List 5.
Velki zbor
krajnske kmetijske družbe v Ljubljani.
Ker prekucije lanjskiga leta niso pripustile, kmetijski družbi svoj letni zbor o trojacih napraviti, in ker je kmetijska družba po ministerskim dopisu od 22. listo-pada veliko imenitnost zadobila in ji je rečeno bilo , de nej ministru kmetijstva odkritoserčno oznani, cesar se ji za povzdigo kmetijstva potrebnima zdi, #) je poklicala zbor na 24. dan tega mesca.
Prišlo je 79 udov iz mnogih krajev skupej, in tudi deželni poglavar gosp. grof Welsersheimb so na povabilo družtviniga odbora počastili zbor s svojo pričijočnostjo.
Starasina odbornikov, gosp. M. Pregl je bil namestnik vodja, grofa Lichtenberga, kteri zavoljo bo-lehnosti ni v stanu bil predsednik današnjiga zbora biti, in je s prijaznim pismam slovo od vodstva vzel. Namesti njega je tedej gosp. Pregl s krepkim nagovoram zbor začel, in med druzimi rečmi rekel, de nej družtvo gosp. grofuLichtenbergu za dvanajstletno dobrovoljno prizadevanje zahvalno pismo pošlje, kar je bilo od vsih pričijočih poterjeno. Bravcam Novic moramo povedati, de pod vodstvam grofa Lichtenberga   so   se  začele
*) Tudi kmetijske družbe vsih druzih krajev našiga cesarstva so prejele enaki ministerski razglas — kar se da s tem oznanilam kmetovavcam vsih dežela vediti.
Vredništvo,
naše Novice, ktere je ta rodoljubi gospod iz celiga eerca podpiral. — Ker tudi po gotovi obljubi sedanjiga Cesarja kmetijstvu vesela zarja sije, ktera je napočila pod Cesarjem Ferdinanda m, je sklenil vodja namestnik svoj govor s serčnim klicam: „Bog živi Franca Jožefa I.," kteriga so ponovili vsi pričijoči. —
Po tem je dal družbini tajnik Dr. Bleiweis važ-riiši dela na znanje, ktere je odbor pretečeno leto opravil. 13 Prodaj ne kterih zemljiš, iz kterih je družba 11082 gold. skupila; Z) pripravo zazidanje živino-zdravilske šole na družtvini pristavi, od ktere je gosp. Dr. Strupi obširniši govoril; 3) od poslednje sadne razstave, ktera bo veliko pripomogla za povzdi-go domače sadjoreje, če se bo vsako leto ponovljala, in če se bojo po poduku „sIovenskiga vertnarja", ki je bil lanjskim Novicam priložen, kmetje prizadevali, sadne plemena tudi po pravih imenih imenovati, ktere na tanjko zaznamovajo mnogoverstne lastnosti, de se lahko ločijo od družin, in de vsi kmetje eno sadje po edinim imenu kličejo, ne pa v vsaki vasi drugači, de na zadnje eden druziga ne razume, kakošno pleme ali sorto de misli; 4) minister lika je ukazal družbi y de nej načert ali osnovo naredi za nove šolske bukve po kmetih, iz kterih bi se šolska mladost saj v važniših rečeh podučila v kmetijskih rečeh; to osnovo je družtvini odbor napravil in jo je 30. kimovca ministru na Dunaj poslal; 5) z veseljem se je družba prijela rodoljubne ponudbe gosp. dohtarja Orla in gosp. Dežmana5 ktera čta če name-
nila, kmetijsko šolo v slovenskim jeziku v Ljubljani brez plačila začeti, in je nju ponudno pismo de-želnimu poglavarstvu izročila, ktero je 20. dan p. m. oznanilo, de je minister uka to ponudbo z velikim veseljem sprejel; 6) natis družtviniga letopisa (Annalen) od več let skupej je večidel dokončan in bo udam kmalo razdeljen; 7) od JVovic je bilo povedano, de se njih prejemniki od leta do leta množijo , in de je rajtinga vsih tečajev skupej skazala, de Novice od svojiga začetka noter dozdej družbi niso ne eniga vinarja stroškov pri-zadjale; 8) dojus gosp. viteza Goida, ko je bil še poslanec v Frankobrodu in v nemškim kmetijskim zboru po očitni volji nadvojvoda Joana pričijoč, je bil današ-njimu zboru oznanjen; zraven tega pa je bilo tudi povedano, de krajnska kmetijska družba ne misli v nobeno politiško zavezo z Frankobrodskim kmetijskim druž-tvam stopiti; dobrih kmetijskih skušinj in občnokoristnih svetov pa ne bo nikdar zaničevala, ampak jih bo s hvaležnostjo sprejemala, nej pridejo od kodar koli hočejo; 10J oznanilo deželniga poglavarstva od 15. grudna je bilo zboru na znanje dano, v kterim se bere, de je pripravljeno, kmetijsko družbo na vso moč podpirati, in če kmetijska družba eno ali drugo reč od c. k. kantonskih gospo s k ali od kresij želi, nej se družba, brez de bi zato deželno poglavarstvo vsakikrat prašala, na ravnost na kre-sije in gosposke verne, kterim je ukazano, družbi po-etreči, kjer koli zamorejo.
(Dalje sledi.)
  -   20   -
List 6.
Velki zbor
krajnske kmetijske družbe v Ljubljani.
(Dalje.) Gosp. Dr. Strupi, oskerbnik družbiniga verta na Poljanah v Ljubljani, je oznanil svoje poglavitniši opravila in
kmetijske skušnje lanjskiga leta.
Povedal je, de je veliko tavžent lepih murbinih dre-
vesic, od 1 do 7 let starih y na vertu na prodaj pripravljenih, ktere družba po tako nizki ceni prodaja „de si jih lahko vsakdo omisli. Veliko so že Novice ud mur-binih dreves in reje zidnih gosenc ali svilo-prejk pisale in kmetovavcam priporočevale; nadjamo se, de se bojo še le zdej kmetje po Slovenskim prav z veseljem tega pridelka poprijeli, ki ne potrebuje veliko stroškov in vender zamore marsikteri goldinarček prid-nimu gospodarju privabiti. — Na dalje je gosp. Dr. Strupi oznanil, de je že tudi sadnih drevesic, posebno ž lahnih jabelk na vertu na prodaj pripravljenih. —
Št. E len s ko pšenico, od ktere je bilo v Novicah že veliko govorjenja, je tudi na vertu, ki ima precej pešeno zemljo, sejal in je je lani iz 1 mernika 8 mernikov pridelal. En mernik je vagal 45 funtov in je dal 32 funtov moke. Moka ciste Št. Elenske pšenice da bolj černkast, ne posebno vkusen ("žmahen) kruh ; namešana z moko domače ali banaške pšenice pa da prav dober kruh. Slama Št. Elenske pšenice je terda in debela , tedej za živinsko kermo nima posebne vrednosti; tudi se da ta pšenica težko mlatiti. Gosp. grof Blaga j Rihard so še opomnili, de St. Elenska pšenica veliko pozneje zori od domače, in je tedej navadni drugi setvi na poti. To so gotove domače skušnje. Nej tedej vsak kmetovavec dobro prevdari, ali mu kaže Št. Elen-sko pšenico sejati ali ne.
Gosp. Dr. Strupi je tudi abisinsko rež (Abi-sinja je dežela v Afriki) poskusil, ktero mu je pred 3 leti gosp. Drobnič iz Marskiga poslal. Ta ozimna rež, od ktere pravijo, de eno zerno v svoji domacii 80 zern da , se pri nas ni tako rodovitna skazala, vender je poskušnje vredna. Dala je po IS—14 zern; en mernik vaga 42 funtov in da 30 funtov posebno lepe moke. Zerno je sicer majhno, pa je jekleno; slama je dolga in enmalo debelejši od navadne. — Kdor želi to rež poskusiti, jo tudi dobi pri Dr. Strupitu na Poljanah.
Slabejši se je Alesandrinska rež obnesla.
Kar krompir lanjskiga pridelka zadene, se je pokazalo: de je nar menj gnjil navadni domači krompir; bolj je gnjil iz semena izrejeni, nar bolj pa rude ca sorta. Sicer je bilo gnjiline na družbinim vertu lani že veliko menj viditi kakor predlanjskim, in upati je , de bo ta bolezin pošla kakor je prišla. —
Med vsimi plemeni na Poljanah sajene turšice se je tista nar boljši obnesla, ktero so gosp. fajmošter Žitnik iz štajarskiga v Ljubljansko sadno razstavo poslali. Ona po pravici zasluži, de jo kmetovavci poskusijo. Kdor hoče ž njo skušnjo storiti, je tudi dobi na Poljanah. — Visoka angležka turšica nastavi sicer 3 do 6 steržev, pa v Ljubljani še ni nikdar dozorela.
Zdej pa še nekaj, kmetovavci! Za živinsko pičo je malo tako dobrih sadežev kakor je bela in rudeča burgunska  pesa (weisse und rothe Burgunderriibe)?
In pri nas jo kmetovavci še vse premalo obrajtajo. Poslfte po seme hvale vredne Burgundarce k Dr. Strupitu na Poljane — poskusite jo in gotovo se ne boste kesali.
(Dalje sledi.)
   -   24   -
  -   28   -
Velki zbor
krajnske kmetijske družbe v Ljubljani.
(Dalje.)
Kmetijske poddružniee.
Ljubi prijatli kmečkiga stanu! danes Vam imamo imenitno reč povedati, ki jo je velki kmetijski zbor sklenil
—   de bo kmetijska družba po deželi poddružniee (Filialen) napravila.
Dvajset let je skorej minulo, kar je krajnska kmetijska družba pervikrat prosila, de naj bi Cesar dovolili, poddružniee napraviti, ker je že takrat spoznala, de poddružniee po deželi so perva potreba, de kmetijska družba deželi koristna (jnucna) postane — pa lastni sinovi naše domovine, rojeni Krajnci, so rajneimu Cesarju Francu na uho šepetali, de bi naKrajnskim ne bilo varno (HI)-* poddružnic dovoliti — in odbili so nam to koristno napravo, ktera je na Štajarskim veliko pripomogla k povzdigi kmetijstva. V letu 1843 so svitli nadvojvoda Janez sami sprožili, de naj se kmetijska družba še enkrat požene za poddružniee, — družba se ni dala dvakrat veleti; berž je prosila za dovoljenje poddružnic — in lejte! nismo ga dobili poprej, kakor v letu 1848, ko so nam Cesar Ferdinand ustavo dali, ktero so v vsim naš sedanji Cesar Franc Jožef po-terdili.
Kaj pa so poddružniee tako posebnima, de se je kmetijska družba tako silno za-nje poganjala? bojo ne-kteri vprašali, kteri praviga zapopadka od te reči nimajo.
To reč Vam hočemo ob kratkim razjasniti.
Kmetijska družba je zato v deželi, de
1) dobre poduke in nove koristne znajdbe v kmetijskih rečeh po deželi razširja; če kmetijska družba tega ne stori, je jalova stvar brez vse koristi;
S) je kmetijska družba zato, de na tanj ko zve vse zaderžke, kteri so po deželi povzdigi kmetijstva nasproti;
3) de skusi pomočke zvediti, kako bi se ti zaderžki odpravili in kmetijstvo od dne do dne na vikši stopnjo povzdignilo.
Vsi ti trojni imenitni nameni pa se ne dajo na nobeno vižo doseči, če je samo v Ljubljani ena pisarnica za kmetijske zadeve , če je vsako leto le en velki zbor v nemškim jeziku,  kteriga  vsi  naši  kmetje ne razumejo
—  torej se ne morejo združiti v prijatelsko pomenjko-vanje čez eno in drugo reč, ktera jim na sercu leži, za ktero bi radi poprašali, za ktero bi radi prosili, de bi se drugači naredila i. t. d.
Tako so k m e tj e kmetijsko družbo dozdej le o d d e-Iječ gledali — in ko bi Novic ne bilo, bi ne bili skorej nič od nje vedili. Imela je sicer družba po deželi dopisnike in namestnike — pridne može — pa kaj so zamogli ti storiti, ker nismo smeli, kmete v zbor vku-pej poklicati, de bi se bili odkritoserčno pomenili čez eno in drugo reč!
To bo zdej vse drugači v poddružnicah.
Pristave k. Ker zavoljo obširnišiga popisa poslednjiga velkiga zbora kmetijske družbe še ne bomo kmalo na predloge prišli, ktere je zbor namenil c. k. ministerstvu predpoložiti, že danes oznanimo, de so deželni poglavar kmetijski družbi za tačas dovolili, brez de bi ta reč na Dunaj šla, de vse oznanilai deielniga poglavarstva, ktere kmetijstvo ali obertništvo v eni ali drugi reci zadevajo, bojo v Novičnih dokladah natisnjene in de bo tiskarnica za te natise plačilo prejemala.
To damo bravcam Novic na znanje, de bojo vedili, zakaj de se ti razglasi po trikrat oznanijo, ker je tako pri vsih cesarskih  oznanilih navadno ,  in  de vse ozna-
nfla pod nadpisarn ^Oznanila   c.   k.  deželnima poglavarstva'^ pridejo po ukazu vladarstva v natis.
(Dalje sledi.)
—   32   —
Velki zbor
krajnske kmetijske družbe v Ljubljani.
Od poddruznic.
(Dalje.) Pomen in namen poddruznic smo vam v poslednjim listu razložili, de vsak lahko veliko imenitnost poddruznic razume. Danes vam bomo povedali, de je velki zbor tudi postave sklenil, po kterih naj se poddružnice ravnajo Le ob kratkim vam jih bomo zdej na znanje dali, zato ker bojo te postave takrat natanjko krajnskim kmetam oznanjene, kadar se bojo po deželi poddružnice vpeljale.
Postave poddruznic.
§. 1. Središe kmetijske družbe je v Ljubljani; poddružnice so pa po več krajih na deželi.
§. 2. Poddružnice imajo vsake kvatre svoj zbor; ce je pa treba, tudi večkrat. Pred velkim zboram kmetijske družbe v Ljubljani ima vsaka poddružnica zbor napraviti, de se udje pomenijo, kaj ima njih poslanec v Ljubljani pri velkim zboru govoriti.
§. 3. Vsaka poddružnica si izvoli predsednika ali vodja, in po 4 odbornike, ki se izbero izmed nar bolj zvedenih in poštenih udov tiste poddružnice, in se oznanijo središu v Ljubljani.
§. 4. Sedež poddružnice naj bo tam, kjer predsednik prebiva; zbori poddružnice pa znajo tudi kje drugej biti,   kakor je udam poddružnice bolj pripravno.
§. 5. V zborih nej vsak odkritoserčno govori, ali kader svoje skušnje oznani ali kader kak svet da, kako se ima ena ali druga reč središu v Ljubljani ali vladar-stvu oznaniti. Kar se v zborih poddružnice govori, naj se zapiše v zapisnik (protokol) v domačim jeziku ; če bi pa nobeniga ne bilo, ki bi znal v slovenskim jeziku #) pisati, je pa na prosto voljo dano, tudi v nemškim jeziku zapisati.
§. 6. V zboru, ki ga poddružnica pred velkim zboram v Ljubljani napravi, izvolijo udje tistiga moža, ki ga poslanca v Ljubljano pošlejo in ki pri velkim zboru v imenu poddružnice govori.
§. 7. Zbori poddružnic naj se dajo vsakkrat v Ljubljano na znanje, ker zna biti, de družtvini predsednik njeni zbor obiše.
(Dalje sledi.)
*) Nadjamo se, de se nikjer tacih mož ne bo manjkalo, ki bojo znali v domačim jeziku zapisati, kar jim bojo kmetje v domačim jeziku povedali,                           Vredništvo.
List 9.
Velki zbor
krajnske kmetijske družbe v Ljubljani.
(tyalje.)
Število poddruznic.
De poddružnice svoj namen lože dosežejo, jih ne sme premalo biti.
Ce bi jih bilo premalo, bi bile preveč razkropljene in ljudje bi imeli predelječ do njih. „Saj bi šel k zboru" — bi utegnil eden in drug reci — „ko bi tako delječ ne bilo, de bi toliko časa ne zamudil" i. t. d.
Kakor bi ne bilo prav, ko bi bilo premalo poddruznic, ravno tako tudi ne kaže preveč poddruznic napraviti. Pervič bi na eno poddružnico premalo udov prišlo, in le takrat, kadar bo iz vsih krajev več kmetov v kmetijsko družbo zapisanih, bi bilo prav, več poddruznic napraviti. Drugič mora vsaka poddružnica eniga predsednika in 4 odbornike imeti, kteri se ne dobijo ravno tako lahko. Ti možje morajo zvedeni možje biti v kmetijstvu, morajo zaupanje imeti pri svojih sosedih, in posebno pa dobro voljo imeti, v prid svojiga kraja in po tem takim tudi v prid svoje dežele eno ali drugo reč brez plačila storili. — Tudi je za vsako poddružnico treba, de se saj z nekterimi nar potrebnišimi bukvami previdi in si, če ne ravno veliko, vender majhno bukvarnico napravi. Iz vsiga tega se vidi, de ne kaže preveč poddruznic narediti.
Vse to je velki zbor prevdaril in po svoji previdnosti sklenil, de naj se napravi 20 poddruznic na Krajn-skim, in sicer v Ljubljanski kresii 5, v Novomeški 10, v Postojnski tudi 5.
V Ljubljanski kresii nej bo 1. poddružnica v Bledu za tri gorenske kantone Belapeč, Bleski inRadoljški; 2. vKrajnji zaKrajnski inTeržiški kanton; 3. v Loki za Loški; 4. v Vodicah za Smeledniški in Mekinski; 5. v Moravčah za Berdski in Ponoviški kanton.
v
V  Postojnski kresii nej bo 1. poddružnica v Št. Vidu nad* Ipavo za Ipavski in Senožeški kanton; 2. v Postojni za Postojnski in Bistriški; 3. v Sneperku za Šneperski; 4. v Planini za Planinski inVerhniški; 5. v Idrii za ldriški kanton.
V  Novomeški kresii nej bo 1. poddružnica v Višnji gori za Višnjogorski kanton ; 2. v Mali Loki za Zatičinski; 3. v Rakovniku za Mirniški in Mokro-noški; 4. v Boštanji za Boštanjski; 5. v Trebnim za Trebniški in Zužemberski; 6. v Ribnici za Turjaški in Ribniški;   7. v Kočevji za Kočevski; 8. v Novi m-
mestu   za Novomeški;   9. v Leskovcu   za Kerški in
v Kostanjevški; 10. v Cernomlji za Krupški in Poljanski kanton. Pri razdelenji teh poddruznic se je tudi na to gledalo, de so se, kolikor je bilo moč, tisti možje za predsednike poddruznic obderžali, ki so dozdej druž-bini dopisniki (Rezirkscorrespondenten)  bili in ki so se
že toliko  let  pridne   in   zvedene  podpornike kmetijske družbe skazali.
Povedati se pa vunder še mora, de pričijoča razdelitev poddružnic še ni za terdno sklenjena, ampak de se v nji še zna kej spremeniti, če bojo začasno (provisorisch) izvoljeni predsedniki kej boljšima svetovali, kteri se bojo zato posebno vprašali. Tudi zna biti, de dozdanja razdelitev ces. kantonov ali komisij prihodnjič   ne   bo   obstala;   po  tem bomo pa   po far ah
(^dozdanjih kantonov) obsežek poddružnic  zaznamovali.
(Dalje sledi.)
List 10.
Velki zbor
krajnske kmetijske družbe v Ljubljani.
(Dalje.)
Gosp. Dr. Struppi je razložil vse prizadevanje kmetijske družbe za napravo živinozdravilske šole v Ljubljani, v kteri se bo tudi poduk v podkovanji konj dajal. Denarji, ktere ima družba za ta namen že shranjene, zneso v vsim skupej 2836 gold. — namreč 1792 gold. je skupila iz prodanima zemljiša na Ljubljanskim močirji (Franzenshof), 144 gold. je obljubila Ljubljanska mestna srenja, — 900 gold. pa znese prihranek dveletnih daril, ktere družba ni razdelila za govejo živino. Povedati se mora, de te darila so se dajale iz družbinih denarjev, torej je kmetijska družba v tem zboru sklenila, de naj se vsakoletni znesek L600 gold/) teh daril tako dolgo obrača za napravo te šole , dokler ne bojo vsi dolgovi tega zidanja poplačani, in dokler ne bo ta šola na tacih nogah stala , de bo mogla sama za se obstati. Ta družtvini sklep je šel na Dunaj , de bi ga tudi ministri poterdili. — Zidanje te šole z vso notranjo opravo je na 7000 gold. prevdarjeno, in ker imamo dosihmal le 2836 gold. gotovih, je napravila kmetijska družbva nabero po celi deželi, in je tudi naprosila bližnje slovenske sosede, kterim  zna ta šola v prid biti.
Na dalje je bilo v zboru sklenjeno, de naj se mi-nisterstvo naprosi, de naj zapove , de prihodnjič vsak kovač, ki hoče v deželi kovaški mojster biti, mora v to šolo iti, se p o dk o vanj a učiti, in de naj se mu le potem kovaška mojstrija podeli, ko je bil v ti šoli za dobriga podkovača konj spoznan. — Take postave so tudi v druzih deželah našiga cesarstva in so silne potrebne, zakaj le učen kovač je v stanu, živino z zdravimi in bolnimi kopiti umno podkovati. Pri nas na deželi je pa večidel žalostno s podkovo konj!
(Dalje sledi.)