URN_NBN_SI_doc-X08H0N0R

IN MEMORIAM — OBITUARY POMLADNA EPISTOLA O ALFONZU GSPANU B rank o Berčič P rebujajoča se narava je odeta v cvetočo sončno pomlad 1978. Listam po časopisju in časnikih in videvam zapiske, da je za­ ključil delo svojega življenja. Tovariši pričajo, kako da so ga sprem ljali na njegovi zadnji poti, po k ateri da je bil odhajal od nas. P rebiram zapiske, prisluhnem besedam tovarišev. Sprejem am besedovanje, da je nekdo opravil tolikšno ali to­ likšno kopico dela, katerem u se je bil zapisal, da je izčrpal shram be svojega duha in da je svoje delovne načrte uspešno izpeljal in za­ okrožil. V endar se vprašujem : ali je sploh mogoče, da bi kdorkoli in kjerkoli resnično zaključil delo svojega življenja? In da bi bil takšna izjem a in takšen srečnež h k ra ti prav naš knjižničarski kolega in prijatelj Alfonz G span — tega ne sprejem am . Sploh pa ne verjam em v tisto besedovanje o odhajanju, o zad­ nji poti. Saj ne m orem v erjeti v dejanje, ki ga nisem storil, v pot, ki je nisem hodil. In da bi bil prijatelj Gspan odšel po takšni svoji zadnji poti?! Odhajal, da, odhajal je bil večkrat — kot je to sle­ herniku usojeno — s prejšnje življenjske delovne postaje in prihajal na novo, vedno znova, neutrudljivo. Tedaj tudi to k rat ni odšel od nas: med nam i ostaja v novem, svojem trajnem poslanstvu. Vsi zapiski in besede o Gspanovem delovnem in življenjskem slovesu so bili samo tem ni oblaki lanskega zgodnjejesenskega raz­ položenja pred zimskim pokojem. Bistvo Gspanove biti pa je pomlad, pom ladna m ladost s prebujajočim i se, v šir in dalj, v prihodnost odprtim i obzorji, pomlad, kot jo p ra v k ar doživljamo. Deček hodi po vedno pom ladni slovenski zem lji te r z očetom m eri njene širjave in daljave. In občuduje in ljubi jo in hrepeni spoznati d aljn ja obzorja. Mladenič, prevzet od notranjih občutij, je poet. Pesem mu je toplo in boleče, osebno in človeško, s srcem in razum om izpovedano občutje. N otranje sanjsko občutje, ki je vedno bolj oplojevano od K njižnica 22(1978)3-4 271