Vojaško življenje.
V življenji je več staDOV : kmetski, gosposki, dohovski, vojaški in Se mnogo drngih *anov. Kakor dragi stanovi je tudi vojaški stan zel6 potrebeu, kajti ta naiu ohnnja Ijubi mir, nam brani dom, nas varuje znotranjih in vnanjih zločineeT. VojaSki stan tedaj vsakdo Cisla in spoStuje; a Tend&r se marsikateri kmetso mladenii! boji vojaške suknje, dokler se ne navadi posta?-nega vojaškega živjenja.
,,Joj meni! tubLra bode prihodnjega meseca!" kliče marsiiatera žalostna mati, in potrtega s«a pogJettaja oče svojega dvajsetletaega sina, ki bode moral iti k naberi, in morla tudi uaravnost k vojakom. In res, za nekoliko dni je sin vojak. Mora se loCiti od vsega njemu najljubšega. Obstopijo ga oče, mati, sestre in bratjein mo podajo roko. Strastno stiska njegova desna roka STOJih ljubih, in usta ;oinaj izgOTore zadnjo besedo: ,,Z Bogom!"
Solnce ravno vzlnja izza gore in njegori žarki milo bliSCž po rosnih li-vadah, ko nastopni Toji pride Zii (juljeinjiv domač hribec.  Vrh hribček*
106
ozr& se še jedenkrat po ravaem žitnem polji, na gvoj rojstni kraj, oa hišo, ? katurej več sro bije zanj, na potok, pri katerem se je igral in radoval. Srcfi mu hoče žalosti počiti, a vendar ne joče, nego gorko priporoca svojo rojstno vas ia očetovo hiso najvišjeinu ohraaUelju, rekoč: Bog vaa obvaruj mili hrib-Čeki, lelene ravnine iu vas prijetne loge; mir naj kraljuj« v tebi moja rojstna vas iu ti .stara hi.ša, v katerej je tekla uioja zibelka, ne zmši se tako hiko, da te moje ok6, ee se še kdaj povrnem, vidi in da se pri svojih Ijubih zopet raduje.
Nekako okrepčan meri široko cesto proti glavnem mestu, kjer ga pre-ohleceju, icr ga uče stopati, puško iu bodalo sukati, iu suittoooseu sviaec na sovražnika metau.
Malo časa kraljujo ljiibi mir po deželah. Ljudje so nepravični, ošaboi in kdo \6, iaj 5e vse! Bolj in bolj se širijo sovražne nainere zdaj V tej, zdaj v unej državi, katerc na jedeakrat priki}>e do vrha, vojska se aai'eaja, in prej, ko bi kdo mislil zaropoče boben in zapoje trobenta. Trutna za trnino, kardelo za kardelom poniika se na bojLšče.
Tudi naš vojak novinec junaSko stopa za razvito vojaško zastavo. Spo-minja se domačih livad m svojih dragih; niili glasovi doniaoili zvonov zvoni mu po ušusih, a ti spouiini ga kar uič ne ožaloste, ker ve, da gre v boj za pravično stvar ia tudi za svoje drage, in za avojo niilo domoviuo. Pouosno gleda z^ltiue tmvaike, kjer se pase lepa živina, viuograde, polje, kjer žito zori io kjer utriijen stiiruek mirno počiva pod doinaeo lipo; gleda inesta, kjer se r&zvijajo znaustva iu kjer evetč unieteljaosti ia kjer breskrbai otroci po vrtUi igrajo. nNe. bojte se, Ijnba moja uiati!" pravL poguinni vojak, ,,uič se ae bojte vi o^etje in ae trepetajte prad sovi-ažuikoin, kajti zagotovijam vas, da bodo moje prsi in prsi tisoS dragih junakov vsem vam variio zatl^je. Hrabro io poguiniio se bodemo MU, kadar bode trebii, in z veselini spominom, cln se nijsem sam zase boril, aego za Ijubi svoj dom in za cesaija, bodem tudi padel in umrl juuaško smrti."
Ako tudi tebe, slovenski mladenie, poklifie cesar v ?ojaški staa, nikar ne žaluj, ker vedi, da je ta staa ze!6 potreben. Pomisli pa tudi, da ima vsak stan svoje trpljenje iu tudi svoje veselje.