaže, da teža rogovja ni tako tesno povezana spre- hranskimi pogoji okolja, kot telesna teža, pač pa nanjo vplivajo še drugi nepojasnjeni dejavniki. 28 6. DI SKUSI J A V naslednjem želimo ugotovitve, ki izhajajo iz rezultatov analiz gibanja telesnih tež vseh starostnih skupin in obeh spolov jelen- jadi in srnjadi ter gibanja tež rogovja samcev obeh vrst primer- jati, oziroma komentirati s podobnimi ugotovitvami iz domače in tuje literature. Ugotovitve,o katerih nameravamo v naslednjem razpravljati, smo omejili na naraščanje telesnih tež, ki je posebej izrazito v mlaj- ših starostnih razredih. Same dinamike rasti osebkov obeh vrst v odvisnosti od starosti ne vključujemo v diskusijo, saj se naše ugo- tovitve povsem ujemajo z ugotovitvami Štrumblja in Kotarja (1974) ter Kotarja in Štrumblja (1978), ki sta proučevala zakonitosti gi- banja telesnih tež in tež rogovja jelenjadi in srnjadi na Kočev­ skem. Povečevanje telesnih tež v mlajših starostnih razredih obeh proučevanih vrst, tj. jelenjadi in srnjadi, moramo v konkretnem primeru sprejemati kot rezultanto povečanega odstrela, biotehniš- kih del v lovišču (pri jelenjadi tudi vpliva intenzivnega zimskega krmljenja). Vsi navedeni ukrepi namreč istosmerno učinkujejo na povečevanje relativnega prehranskega deleža, tj. dostopne količine hrane na posamezno žival. Mlade živali, zaradi nedokončanega razvoja, usmerjajo večino s hra- no•pridobljene energije v telesno rast in zato najhitreje reagi- rajo na naraščanje relativnega prehranskega deleža. Verme in O~oga (1980 a,b) sta s poskusi na dveh skupinah mladičev belorepega jelena (Odocoileus virginianus) dokazala, da je skupi- na bolje hranjenih hitreje rastla in pridobivala na teži. Hitreje se jim je razvijal tudi skelet, notranji organi pa so imeli pri isti starosti značilno večji volumen kot pri osebkih slabše hra- njene skupine. 29 Suttie (1980) je ugotovil, da so dodatno (od libitum) hranjeni mla- diči moškega spola škotske jelenjadi, ki je manjša in spolno do- zori kasneje kot kontinentalna jelenjad, dosegli podobno velikost in telesno težo kot evropska jelenjad. Razlike, ki so pogojevale, da so škotsko jelenjad obravnavali kot posebno podvrsto (Cervus elaphus scoticus) so torej posledica pogojev okolja, oziroma pod- hranjenosti ne pa genetskega izvora. Količinsko in kakovostno ne- zadostna prehrana onemogoča živalim, da bi v celoti aktivirale svoj genetski rastni potencial, upočasnjuje spolno zrelost, doraščanje skeleta ter povečuje metabolični stres, ki se v končni obliki odra- ža na povečani umrljivosti znotraj naravnih populacij. Podobno je Klein (1980) ugotovil s primerjavo telesnih parametrov dodatno hranjenih severnih jelenov (Rangifer tarandus) in enako starih živali odlovljenih v naravi, ki dodatnih prehranskih možno- sti niso imele. Bolje hranjene živali so hitreje rastle, manj so bile izpostavljene boleznim, parazitom, predatorjem, itd. Verme (cit.Halls, 1970) pa je dokazal, da podhranjenost košut vpli- va na upočasnjen prenatalni razvoj zarodka. Pri belorepem jelenu je ugotovil razlike v telesni teži med pravkar rojenimi mladiči do- bro hranjenih in podhranjenih košut celo do 46%. Slabše razviti mla- diči kasneje, kljub dodatnim količinam hrane, teh razlik niso uspe- li nadoknaditi. če si celotno razpoloiljivo količino hrane za rastlinojedo divjad v nekem območju predstavljamo kot vsoto relativnih prehranskih de- ležev prisotnega števila jelenjadi (in srnjadi) v istem območju, nam je lažje razumljivo, kako je možno že s samim povečevanjem od- strela, oziroma zmanjševanjem številčnosti, vplivati na pozitivne trende proučevanih telesnih kazalcev. Radler in Reulecke (1979) sta npr. v Harzu ugotovila, da je telesna teža mlade jelenjadi, mladičev in enoletnikov v negativni korela- ciJi z njeno številčnostjo. Ugotovila sta naraščanje povprečne te- lesne teže za 1 kg, pri istočasnem zmanjšanju številčnosti jelenja- di za 1 žival/100 ha. V proučevanem obdobju se je številčnost je- lenjadi gibala med 10,3 in 6,6 živali/100 ha. Podobno je Elssmann (1969) v Fichtelgebirge v ZRN ugotovil, da je telesna teža jelenjadi obeh spolov, s povečanim odstrelom, bioteh- 30 niškimi deli in krmljenjem porasla za 15-40%. Istočasno je pora- sla tudi teža rogovja, zmanjšale pa so se tudi škode v gozdu. Klein {1970) pa poroča o upadanju telesne teže in prirastka sever- nih jelenov na otoku St.Mathew v Beringovem morju. Na ta otok so leta 1944 naselili 29 živali. Njihova številčnost je, v odsot- nosti naravnih sovražnikov, do leta 1963 narasla na ok. 6000 ži- vali (18,5/100 ha). Telesna teža in prirastek sta upadla istočas­ no z naraščanjem številčnosti zaradi omejenih količin razpolož- ljive hrane - emigriranje preštevilčnih živali z otoka ni bilo mo- goče. Po dolgi, ostri zimi so zaradi pomanjkanja hrane poginile praktično vse živali, ostalo jih je le kakih SO. Brna et al {1970) poročajo o povečanju deleža močnih jelenov, z rogovjem nad 210 CIC točk v lovišču LŠPG Jelen na Belju v SR Hr- vatski,po izvršenem redukcijskem odstrelu jelenjadi. Schwab (1978, 1980} ugotavlja, da so telesne teže in teže rogovja jelenjadi na območju Achenkircha v Karwendlskih Alpah (Tirolska) naraščale vzporedno s povečanim odstrelom in intenzivnim krmlje- njem. Istočasno so se škode na mladju gozdnega drevja občutno zmanjšale. Theodor in Muller (1977) poročata, da strokovno organizirano in pravočasno zimsko krmljenje jelenjadi vpliva na rast rogovja in splošno telesno kondicijo (reprodukcija, rast mladičev ••• }, isto- časno pa omejuje prekomerne škode v gozdovih. Omenjeno raziskavo sta avtorja opravila v monokulturah iglavcev, kjer so zimski pre- hranski pogoji odločilen omejujoč dejavnik razvoja jelenjadi. Učinkov zimskega krmljenja na snežniško jelenjad ne smemo predi- menzionirati, vsekakor pa mu ne gre odrekati vloge v ugotovljenih pozitivnih premikih proučevanih telesnih kazalcev jelenjadi. Da genetski potenciali jelenjadi na Snežniku z.aradi pomanjkanja kva- litetne in količinsko zadostne prehraneniso bili v celoti aktivirani, nam kaže primerjava nekaterih telesnih kazalcev (telesna teža,teža rogovja)jelenov od tretjega življenjskega leta dalje, uplenjenih v obdobju 1976-1979, na območju lovišča "Medved" na Kočevskem (Adamič,Kotar, neobjavljeno)in jelenov iz iste starostne skupine, 31 uplenjenih v obdobju 1976-1980 na Snežniku: telesna teža teža rogovja starost X s X s X s n Medved 124,26 24,44 3,40 1,57 5,5 2,9 176 Jelen 117, 62 26,41 2,50 1,28 5,7 2,4 274 če zanemarimo razlike v srednjih vrednostih teže rogovja, ki jih je možno utemeljevati tudi z različnimi kriteriji izbora odstrelje- nih živali po tem znaku, pa je razlika v telesni teži dovolj ilu- strativen kazalec .še posebej pa pride razlika v tem znaku do iz- raza, če upoštevamo, da so bili jeleni iz vzorca na Snežniku teh- tani (iztrebljeni) z glavo vred, na Kočevskem pa (iztrebljeni) brez glave. Teža glave·z rogovjem pa predstavlja v tem p{imeru še dodat- nih 5-7 kg (ocena!). Ker je poprečna starost živali iz obeh vzor- cev praktično enaka, je gornja primerjava dokaz različne stopnje aktiviranih genetskih potencialov, ki je pogojena z razlikami v prehranskih pogojih med območjema. O aktiviranju genetskih potencialov rasti lahko govorimo šele ta- krat, ko vrednosti telesnih kazalcev nehajo naraščati in na pove- čane intervencije v okolju in v populacijah divjadi ne reagirajo, pač pa se ustalijo. Vsa event.kasnejša nihanja vrednosti telesnih kazalcev v posameznih koledarskih letih pa so pogojena z nihanjem abiotskih dejavnikov ekosistema oz. s klimatskimi značilnostmi posameznih let. Iz rezultatov analize prehrane srnjadi na Snežniku (Adamič, 1981) je razvidno, da v nobenem od pregledanih vzorcev vsebine vampa ni bila ugotovljena hrana s krmišča. To pomeni, da event.vplive in - tenzivnega zimskega krmljenja lahko povsem izključimo. Naraščanje telesne teže pri srnjadi zato lahko razlagamo le s povečanimi pre- hranskimi deleži, ki so v konkretnem primeru posledica zmanjšanega pritiska jelenjadi na okolje. Sama višina in struktura odstrela sr- njadi, zaradi njene podrejene vloge pri načrtovanju in izvajanju ukrepov varstva, gojitve in lova divjadi na Snežniku pri tem nima- ta pomembnejše vloge. V primeru prahranske konkurence med dvema ali več vrstami rastlinojede divjadi v prehransko "skromnih" pogojih - v konkretnem primeru med jelenjadjo in srnjadjo - prihaja do 32 "prehranskega rangiranja",med vrstami, ki je pogojeno s telesno velikostjo in prehransko-fiziološkimi značilnostmi (Onderscheka, 1974, Onderscheka, Jordan 1974, Hoffroann 1978, 1980). Srnjad je v takih primerih subdorninantna vrsta in na slabšanje prehranskih pogojev, ki so posledica povečane številčnosti jelenjadi, reagira s progresivnim nazadovanjem rasti in drugih telesnih kazalcev. Enako pa je srnjad zmožna hitro reagirati tudi na pozitivne spre- membe pogojev okolja, zato je ta vrsta (trendi.telesnih kazalcev) zanesljiv bio-indikator stanja v proučevanem okolju'. Ellenberg (1974 a,b,c) je ugotovil, da ima količina in kakovost dostopne hrane (relativni prehranski deleži) na populacijsko dina- miko srnjadi - reprodukcija, rast osebkov znotraj populacije itd., večji vpliv kot populacijska gostota, oz. iz nje izvirajoči soci- alni stres. Sposobnost reagiranja srnjadi na različne pogoje okolja znotraj večjih območih kažejo tudi razlike v telesni teži uplenjene srnja- di po lovskih revirjih znotraj lovišča Jelen. Te izvirajo lahko le iz razlik v prehranskih pogojih, saj bilo gospodarjenje s to divjadjo na celotnem območju lovišča enotno. 7. ZAKLJUČKI Rezultati analize gibanja telesnih kazalcev jelenjadi in srnjadi, uplenjene v obdobju 1976 do 1980 v lovišču Jelen, vodijo k obli- kovanju naslednjih zaključkov: - Maksimum telesne teže pri mladičih ter enoletni jele- njadi obeh spolov nastopa leta 1979, pri starejših osebkih pa le- ta 1980. Ta pojav je lahko posledica neugodnih vremenskih pogojev v letu 1980, ki so vplivali na zmanjšanje telesne teže predvsem v najmlajših starostnih razredih. - Na povečanje teže rogovja jelenov je možno vplivati le z ukrepi, ki povečujejo telesno težo in s podaljševanjem st~rosti «O do 12.leta. - Telesna teža moških in ženskih mladičev srnjadi se je v proučevanem obdobju povečala. Naraščanje je bilo posebej izrazi- to do leta 1978, najvišje vrednosti pa je dosegla (podobno kot pri jelenjadi) leta 1979. Podobno je naraščala tudi telesna teža eno- letne srnjadi obeh spolov. - Porast telesne teže v najmlajših starostnih razredih je izrazitejši kot pri odraslih živalih obeh vrst divjadi. - Različni pogoji okolja znotraj posameznih lovskih revir- jev vplivajo na razlike v telesni teži srnjadi. Srnjaki od 3.živ+ ljenjskega leta dalje, so najtežji v revirju Bička gora in Jurje- va dolina, najlažji pa so v revirju Gomance. Srnjaki iz Jurjeve doline imajo tudi najtežje rogovje. Zaradi velike variabilnosti tež rogovja znotraj posameznih revirjev,razlike niso statistično potr- jene. To kaže, da teža rogovja ni tako tesno povezana s prehranski- mi pogoji okolja kot telesna teža, pač pa nanjo ~plivajo še drugi nepojasnjeni dejavniki. Ugotovitve, ki izhajajo iz gibanja proučevanih telesnih kazalcev obeh vrst divjadi, kažejo na pozitiven premik v razmerju proizva- jalca (rastlinstva) in potrošnika (rastlinojede divjadi), še pose- bej če upoštevamo najnovejše ugotovitve Veseliča (1981 a), ki je proučeval stopnjo objedenosti mladja gozdnega drevja na Snežniku, v obdobju 1977 in 1981 ter je ugotovil, da je stopnja objedenosti 34 v tem obdobju upadla, Ker so za pomembnejše kvantitativne premi- ke na nivoju proizvajaica v tako kratkem obdobju in ob enaki šte- vilčnosti jelenjadi potrebne ogromne količine dodatno vložene ener- gije, ki pa jo veljavna načela trajnosti gozdne proizvodnje ne vzdržijo, lahko upravičeno sklepamo, da so pozitivni premiki pro- učevanih kazalcev v sferi proizvajalca in potrošnika predvsem re- zultat zmanjšanja številčnosti jelenjadi. 35 PRILOGE 36 Tabela št.8 Prikaz srednjih vrednosti telesnih tez srnjačkov (mladičev m.spola) v posameznih koledarskih letih, glede na mesec odstrela 197~ 1977 1978 l'H9 1980 St ~ o o.o o o.o o -.;i o.o o o.o o o.o o o.o 7 o o.o o o.o o o.o o o.0- o o.o o o.o A o o.o o o.o o o.o o o.o o o.o o o.o q 11 1.1 9, 7.9 13 A.3 12_ 9. 1 s 9.2 so 8.4 10 c 9.7 10 10.3 3 9.7 4 11 .J 4 10.A 27 10.J 11 6 9.7 9 10.fl 7 11.2 18 11.s 7 10.s 47 10.9 12 2. a.o 9 10.J 15 11.s A 10.s 10 10.6 44 10.1 JANtlAP l 9.0 2 10.s 1 . 1 o. O ?. 9.0 2 11.0 A 10.0 ········~················································································· SKUPAJ 26 a.1 39 9 0 CI 39 10.2 44 10.s 2A 10.4 176 10.0 Tabela št. 10 Prikaz srednjih vrednosti telesnih tež srnic (mladičev z.spola) v posameznih koledarskih letih glede na mesec odstrela 1Q76 1977 197A 19H }<~80 <;k'IJPAJ ME<:F:C F'I<. rovr.r. FR. Pnvr>.T. !'"P. P0VP.T. FD. POVP.T. F~. POVP 0 T. FP. POVP.T. ··••*••··················································································· 1 o o.o 1 1.0 o o.o o o.o 1 9.0 2 q. o. 2 o o.o o o.o o o.o l 10.0 o o.o l 10.0 3 C o.o o o.o o o.o o o.o o o.o o o.o 4 o o.o o o.o o o.o o o.o o o.o o o.o c; o o.o o o.o o o.o o o.o o o.o o o.o C.O 00 f, o o.o o o.o o o.o o o.o o o.o o o.o 7 o o.o o o.o o o.o o o.o o o.o o o.o R o o.o o o.o o o.o o o.o o o.o o o.o Q 10 1.0 17 1.a 18 A.3 10 9.3 8 9.3 63 8.2 l O 12 8.6 A Q.4 A l o. 1 4 11.3 8 11.s 40 9.9 11 14 9.0 20 10."i 4 10.s 13 11.3 16 10.6 67 10.4 1? 4 A.A 15 9.Q 11 10.9 13 10.1 13 9.A 56 10.2 JAI\IJA'°l 1 11.0 o o.o o o.o 3 10.1 o o.o 4 10.s •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• <;KUPA,I 41 A.4 61 Q.4 41 ci.s 44 10.6 46 10.3 233 9.6 Tabela št. 12 Prikaz srednjih vrednosti telesnih tež enoletnih srn (v 2.življ.letu) po posameznih koledarskih letih, glede na mesec odstrela 1Cl76 1977 197A l Cln 1980 SKUPAJ "ESEC f!'. POVP.T 0 FR. POVP.To FR. POVP.T. F'R. POVPoTo F'Ro POVP.T. F'R. POVP.T. •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• l o o.o o o.o o o.o 1 l?..O 1 1.0 2 9.5 2 o o.o o o.o o o.o o o.o 2 11.s 2 11.s ~ o o.o o o.o o o.o o o.o 4 10.0 4 10.0 4 o o.o o o.o o o.o o o.o 4 12.s 4 12.s 5 o o.o o o.o o o.o 1 12.0 2 11.3 3 11.s <:.:> 6 o o.o o o.o o o.o 1 11.0 o o.o 1 11.0 ~ 7 o o.o o o.o o o.o o o.o o o.o o o.o 8 o o.o o o.o 1 14.0 o o.o o o.o 1 14.0 Q 8 11.9 3 12.0 11 13.5 9 14.7 8 14.2 39 13.5 10 3 13.4 4 13.3 6 12.3 8 14.8 4 16.0 25 14.0 11 6 12.7 5 14.2 9 14.l 7 1s.o 4 14.3 31 14.l l?. 4 12.s 8 13.6 10 13.7 5 14.6 1 11.0 28 13.6 JAt-.,IJ,\P 3 13.o o o.o o o.o 2 14.0 1 13.0 6 13.3 •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• SKUPAJ 24 12.s 20 13 0 5 37 13.S 34 14 0 5 31 12.9 146 13.4 Tabela št. 14 Prikaz srednjih vrednosti telesnih tež srnjakov lanščakov (v 2•, 7-ivlj. letu) v posameznih koledarskih letih, glede na mesec odstrela }Q76 1977 197? 1979 1980 SKUPAJ ~ESfC FPo POVP.T 0 fR. Povr.r. FP·. POVP • T • FR. POVP.To FRo POVP.T. F'R. POVPoTo •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• 1 o o.o o o.o o o.o o o.o o o.n o o.o ?. o o.o o o.o o o.o o o.o 3 10.0 3 10.0 3 o o.o o o.o o o.o 1 13.o 3 10.0 4 10.e 4 o o.o o o.o o o.o 1 11.0 1 10.0 ? 10.s c; o o.o o o.o o o.o l 14.0 3 12.2 4 12.6 .i,. o 6 l 10.0 7 13.2 7 11.9 14 13.S s 12.1 34 12.s 7 7 12.7 o 13.fl s 13.4 4 11.9 8 12.4 30 12.9 A 4 11.1 4 12.1 5 12.s 6 13.9 4 1s.o 23 13.0 9 2 13.o 3 12.A 4 12.3 1 14.0 2 13.0 12 12.11 10 4 13.S 4 13.s 2 13.9 1 10.0 o o.o 11 13.2 11 o o.o o o.o o o.o o. o.o 1 16.0 1 lf,.o 12 o o.o o o.o o o.o o o.o o o. o o o.o JA"-111\f) o o.o o o.o o o.o o o.o o o.o o o.o •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• SKUPAJ lP 12.4 24 13.1 23 12.6 29 13.?. 30 12.3 124 12.7 Tabela št. 16 Prikaz srednjih vrednosti telesnih tež srn od 3 ,:ž.ivlj .leta dalje v posameznih koledarskih letih, glede na mesec odstrela 1976 1977 197A 1979 19RO SKUPAJ ME<;EC rF. POVP 0 T0 FR. POVP.T. FP. POVP.T. FR. POVP.T. FR. POVP.T. FP. POVP.T. •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• 1 o o.o l 14.0 3 15.0 o o.o .Q o.o 4 14.a ?. o o.o o o.o o o.o o o.o o o.o o o.o 3 o o.o o o.o o o.o o o.o o o.o o o.o 4 o o.o o o.o o o.o o o.o o o.o o o.o c; o o.o o o.o o o.o o o.o o o.o o o.o .i:,. .... 6 o o.o o o.o o o.o o o.o o o.o o o.o 7 o o.o o o.o o o.o o o.o o o.o o o.o R o o.o o o.o o o.o o o.o o o.o o o.o 9 12 14.8 6 14.3 1s 14.0 11 13.9 10 16.2 54 14.6 10 20 1S.7 5 15.A 8 15.9 8 16.B 10 18.0 51 16.4 11 13 15.3 11 1s.2 4 16.8 19 16.2 21 16.3 6A 15.9 1~ 4 14.o 24 p;.c; 21 16.3 6 17.3 13 15.5 68 15.8 JANIIAP 3 14.3 o o.o o o.o 1 16.0 1 1s.o s 14.8 •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• <:;KlJP.'\,l S2 1 c;. 2 47 1s.3 Sl 1c;.5 45 1s.q 55 16.4 250 15.7 Tabela št. 18 Prikaz srednjih vrednosti telesnih tež 2- in več-letnih srnjakov (od 3.živli.leta dalje) po posameznih koledarskih letih, glede na mesec odstrela 197f, 1977 197A 1979 1980 SlIS- 6 15 16. 2 19 17.3 .11 17.9 26 17.6 16 17.~ A7 17.3 "" 7 3 lA.O 18 l F, • 6 8 17.4 14 17.l 14 16.9 '57 17.0 R 18 15.7 16 16.3 15 H,.5 14 15.3 11 16.7 74 16.l 9 3 14.0 o o~o 3 14.4 2 13.S 2 15.5 10 14.3 1 O l 17.0 1 16.5 3 16.2 l . 19. O 1 17.0 7 16.9 11 o o.o l lQ.O o o.o o o.o o o.o 1 19.0 12 o o.o o o.o o o.o o o.o o o.o o o.o ,JA1~llAP o o.o o o.o o o.o o o.o o o.o o o.o •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• ' SKUPA,I 40 16.0 57 16.8 42 16.9 63 16.9 46 16.9 248 16.7 Tabela št. 20 Srnjački (mladiči m. spola) 1071', 197"' 1cnr 1979 1Q80 SKUPAJ !">flllP rri. rnvP.T. Ff: • rovf'.T. ro. POVP 0 T0 FP. Pt'lVP.T. FR. rovP.T. FR. POVP 0 T0 *•*******************************•····························································· Sl'E.,IIIK o ().O o o.o o o.o 1 a.o o o.o 1 A.O LfSKt'lVA o o.o o o.o 1 1 () .3 3 10.3 o o.o 6 10.3 ro,APJ!". o O.(l o o.o 7 0.1 10 10.2 3 10.3 20 9.8 PHKA G0 o o.o f) o.o 9 10.1 10 ll.?. s 11.4 24 10 0 R JAVOP,/F o :) • o o o.o 1 1.0 6 9.6 9 10.3 16 9.8 Jll'. or:RMLII\A o o.o o o.o 4 10.A o o.o 2 9. O 6 10.2 C;) f,(IMM!Cf o o.o o o.o 5 9.4 2 10.0 2 q.c; q ci.3 ································•********************•*••······································ PO,~P-Jf 4 ti. C:-, 11 10.2 o o.o o o.o o o.o 15 10.0 1 fSKOVt. 1 9.0 4 1 O.!: o o.o o o.o o o.o 5 10.2 srr•t1IK 5 9.4 5 10.0 o o.o o o.o o o.o 10 9.7 ,JI\ \/()P,JE l 6.5 6 9.c; o o.o o o.o o o.o 7 q.1 ,JIIRJf.V;, 4 ei. l ?. 10.3 o o.o o o.o o o.o ~ q.s l'A~llN c;; ?.4 6 10.0 o o.o o o.o o o.o 11 q.1 t"Wl>!Or;L !NIi ' Fl. l) 5 A.~ o o.o o o.o o o.o 7 A.4 r:N•A~ICI: 4 f,. c; o o.o o o.o o o.o o o.o 4 f>.5 ****************************************************••········································· SKUPAJ ?f- 8.7 39 ei.9 39 l O .2- 44 10.s 28 10.4 176 10.0 Tabela št. 21 Srnice (rnlad1či ž. spola) }QJ~ 1977 197P 1Q79 lQqQ ~KUPAJ rrVIP ~r. Pnvr.T. FR. rovr.T. FP • POVP.T. FR. POVP.T. FP • POVP.T. F~. POVP.T. ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• Sl!EHl!K o o.o o 0.0 1 l 11.0 O o.o O o.o 1 11.0 LfSKOVA O O.O O O.O 3 9.7 A 11 • 1 8 9.6 19 10.3 POžAPJE O O.o O O.O 7 9.S 7 11 • 1 8 9 0 9 ?.2 lO • c ~I~KA G. O O.O O O.O P Q.4 5 9.4 8 10.4 ?1 9.A JAVORJE O O• O O O.O 4 A.4 4 10 • 0 3 11.0 11 9.7 JURJEVA O U• O O O.O 8 10.3 10 10.9 7 10.2 ?.S 10 • 5 l'AšliN O O.O O C.O 4 10.fi O O.O 3 11 • 3 7 10 • 9 rrNI noL o o.o o o.o 1 10.0 2 10.s 2 9.5 s 10.0 """ """ n~·ROGLI~A O O.O O o.o l A.O ~ 10.6 6 10 0 5 l? 10.3 Gi'"'AtJCI': O O.O O O.O 4 P 0 4 1 9.3 l 13 0 0 R 9.3 ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• PO,APJ• c 8 0 4 H 9 0 f O 0 0 0. 0 0.0 0 0 0 0 17 9 0 0 I.F'itJF:VA o o.o o o.o 4 11 .9 3 14.'5 4 11.4 11 12.4 , .. AHlfl o o.o o o.o 2 l!'i.R 5 14.0 2 12.s q 14.1 l'PNI ML o o.o o o.o l 13.0 1 15.0 o o.o 2 14.0 ,i:,. Ol Ol(RO<'lLlNA o o.o o o.o 4 10.s 3 9.3 4 11.!'i 11 10.s t,Ol-4ANCE o o.o o o.o 2 n.s 5 13.0 2 13.0 (l 11.1 ****••·············•********************••····················································· PMAR,Jf. 2 13.9 4 13.7 o o. o. o o.o o o.o 6 1;.7 Lf5KOVA l 14.o 1 10.0 o o.o o o.o o o.o 2 12.0 ~l:t:,~!lK l 13.o 2 14.0 o o.o o o.o o o.o 3 1306 JAVORJf o o.o 4 11 _ _., o o.o o o.o o o.o 4 11.6 JIIF<.JEV.\ = 11.A 3 13.P o o.o o o.o o o.o 8 l?.6 ••AHIN 4 11.3 5 13.0 o o.o o o.o o o.o 9 l?.2 orROl'lLI t-.11\ 2 ll.3 2 14.0 o o.o o o.o o o.o 4 12.6 C,f,MJI ~JCI' 3 14.0 3 14.0 o u.o o o.o o o.o 6 14.(1 *********************••····················••****•*••·········································· St;UPAJ 1e 12.4 24 13.1 ?3 12.6 ?C> 13.2 30 l?..3 124 12.7 Tabela št. 23 Enoletne srne (v 2.življ.letu) ]'"lH, l"l77 l'HP 197Q lQAO <;K\IPAJ rrVIP rr. POVP.T. Ff1. rovr.r. Fr>. P(WP.T. Fr. rovr.r. FP. P/'\VP.T. FR. POVP.T. *************~**************************~••••••••*******************•••••••••••••••••••o••••••• ~t•F,NJI". o o.o o o.o o o.o o o.o o o.o o o.o LfSKOVA o o.o o o.o 3 12. 3 4 13.A 4 10.A 11 12.3 r<'1AR,JF o o.o o o.o 2 14.c; c; 14.? 1 11.0· A 14.1 8ntI>- o, (WROf;LlNA o o.o o o.o 6 11.9 2 15.c; 2 9.P. 10 1?. .2 GOMANCF (1 o.o o o.o 3 11.0 o o.o 3 l?..3 f, l? • 7 ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• p(l,APJF 1 14.o o o.o o o.o· o o.o o o.o 1 14.0 1 FSKOVA 1 13.o o o.o o o.o o o.o o o.o 1 13.u Sl'FH.J!K 2 l?.. o 3 13.3 o o.o o o.o o o.o 'i l?..EI ,IAV0!1,JF. 2 12.7 2 11.c; o o.o o o.o o o.o 4 12.1 ,II •f{,JF'.VA Q 1:'.4 6 13. F! o o.o o o.o o o.o 1 'i 13.0 f'A~llN l 13. C1 2 }4.5 o o.o o o.o o· o.o 3 14.0 Ot"HOGL IN.\ f, l?.c; 6 13.:? o o.o o o.o o o.o 12 1?. .9 r,01'.!l'JCF ? l?.3 1 14.0 o 11. O o o.o o o.o 3 1 ;>. ,q ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• Sl'lJPA,J :4 12.5 20 13.S 37 11.s 34 14.5 31 12.q 146 11.4 Tabela št.24 2- in več-letne srne (od 3,življ.leta dalje) l .T. F'Po POVP.T. FR. POVP.T. ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• <;t:EžNii< o o.o o o.o l lf,.o o o.o o o.o l H,.o LfSKOVA o o.o o o.o 2 Hi.O 8 16.S 3 15.3 13 16.2 POl'ARJF.. o o.o o o.o 1 14.6 lil 15.4 13 15. 1 23 1s.1 PHl 16.5 t'AšUN o o.o o o.o 7 11.0 4 15.R 2 17.0 13 16.6 l'NJI OOL o o.o o o.o 4 1r:;.o l 16.0 2 17.3 7 l'ioA "" orRO„LINA o o.o o o.o 5 14.3 3 15.7 4 14.S l?. 14.7 -;J (;f'N•IICE o o.o o o.o s 15.0 4 13.0 2 17.0 11 14.6 ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• PMAP,Jt p 1r:;.o 1 14.7 o o.o. o o.o o o.o 15 14.9 1.FSKOVA 7 14.f'> 2 l'i.O o o.o o o.o o o.o q 14.7 !--llfl'tll>< C 1s.1 6 15.2 o o.o o o.o o o.o 11 1s.1 JAIIOPJE 1 1s.o 3 1 'i. 7 o o.o o o.o o o.o 4 l''i.'5 JUt. POVP.T. FP. POVP.T. FP. POVP.T. FR. POVP.T. ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• S!!E'-NIK o o.o o O• 01 o o.o 1 16.S 1 20.0 2 1 ll .3 ·LFSKOVA (1 o.o o o.o 3 17. 7 7 11.0 5 lli.6 15 11.0 POžAR,JE o o.o o o.o 7 16.6 9 16.A 3 15.1 19 1 r,.s BHKA G. n o.o o o.o 4 lQ.l 11 16.9 5 lA.2 20 17.6 JAVOR,JF. o o.o o o.o q 11.0 10 l li. l 7 lA 0 9 26 17.1 ,JURJEVA o o.o o o.o 3 lA.4 A 17.4 7 17.9 1 A 17.8 ~lAšUN o o.o o o.o 6 H,.s A 17.4 6 17.5 20 17.2 ~PNI OOL o o.o o o.o 1 16.0 2 17.3 3 l li • 3 6 16.6 o!> 00 OKPOGLlNA o o.o o o.o 2 14.4 4 lA.l 3 14.3 9 16.0 Gn"'llNC': o o.o o o.o 1 1 c.. 9 3 1s.o 6 14.0 16 1 '5. O ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• po'1APJE R 15.6 10 11.0 o o.o o o.o o o.o Hl 16.4 LFSKOVA 4 16.1 1 16.q o o.o o o.o o o.o 11 16.6 StlON!K c; 16.A 5 1 A.4 o o.o o o.o o o.o 10 17.6 JAIIO~JE ~ 16.9 6 lA.O o o.o o o.o o o.o 11 17.5 JIIR.JEVA 1 1c;.o d 16.Q o o.o o o.o o o.o 9 16.7 l!A~IIN 1 15.9 b 16.6 o o.o o 0.1) o o. 1) 13 1(,.2 or.ROGLINA 3 14.0 6 15.A o o.o o o.o o o.o 9 15.2 c;r,~ ANCF 7 16.} q 1';.F, o o.o o o.o o o. ('I 1 li 1'5.fl ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• s~·IJPl\,J 40 16.0 57 lFi .A 42 H,.9 63 16.9 46 16.9 ?.4A 16.7 T (kg} 56 54 52 50 48 46 44 42 40 38 36 34 32 30 28 26 24 22 ~ Gibanje telesne teže (T kg) Jelenčkov (mladičev m.spola) po posameznih kole- darskih letih, glede na mesec odstrela (M) Grafikon št. 1 79 76 1976: T 1977: T 1978: T 1979: T 1980: T 4 sept. = -8.94 + 17.25 M - 1,48 M2 = 14.59 + 9,68 M - 0,81 M2 = -17,61 + 21,93 M - 1,80 M 2 = 10,31 + 11,71 M - 0,90 M 2 -41,96 + 31,88 M - 2,79 M2 5 okt. 49 6 nov. 80 77 76 (R= 0,30, ~ < (R= 0,20, d. ( (R= 0,36, c/.. < (R= 0,28, o(< (R= 0,50, r:1-... ,č_ O, 1 O) O, 15) 0,02) O, 15) 0,001) mesec (M) 7 dec. teža T (kg) 52 50 48 46 44 42 40 38 36 34 32 30 28 26 24 22 Gibanje telesnih tež (T kg) košutic (mladičev ž.spola) po posameznih koledarskih letih, glede na mesec odstrela (M) 78 1976: T = 3,02 + 11 ,86 M - 0,98 M2 19,77: T = -6,03 + 15,09 M - 1 ,22 M2 2978: T = -57,18 + 33,43 M - 2,72 M 2 1979: T = -16,28 + 19,00 M - 1,.48 M2 1980: T = -36,01 + 26,76 M - 2,23 M2 L_,,. 6 Grafikon št. 2 (R = 0,23, d.. 79 78 So 77 76 < (R = 0,36,cl_ .( (R = 0,57, c( <_ (R = 0,45, d.._ < (R = 0,43, o<'. <:_ O, 15) o., 02) 0,001) 0,005) 0,001) mesec (M) 5 sept. 6 okt. nov. del. 50 teža T (kg) 74 72 70 68 66 64 62 60 58 56 54 52 50 48 46 44 42 Gibanje telesne teže (T kg) jelenov Grafikon št. 3 lanščakov (v 2.življ. letu) po posameznih koledarskih letih, glede na mesec odstrela (M) 1976: 1977: 1978: 1979: 1980: L.-.J. 76 2 T = -28,60 + 30,50 M - 2,40 M T = 59,14 + 3,95 M - 0,56 M2 T = -21,60 + 32,56 M - 2,91 M2 T = 48,20 + 8,82 M - 0,88 M2 T = -68,97 + 50,81 M - 4,57 M2 4 sept. 5 okt. 51 6 nov. ( R = O, 58, cl < O, 62) (R = 0,32,cx..ž_ 0,80) (R = 0,35, o(ž_ 0,04) (R = 0,24 a'-.._ z.. 0,06) (R = 0,52 ,::<_ z.. 0,02) 7 dec. mesec (M) teža (T kg) 74 72 70 68 66 64 62 60 58 56 54 52 50 48 46 44 42 Gibanje telesne teže (T kg) košut (junic) v 3.žlvlj.letu po posameznih koledarskih letih glede na mesec odstrela (M) 1976: 1977: 1978: 1979: 1980: L-. T = -2,48 + 21,80 M+ 1 ,92 M 2 T = -18,98 + 28,97 M - 2,65 M 2 T = -13,06 + 24,56 M - 2,04 M 2 T = -13,14 + 25,78 M - 2,15 M T = 52,18 + 3,47 M - 0,35 M2 4 sept. 5 okt. 52 2 6 nov. Grafikon št. 4 76 (R = 0,28, cl < (R = 0,32, cZ <. (R=0,37,cl..< (R = 0,45, d._,< (R = 0,07, d....,( 7 dec. O, 11) 0,03) 0,06) 0,05) 0,78 mesec (M_ teža 60 150 140 130 12Q 01 11 O <:.:, 100 90 80 70 { 19 L . 3 Gibanje telesne teže (T) jelenov od 3.življ.leta dalje glede na starost (S) po posameznih koledarskih letih 80 ~76 popr, 1976-80 1976: T = 144 54 - 153, 46 ' s (R = 0,59, :;<, < 1977: T = 14,20 + 29,89 S - 1,82 s2 (R = 0,63, d...< 1978: T = 36,71 + 21,86 S - 1,24 s2 (R = 0,66, rJ.... < 2 (R = 0,71, o<.:< 1979: T = -24,31 + 39,47 S - 2,34 S 2 (R = 0,84, o( < 1980: T = 24,86 + 27,02 S - 1 ,42 S popr.1976 - 1980 T = 27,68 + 24,66 S - 1,35 S 2 (R = 0,68, 4 5 6 7 8 9 1 O 11 78 0,002) o O ,001) 0,001) 0,001) 0,001) 12 starost C:, ., a, ...,, :1, o :, - 1 65 1 60 ~ 50 1 L Gibanje telesne teže (T kg) košut od 3.življenjskega leta dalje glede na starost (S) po posameznih koledarskih letih -~ ~ e-0 79 &----~ _,,,---- --------------- 7S '17 76 :;r / / ;~ 1976: T = 57,06 + 5,00 s - 0,31 s2 (R = 0,39,ci< 0,01) 1977: T = 60,19 + 4,40 S - 0,27 S 2 (R = 0,29,o(< 0,005) 1978: T = 58,92 + 4,55 s - 0,26 s2 (R = 0,34, d.< 0,003) 1979: T = 60,95 + 4,14 S - 0,24 S 2 (R = 0,22,o<'.. < 0,03) 1980: T = 69,80 + 1 ,77 S - 0,95 S 2 (R = O, 19, oZ.<( 0,20) 3 4 5 6 7 8 9 1 O 11 12 C, ... Qj ..., r:-o ::, (II( ,. O' let t rog. 5,0 l 4,0 1 3,0 01 01 2,0 1, O 70 Odvisnost teže rogovja t (v kg)jelenov od 3, življenjskega leta dalje , od starosti S (v letih) in telesne teže T(v kg) ~12let 1 O let 8 let 6 let t = -1,9151 + 0,0258 T + 0,239 S (R = 0,87,oC< O ,001) 80 90 100 11 O 120 130 140 150 160 teža (v kg) C') ... QJ ""h ~ o ::, U>< ;' -...J QJ 01 O> t rog. 5 4 3,0 2,5 2,0 1 ,5 1, O 0,5 Odvisnost teže rogovje (t kg) jelenov od 3,življ.leta dalje od telesne teže (T kg) in starosti (S let) t -1 ,9151 + 0,0258 T + 0,239 S (R = 0,87, c( < 0,001) 3 4 5 6 7 8 9 10 11 140 kg 120 kg 100 kg 80 kg "' ... 11> -h 8 :, 1/1( r-t -..J o- 12 star. (let) teža rog. 5,0 4,0 ::;: 3, O 2,0 1 'o -1 Gibanje teže rogovja ( t v kg) je Jenov od 3 .ž ivl j. leta da 1 je glede na starost (S v letih) in telesno težo T (v kg) : S= 8 let ~~ 1976 : t = O, 860 + O, 222 S + O, O 19 T 1977: t = -2,066 + 0,221 S + 0,028 T 1978: t t,409 + D,372 S+ 0,O18.T '17 1979: t = -2, 152 + 0,271 S + 0,026 T 1980: t = -2,099 + 0,223 S + 0,029 T popr. 1976 - 1980: t = -1,903 + 0,237 S + 0,026 T 70 80 90 100 11 O 20 130 140 150 Grafikon št, 8a popr.1976-80 77 (R = 0,84,o<.. .( 0,02) (R = 0,89,o'...< 0,001) (R o,86, d.__< 0,001) (R = 0,87, o(< 0,001) (R = 0,90, o(<'.. 0,001) (R = 0,88, o(<. 0,001) 160 teža (T kg) teža rog. 5,0 4,0 i 1 01 00 3,0 2,0 1 1, O i Gibanje teže rogovja (tv kg) jelenov od 3.življ. leta dalje glede na starost (S v letih) in telesno težo T (v kg): T = 110 kg Grafikon št.8 b 7d -7· ~ ~o popr. ?7 ~ 76--::;:::::.----~ 1976: t = 0,860 + 0,222 S + 0,019 T (R = 0,84, d.. < 1977: t= -2,066 + 0,221 s+ 0,028 T (R = 0,89, o( < 1978: t = 1,409 + 0,272 S + 0,018 T (R = 0,86, c1... < 1979: t = 2,152 + 0,271 S + 0,026 T (R = 0,87, d... < 1980: t = -2,099 + 0,223 S + 0,029 T (R = 0,90, c/... < popr. 1976 - 1980 : t = -1,903 + 0,237 S + 0,0026 T (R = 0,88, c/... .(_ 0,02) 0,001) O ,001) 0,001) 0,001) 0,001) 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 starost (S) teža (v kg) 160 150 140 130 120 11 O 100 Grafikon št. 9 Odvisnost telesne teže (Tv kg) jelenov od 6. življ. leta dalje od starosti (S) 79 6 R = 0,11 R = 0,09 R = 0,08 R = 0,38 R = O, 19 7 r 1976 = 87,58 + 4,59_S r 1977 112,87 + 1,83 S r 1978 =120,16+1,10S r 1979 = 143, 16 - 1 ,01 S 2 80 r 1980 = 6,52 + 30,24 S - 1,55 S 2 r 1976 _ 1980 = 51,81 + 18,52 S - 0,99 S n u 59 9 1 O 11 12 starost v letih tež-a rog. 6,0 5,0 4,0 3,0 2,0 1 ,o Odvisnost teže rogovja (t kg) pri jelenih od 6.žlvlj. leta dalje, od telesne teže (T kg) in starosti (S let,) 100 t = -2,0626 + 0,2179 S+ 0,0282 T R=0,72 ol s<'.0,001, d-,. T~0,001 11 O 120 130 140 60 Grafikon št. 10 a (star) 12 l~t 1 O let 8 let 6 let 150 Odvisnost teže rogovja (t kg) pri jelenih od 6.življ.leta dafje, od telesne teže (T kg) teža in starosti (S let) rog. s,n 4,0 3. O ' 2,0 t = -2,0626 + 0,2179 S+ 0,0282 T Grafikon št. 10 b (teža) 150 kg 130 kg 110 kg R=0,72 ci, :s: .č 0,001, o( T < 0,001 6 7 8 61 9 1 O 11' 12 star ( let} teža rog. 5,0 4,0 3,0 2,0 1, O Odvisnost teže rogovja (t kg) jelenov od 6.življ. leta dalje od starosti (S let) in telesne teže (T kg) po posameznih koledar- skih letih T = 130 kg Grafikon št. 11 a 79 ?8 77 popr. 80 ----------::::2;;;;i~~~.,::::::;;..::::::::-----76 e,o 77 79 / 7& _,,,.--r t1976 -0,9215 + 0,0438 S+ 0,0319 T t1977 -2,1307 + 0,2101 s + 0,291 T tl978 -1, 1462 + 0,2699 s + 0,0162 T tl979 -2,5236 + 0,2790 s + 0,0281 T t1980 -2,8143 + o, 1376 s + 0,0392 T R=0,76,ol..s'<0,71,o<.T<0,03 R=0,85,o( s: J 00 200 ./~ ~~ (teža) 19 kg 180 l ~~ ~~ 17 kg 160 15 kg "' ., QJ ..., 140 , / .....,__ 13 kg ~ o ::, 120 ; (JI( ~ -100 L \,TI CT 80 3 4 5 6 7 8 9 10 let (star.) t rog, 300 280 260 240 220 O> CD 200 180 1 160 140 120 100 80 L Grafikon št. 16 a Gibanje teže rogovja (t gr) srnjakov od 3.življ.leta dalje, glede na telesno težo (T kg) in starost (S let) po posame2mih koledarskih letih S= 5 let 78 79 76 -160,02 + 7,14 T + 90,58 S - 7,76 s2 2 t 1977 = -15,56 + 8,02 T + 28,11 S - 2,28 S 2 t 1978 = -75,73 + 5,45 T + 68,47 S -5,53 S 2 t 1979 = -114,61 + 8,31 T + 66,71 S - 5,03 S 2 t 1980 = -188,30 + 14,97 T + 43,09 S - 2,79 S (R=0,61 ,ol.C::.0,05) (R=0,50,c,1..4.0, 10) (R=0,61,o/.,< 0,05) (R=O ,63 ,.,i...::,O, 01) ( R=O, 73 ,w(.0, 1 O) 11 12 13 14 15 16 17 18 19 teža v kg --1 o teža rog. (v gr) 320 300 280 260 240 220 200 180 160 140 120 100 80 Gibanje teže rogovja (t gr) srnjakov od 3.življ. leta dalje, glede na telesno težo (T kg) in starost (S let) po posameznih koledarskih letih T = 17 kg % 2 t 197 6 = 160,02 + 7,14 T + 90,58- S - 7,76 S t197 7 = -15,56 + 8,02 T + 28,11 S - 2,28 52 t1978 = -75,73 + 5,45 T + 68,47 S - 5,53 s2 t 1979 = -114,61 + 8,31 T + 66,71 S - 5,03 s2 t 1g8o = -118,30 + 14,97 T + 43,09 S - 2,79 s 2 (R=0,61, (R=0,50, (R=0,61, (R=0,63, (R=0,73, 0,05) O, 1 O) 0,05) o, 01) O, 1 O) Grafikon št. 16 b e,o 78 76 L✓.~r---~---i;:--'.'"~---;--~---;-~ 3 4 5 6 7 8 9 10 starost (let) Povzetek Neusk 1 aj enos t c i,1 j ev gozdnega in 1 ovne ga gospodarstva na območju snežniških gozdov v preteklosti, je privedla do motenj v funkcioni- ranju gozda kot ekosistema. V letu 1976 so bile oblikovane poti in ukrepi za ponovno vzpostavitev ravnotežja med obema dejavnostima. Za spremljavo učinkov uporabljenih ukrepov so izbrali kontrolno me- todo, pri kateri, na osnovi gibanja vrednosti vnaprej izbranih kazalcev sklepamo o dogajanjih v gozdnem ekosistemu in uspešnosti pribi iževanja, oziroma doseganja zastavljenim ciljem. študija obravnava gibanje samo enega dela teh kazalcev, ki so jih zasledovali v času ponovnega vzpostavljanja stanja, kjer bosta gozd in divjad v takem odnosu, da bo ponovno omogočeno nemoteno funkci- oniranje gozdnega ekosistema kot celote. Z metodo statistične analize smo v letih, ki jih obravnava priču­ joča študija (1976 - 1980), pri kazalcih telesna teža in teža rogovja ugotovi 1 i nas 1 ednje spremembe: - telesna teža mladičev in enoletnih živali obeh spolov jelenjadi je naraščala do leta 1979. Podobna ugotovitev velja tudi za iste starostne skupine srnjadi - z naraščanjem starosti so pozitivni premiki v telesni teži manj izraziti teža rogovja jelenov narašča s starostjo in naraščanjem telesne teže. Maksimum doseže teža rogovja pri starosti 12 let - odvisnost teže rogovja srnjakov od telesne teže in starosti je manj izrazita. Ugotavljamo različnost telesnih tež med posameznimi predeli lovišča (lovskimi revirji), medtem, ko ·to ne velja za težo rogovja, čeprav je ta odvisna tudi od telesne teže. če izha- jamo iz predpostavke, da je telesna teža odraz prehranskih razmer in iz ugotovitve, da ni značilnih razlik v teži rogovja med posa- meznimi deli lovišča, kljub razlikam v telesni teži, sklepamo, da na težo rogovja vplivajo še drugi nepoznani dejavniki 71 - pozitivni premiki v telesnih težah obeh proučevanih vrst divjadi kažejo na pravilnost izbranih ukrepov, to je zmanjševanje števibčnosti divjadi in načrtnega izboljševanja prehranskih razmer. 72 Zusanmenfassung Die Diskrepanz zwischen den Zielen der Forst- und Jagdwirtschaft lm Wald- gebiet des Snežnlk-Gebirges fUhrte zu Storungen der Funktionen des Waldes als 5kosystems. lm Jahre 1976 wurden Richtl inien und Massnahmen zur erneu- ten Herstellung des Gleichgewlchtes zwischen den be!den Tatigkeiten ange- bahnt. lm Ziele der Verfolgung der Wirksamkeit der durchgefUhrten Mass- nahmen wurde eine Kontrollmethode angesendet, die aufgrund der Bewegung der Wertzahlen von im voraus gewahlten Anzeigern Uber das Gesohehen im Waldokosystem und Uber den Erfolg einer Annaheruhg bzw. Erreichung der ge- steckten Ziele SchlUsse zu machen ermogl icht. Die Studie behandelt nur die Bewegung eines Tei les dieser Anzeiger, die wahrend der Periode der Wiederherstellung des Zustandes begleitet wurden, wenn der Wald und das Wild wieder in ein derartlges gegenseitiges Verhalt- · nis zurUckgebracht sein werden, dass der Wald seine ungestorte Funktion als Okosystems wieder aufnehmen konnen wird. Mit Hilfe statistischer Analyse haben wir in den in dieser Studie behan- delten Jahren (1976 - 1980) folgende Anderungen des Korper- und Geweihge- wichts festgestellt: - das Korpergewicht der neugeborenen und einjahrigen Tiere beider Geschlech- ter stieg beim Rotwild bis zum Jahre 1979 an. Eine ahnl iche Feststellung gilt auch fUr die gleichen Altersgruppen des Rehwildes. - mit fortschreitendem Alter werden die positiven Verschiebungen des Korpergewichtes weniger deutl ich - das Geweihgewicht der Hirsche wachst mit dem Alter und dem Korpergewicht an, wobei das Maximum des Geweihgewichtes im Alter von 12 Jahren erreicht wird - die Abhangigkeit des Geweihgewichtes von Korpergewicht und Alter ist bei Rehbocken weniger ausgedrUckt. Wir konnten Unterschiede bezUgl ich des Korpergewichtes zwischen den einzelnen Teilen des Jagdgebietes (den Jagd- revieren) feststellen, wahrend das fUr das Geweihgewicht keine Geltung 73 hat, obwohl dieses-auch vom Korpergewicht abhangig ist. Wenn man von der Annahme· ausgeht, da.ss das Korpergewlcht die Ernahrungsbedingungen wieder- spiegelt, sowie von der Feststellung, dass keine signifikanten Unterschie- de bezUglich des Geweihgewichtes zwischen den einzelnen Teilen des Jagd- gebietes bestehen ungeachtet des unterschiedl ichen Korpergewichtes, kann daraus geschlossen werden, dass das Geweihgewicht noch durch andere, derweil unbekannte Faktoren beeinflusst wird - posltive Verschiebungen der Korpergewichte beider untersuchten Wildarten zeigen die Richtigkeit der ausgewahlten Massnahmen an, nami ich der Ver- minderung des Wildstandes und der planmassigen Besserung der Ernahrungs- bedingungen. 74 R, L I T E R A T U R A ADAMIČ, M. (1981) Prispevek k poznavanju prehrane jelenja- di (Cervus elaphus) in srnjadi (Capreo- lus capreolus) na območju Snežniških gozdov. Pregled gojitve in odstrela jelenjadi v lovskem letu 1980, katalog. Notranjsko LGO Snežnik,1981: str.46-67 BR't-lA, J., MUNKAČEVIC, V., NIKOLANDIC, -f>, (1970) Regulating the number and structure of red deer population in Belje forests in Yugoslavia. Transactions of the IX.International Con- gress of Game Biologists, Moscow,1970: 146-150 (v ruščini-angl.povzetek) ELLENBERG , H. (1974 a) Die Korpergrosse des Rehes als Bioindi- kator. Verhandlungen der Gesellschaft fur Oko- logie, Erlangen 1974: 141-154 ELLENBERG , H. (1974 b) Wilddichte, Ernahrung und Vermehrung beim Reh. .. Verhandlungen dre Gesellschaft fur Oko- logie, Erlangen 1974: 59-76 ELLENBERG , H. (1976) Reproduction in roe deer (Capreolus c. c.L.) observed in Stammham Enclosure. Bavaria/Germany ELSSMANN, H. (1969) HALLS, L • K. (19 7 O) HOFFMANN, R.R. (1978) Trans.XI.ICGB, 1974: 139-142 Stockholm Moglichkeiten zur Qualitatsverbesserung beim Rotwild Z.Jagdwiss.15 (1969), 41-62 1969 V.Paul Parey, Hamburg und Berlin Nutrient requirements of livestock and game in Range and Wildlife Habitat Evaluation A Rescarch Symposium, USDA Forest Servi- ce MISC.P.No 1147,p.p.10-18, Washington 1970 Die Stellung der europa;i.schen Wildwie- derkauer im System der Asungstypen Wildbiologische Informationen fur den Jager, Giesen 1978: 9-18 75 HOFFMANN, R.R. (1980) Die Anwendung Wildbiologischer Forschungs- ergebnisse in der Bewirtschaftung von Reh- und Rotwild · Tagungsbericht Wald und Wild: 201-222 Forschungsinstitut fur Wildtierkunde, Wien, 1980 KLEIN, D.R. (1970) Interactions of Rangifer tarandus (Rein - deer and Ceribou) with its Habitat in Ala- ska Proc.VIII.Int.Congr.of Game Biologists Helsinki 1970, p.o. 289-293 KLEIN, D.R. (1980) Range ecology and management - progress made and directions for the future Proc. 2nd Int.Reindeer (Caribou Symp. p.p. 4-9, R~ros, Norway, 1979 Trondheim 1980 KOTAR, M., ŠTRUMBELJ, C. (1978) Prispevek k poznavanju srnjadi na viso- kem Krasu v Sloveniji Zb.gozdarstva in lesarstva L 16/1, 167-204, Ljubljana 1978 ONDERSCHEKA, K. (1974) Ernahrungsprobleme beim Gamswild Tagungsbericht I.Int.Gamswild-Treffen Oberammergau 1974: 34-52 ONDERSCHEKA, K,, JORDAN, H.R, (1974) Einfluss„der Jahreszeit, des Biotops und der Asungskonkurrenz auf die Botani- sche zusammenset~ung des Panseninhaltes beim Gams-, Reh-, Muffel- und Rotwild Tagungsbericht I.Internationales Gams- wild Treffen, Oberammergau 1974/ str.53-80 PERKO, F. (1979) Odnosi med rastlinstvom in rastlinojedo divjadjo v ekosistemih Snežniških gozdov Pregled gojitve in odstrela jelenjadi v lovskem letu 1978, katalog, Notranjsko LGO, Snežnik 1979 RADL~R, K., REULECKE, K. (1979) Die Gewichtsentwicklung bei Kalbern und einjahringen Rotwild im Westharz und ihr zusammenhang mit der Wilddichte. z. Jagdwiss. 25 (1979) 139 -150 1979 Paul Parey, Hamburg und Berlin 76 SCHWAB, P, (1978) SCHWAB , P • ( 1 9 8 O ) SIMONIČ, A. (1977) SIMONIČ, A. (1978) SIMONIČ, A. ( 1979) SIMONIČ, A. (1980) SIMONIČ, A. (1981) SIMONIČ, A • (1981 a) Rotwildfragen Der ANBLICK 11 (1978) 416-418 Umweltgerecht~ Schalenwild-regulierung, Voraussetzung standortgerechter Wald- erhaltung. Tagungsbericht Wald und Wild, Forschungs- institut flir Wildtierkunde, Veterin~r- · medizinische Universitat Wien:235-282 Gospodarjenje z jelenjadjo in njenim živ- ljenjskim okoljem na Notranjskem lovsko gojitvenem območju Pregled trofej uplenjene jelenjadi v lov- skem letu 1976/1977 (katalog) Notranjsko LGO, Ilirska Bistrica, 1977 Gospodarjenje z jelenjadjo in njenim živ- ljenjskim okoljem na Notranjskem lovsko gojitvenem območju v lovskem letu 1977/ 1978 Pregled gojitve in odstrela jelenjadi v lovskem letu 1977/78 (katalog) Notranjsko LGO, Snežnik 1978 Gospodarjenje z jelenjadjo in njenim življenjskim okoljem na Notranjskem lov- sko-gojitvenem območju v letu 1978 Pregled gojitve in odstrela jelenjadi v lovskem letu 1978 (katalog). Notranjsko LGO, Snežnik, 1979: 1-20 Gospodarjenje z jelenjadjo in njenim življenjskim okoljem na Notranjskem lov- sko-gojitvenem območju v letu 1979 Pregled gojitve in odstrela jelenjadi v lovskem letu· 1979 (katalog). Notranjsko LGO, Snežnik 1980: 1-45 Gospodarjenje z jelenjadjo in njenim živ- ljenjskim okoljem na Notranjskem lovsko- gojitvenem območju Notranjsko LGO (katalog), Snežnik 1981 Predlog načrta odstrela jelenjadi in srnjadi na Notranjskem lovsko-gojitvenem območju za leto 1981 Gozdni gospodar (glasilo GG Postojna) 1/1981 str.64-76. Postojna 1981 77 STRANDG.MRD, H. (1972) SUTTIE, J.M. (1980) The roe deer (Capreolus capreolus) popu- lation at Kal~ and the factors regulating its size Danish Review of Game Biology Vol. 7, No.1, Kal~ 1972, 205 p. Influence of nutrition on Growth and sexual maturation of captive red deer stags Proc. 2nd Int.Reindeer /_caribru Symp., Norway, 1979: 341-349, Trondheim 1980 ŠTRUf.IBELJ, C., KOTAR, M. (1974) Prispevek k poznavanju morfologije jele- njadi (Cervus elaphus L.) na visokem krasu v Sloveniji Zb. biotehn.fak. UL, Vet 11 (1974) 1-2: 69-90 THEODOR, M., MULLER, K.H. (1977) Moderne Winterfutterung - Schwerpunkt der Rotwildbewirtschaftung Beitrag zur Jagd und Wildforschung, Berlin 1977 x. 1977: 76-96 VERME, L.J., OZOGA, J.J. (1980 a) Influence of protein-energy intake on deer fawns in auturnn J.Wildl.Manage. 44(2) 1980: pp.305-314 VERME, L.J., OZOGA, J.J. (1980 b) VESELIČ, Ž. (1981) VESELIČ, Ž. (1981 a) Effects of diet on growth and hipogene- sis in deer fawns J. Wildl.Manage. 44 (2): 1980, pp.325-324 Vpliv divjadi na obnovo jelovo-bukovih gozdov v Postojnskem gozdnogospodarskem območju Gozd.vestnik 39,1981, (10): 435-450 Ljubljana 1981 Analiza razvoja gozdnega mladja na Snež- niškem masivu v obdobju med letoma 1977 in 1981 Gozdno gospodarstvo Postojna, 1981 (poročilo) 11 str. 78