Družabna in uradna titulacija žene — učiteljice. Titulacija žene v družbi iina. kot tudi titmlacija mošk-li, svoi kulturni razvo.j na Francoskeni v deželi »fimh manir«. Iz Franc.je so povzeli titulaci.o Avstnjci in južni Nemci, medtem ko so se sevenn Nemci le počasi prilagodili tujemu vplivu. Sredi 19. stoletja ie v Nemcih običajno izražane francoiskih predikatov. (Madaiit\ Mademoiseille) zopet izginjalo in poiskali so si na dvorih tPristnih priimkov — gospa, gospodična, — za moške mesto Monsieur — gospod. Z dvorov ie prešla titulacija v »boljše« meščanske kroge in iz teh v nižje, najnižie in celo kmet-šk.. kjer sicer vso kulturo družabno radi zavrača.o. Francoski predikati (MamseK) sp se ohranili saimo še za posle v grajskih hišah. na katere so prešli kot nekako ^poroštvo stare častivrednc . druž-nc, potomcev viteštva. Moderni ženski nauredek pa ie v titulaciio žene mogočno posegel. Med inoškimi ni bilp nikdar razllke- Vsakemu meščanu se je reklo — gosood — brez ozira na starost. oženjenost, stopnjo olike. Otroci seveda so tu v izjemi in za te ni titulacije. Dvorniki ima^o svo.i »ceremoniell«. Med ženskami je imei prvotnp iDredikat — gospa — višji ppmcn dostojanstva oženjenosti in gospodična nižjp čast necženjenosti. torej družabno dru.ro stonnio. To ie veljalo dotlej. da so dekleta samo predla, se i.ripravliala na možitev. V družabnem občevanju se :'e nrecei udomačilo »milostljivo«. da se med boljšimi in nižjimi zotDet naredi razlika. Tudi »milostljiva« ie p-otesrnila nase širše mase žensk, zlasti po sladkih čestilcih in dobičkaželinih trgovcih. Titulacija je hotela naposled nostati praktična, značilna v izražaniu preprosta za hitro govorico urada, prometa in okretna v družbi. Potreba teh svojstev ie bila tako vel'ka, da se je poizkušalo titulacijp splph odpraviti in uvesti samp lastno ime- Ta doba pa je bila kratka! Ni držalo ljudi klicati samo po imen^h. v trgovini, v javnosti nepoznanih. Poseči se ie moralo zopet nazaj. Ker roa so v zadni'h desetletjih žene ze!o, Dooolnoma napredovale v samosto;'nih pokl;cih ki predstavliaio v državi visoko stopnjp zmožnosti, olike in delavne sile, iste socialne s.topn'e. kot io ne zavzema n:ti vsak mož, sootos: — gospe. — po katerem ie kaka ženska dosectfa višio družabno stopnio od neomožene dekline. Je na zahtevo nravice Drešel predikat gospa tudi na neoženiene izobražene dame, koi:m so Doverjena višja mesta. Po starih nazorih bi mprala stopiti v stran. nazai. gosDodična orofesor!ca cred cospo branjevko. eospodična doktorica pred gosflo »Hausme'sterco« in gospodična učiteliica pred gosDo delavko: Predikat eosioa se je snočetka oriznal v uradu. ministerijalnim odlokom nodelien samo nrincez:njam. nadvoivodiniam. sploh dvoriankam in visokim aristokratinjam že uri rp;?stvu. Nadvojvodinia. abtisinja damskega konventa v Pragi ie poleg — Siospa — tudi — visokočastitost — Hoch%vurdeii — reverendissima). — Predstojn-cain slavnih cerkvenih kongregacij, šo'.skih višjih zavodpv in šol. voditeLjicam kl nike. bolnišnice, damskih konviktov je pcdel;'en ioredikat gospa. Luteranski damski zavod titulira. predstojnico eospa Dom'na kar se v slpvenščini smešno glasi, ker ne mislimo na pomen Domine (latin. Domina). Vsa ta mesta so iako odlična, le za aristokratin.e določena. ki pa so imele družabno izobrazbo. ne toliko šolske, kolikor io ima danes lahko navadna meščanka- Zmožnosti v glavi po državnih spričeval'h in diiolomah potrjene vsekakor nadkrilju;'ejo plemenitost rodu. zato so se meščanke potegnile za pravico — gospe. Kakor ie vsak moški gospod. takp naj bo vsaka žena gospa. Ne nazivamo gospodičev, torei ne nazivajmo gosipodičen. Nemška Avstnja je leta 1919. v posebnem odloku ministrstva podelila učitelj:cam z usioosobljenostnim izpitoni uradni predikat gospa. Po starosti se to ni moglo urediti. amjoak po stopnji višje avtoritete. Ker pa titulacija ne ostane last in nedotakljiv dokument Dosameznih, pre-de v nepoklicane je najprimernejše, da se takoj za vse uveljavi. To naredi proonet v javnosti. Viš;e mesto. predstoio pa pristoja onim le, ki so dosegle same zase višjo . stopnjo kot kulturne delavke v državiDve približno enako izobraženi se va puklonita med seboi pred starejšo ali omoženo. V uradu po sta^nji službe in službenih let. Veliaven cerkven zaikon pa ni nobena posebna viš.:a stopnia več, ker prizna iavnost tudi civilno poročenim, celo »salzburški poroki«, torei pred.kat gospa. čeprav sp te le gospodične. v začasnern zakonu brez dosmrtne zaveze. Niso vse j eospodične device, kdo bi to ugotovil? Bodmo toreS vse gospe. Ne pristoja pa doktorievi ženi ali nadučiteljevi pokhc moža imenovati. Ne gospa doktor, ampak gospa doktor.eva — nadučiteljeva. A uradnici — gpspa nadučiteljica. Z pzirpm na praktično, primerno in kratkp prfjudno izražanje ie — gospa; za vse razmere na.značilneiši. Kaj se ima favnost brigati za to ali je dotična oseba omožena. ločena. vdova, zaročena ^ivi v modernem zakonu, ima otroka ali je devica aV ni. ali ie zail;ubljena- Xaj vse to. !\i se fcloh lahko v eni osebi desetkrat Dremen;a- Stareiše dame. žene sploh. naj se titulira — gospa. kaj zato če se niso omožile! To ie zasebna stvar in uradnica ni stara devica. To mišljefre izražania ie eniaiicipacija spravila s površja. Državna uradivca ni zaostaTa nenelka v »zgovorienem kotu«, ker ima lahko vse lastnosti za zakon in bi se lahko oinožiia. Najmani pa je učiteljica »stara devica«, ki ii je v uradu ix)deljen delokrog matere, vzgojiteljice Kako šolski urad tozadevnp ppstppa? Višji šplski svet se drži dosledno pri nas še običajne razlike med gospo in gospudično. Okraini šolski sveti in šolska vodstva pa v mnogih. ne v vseh slučajih, titulaci.jp izpušča;io. Sklicujeio se na kratek način. To so mlade moči po pisarnah, ki bi v direktn^h naslovnih in pisarnišklh vlogah lahkp upoštevale brez zamude časa dnevni red družabne olike. Ne gre tu za njihove interne nastavke, a lep sIok klasične slovenščine v izobraženem tonu \'zornega spisa zahteva nekoliko titulacie. Vsaj na Pvitku pisma. In tolikp se sme zahtevati od pisarniških vlptr. Gospod minister gosuod ravnatelj, gospa učiteljica. Da se napravi edinost tem zahtevam, nai gospa zastopnica učitel;'ic v višjem šolskem svetu blagovoli predlagati nam vsem učiteljicem po ministrstvu prosvete Dodel:tev .oredi.kata — gospa — za urad — v govorici in v pisni vlpgi. S tem se nam podeli družabnp pravno stal:šče. šolstvo na se dvierne na višip stopnio svetovne kulture.Marija Zalar-