GLASILO OBČINSKEGA ODBORA SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA VIČ-RUDNIK LETO I. LJUBLJANA, 29. NOVEMBRA 1961 ŠT. 10 Odločitve II. zasedanja AVNOJ-a v Jajcu 29. XI. 1943 so bile zasnovane na realni osnovi Ponoči je bilo v okrašeni dvorani zgodovinsko zasedanje Priporočila, ki jih je sprejel Ob O SZDL, se zavzemajo za hitro reševanje Šolske problematike — Pospešiti izvalanla šolske reforme ‘"'olsldm problemom ruue komune občinski odbor SZDL pretil p>-mo ,razširjeno sejo, ki je biki 11. iitM*»^>ra V obširni razpravi so 'elezenci »lodobra obdelali 'o probleme tak \s; aktuli. da je lahko iiavse- 7n.l ■ ~I.IIVII. ria K- I.IIIKO JUIVB'’- . ' ve občinski odlmr SZDL x obliki ,)rj, "."b priporočil nakazal [iota vseh /'a<,®valnj- ki naj utrdijo družbeno v W.,vk in omogočijo »o šolske reforme. lo- *lerin,°a.i adra; v komuni imi scveila Mijkuju ttidi sredstev za in vesti-tn(|: ) ^atvu. \e!iko vprašanj imi je vi»,- a ^''b- da je njihova rešitev od-zgolj od lioljših organizacijskili POH«' ab I>a od \ecie prizadevnosti tivm.b*1. kadra ali morda od večje ak- o^ti šobkih odborov, iv« k večje * \Kn ^•e’ 80 j'b boiiM* morali lotiti v u-v.PP^devinostjo, da Immo šolstvu Voj 2* omuni zagotovili hitrejši raz-ohči,. : l’0 Pripororàlu, ki ga je sprejel pi 1 odbor SZDL naslednje: «i lc,)lniUn' u"otavija, da šolstvo v na-izvai,,i, T -^Mja za razvitostjo prosarli, 'j i.i84 ’ bi ue morejo več trpeti di te../' v šolstvu. Prav /ara- ^>lak«v refN' ,reba po»|»cšiti izvajanje V potrebe v komuni in da . P0'*At»Idh organizacijah kažejo, ^d« morah pri pokHc^n usmer- janju, zaradi skupnih interesov nujno sodelovati: šole, komuna in jwidjetja. Posebno skrb pa bo v šolah posvečati tudi tehničnemu pouku, pouku kemije, fizike itd. Svet za šolstvo naj bi zaradi prilagajanja učnih programov potrebam komune določil predmete od V L do VIII. razreda in na sedanjih teoiedčnih zasnovah iipcljal praktični pouk. Uvedene dodatne ure se v večini primerov uporabljajo za poučevanje drugih predmetov, Na nižje organiziranih šolah ima že sedaj 25o/o učencev kombiniran pouk. Učni načrti teli šol niso vsklajeni. V veljavi so različne kombinacije razredov in tudi ni enotnega sistema dela. Rešitev je v vskla-jevanju učnih načrtov z načrti osemletk, na kateri; sc licenci prešolajo. Povezovanje osemletke z nižje organiziranimi solami, mora prav zaradi tega steči hitreje. Ta povezava ol*eta boljše rezultate tako v pedagoškem, kakor tudi v materialnem pogledu. Končna rešitev problema pa je v tem, da se Ixido v perspektivi vse niže organizirane šole vključile v redni osemletni izobraževalni proces (gre za ukinitev nižje organiziranih šol, kjer ni pogojev za njih obstoj in za to, da prenehajo s kombiniranim načinom pouka). Pospešiti [ja bo seveda trelva tudi reformo gimnazijskega šolanja, išola Im» lahko izpolnila svoje naloge, ki jili zahteva današnja družba, le z zadostnim številom dobrega strokovnega kadra, Id bo moral biti tudi moralnopolitično kos zaupanim nalogam. Zavedajoč se tega, bo treba razširiti namensko štipendinaije prosvetnega kadra, fzboljšnti bo tudi dopolnilno izobraževanje obstoječega kadra, uvesti l>o!j spodbuden način nagrajevanja in vlagati več sredstev za reševanje stanovanjskih problemov prosvetnega kadra. Tudi kadrovski službi bo treba dati boljšo osnovo. Plenum poudarja, da je uspešna reforma šolstva odvisna od prizadevanja vseh organov, ki jim je družba zaupala skrb za napredek šolstva. Najpomembnejšo vlogo imajo pri tem šolski odbori. Njih je potrebno stalno usposabljati za usmerjanje vsega življenja in dela na šoli; pri tem naj jim pomagajo zlasti organizacije SZDL, organi ljudskega odbora in druge družbene organizacije, katerih delo naj se še bolj koordinira. Treba je upoštevati, da je tudi pionirska organizacija in njena dejavnost del vzgojno-izobraže-valnega procesa na šoli. Prav zato bo v prihodnje skrbno razvijati svobodne aktivnosti pionirskih in pa razrednih' skupnosti. Pretežna večina naših šol ima dokaj slabe prostore, opremo im učila. Sredstev' za funkcionalne izdatke je še vedno premalo — zlasti letos, kar seveda slabo vpliva na uspešno delo. Dosedanja obsežna investicijska vlaganja v gradnje in opremo šol je nadaljevati, saj se je le tako moč izogniti pouku v treli izmenah in le tako bo mogoče prostore in opremo prilagoditi osnovnim zahtevam sodobnega pouka. Tak pouk zahteva povečanje sredstev za osnovno dejavnost. Glede na nakazane potrebe bo morala komuna izkoristiti vse možnosti za povečanje sredstev. Zainteresirati bo morala tudi gospodarske organizacije, ki naj bi vlagala svoja sredstva tudi v osnovno šolstvo, ki je del splošnega družbenega standarda. luizSirjeni plenum Občinskega odbora SZDL razpravlja o stanju v šolstvu 'SEM DELOVNIM LJUDEM NAŠE KOMUNE ČESTITAJO OB DNEVU REPUBLIKE 29. NOVEMBRU IN JIM UKRATI ŽELE ŠE VELIKO DELOVNIH 'ZMAG OBČINSKI LJUDSKI ODBOR, OBČINSKI ODBOR SZDL, OBČINSKI KO-MITET ZKS. OBČINSKI SINDIKALNI SVET, OBČINSKI KOMITE LMS LJUBLJANA-VIČ-RUDNIK. Nekaj ugotovitev ob izdelavi pravilnikov o delitvi dohodka Gre za solidno izdelavo pravilnikov Takoj potem, ko smo v gospodarskih organizacijah storili prve korake glede decentralizacije delavskega samoupravljanja ter izvolili obratne delavske svete, oziroma svete ekonomskih enot, smo istočasno preiiajali na povsem drugačen način poslovanja, od katerega lahko upravičeno pričakujemo uspehe. Prvi pozitivni znaki so nam že znani, zato se sedaj želimo dotakniti vprašanja, ki je v tem obdobju zelo pomembno za naše delovne ko-laktive. • Gre za solidno izdelavo pravilnikov o delitvi čistega in osebnih dohodkov. Omenjene pravilnike naj bi gospodarske organizacije po zakonu izdelale do konca leta 1961. Pa poglejmo, kako daleč so gospodarske organizacije pri-sle doslej. Na splošno ugotavljamo, da sc predstavniki gospodarskih organizacij zavedajo pomembnosti tega dela in da bodo v glavnem roku zadostili in tako lahko nagrajevali po novih pravilnikih od 1. 1. 1962. Toda tu ne gre za rok. ki ga je določil zakon. Gre za nekaj več. Znano je, da sa imeli predstavniki ObLO, oziroma družbeno-političnih organizacij že nešteto razgovorov o izdelavi navedenih pravilnikov. Na teh posvetovanjih so tudi določili roke, ki bi ustrezali, da Iti organi pri občini lahko povedali o tem ali onem pravilniku svoje mnenje, oziroma nudili konkretno pomoč tam, kjer bi to bilo potrei)-fao, preden bi prešli na praktično delitev. Predvsem ima to pravico Zbor proizvajalcev pri občini, nič manj pa niso na tem zainteresirane družbenopolitične organizacije. Moramo reči, da sklepe omenjenih razgovorov in posvetovanj upošteva le nekaj gospodarskih organizacij, predvsem večjih. Tako mora na območju naše občine izdelati pravilnike o delitvi dohodka 89 gospodarskih organizacij ; od tega 13 industrijskih, 25 obrtnih, 5 gradbenih, 3 komunalne, 3 trgovske, 6 kmetijskih ter 43 gostišč in bifejev. Iz podatkov ankete, ki jo je poleg ostalega tudi gfele tega poslal gospodarskim organizacijam naš občinski sindikalni svet, je videti, tla je od 41 gospodarskih organizacij do 10. t. m. izdelalo in sprejelo pravilnik o delitvi čistega dohodka le 8 podjetij, 13 podjetij ga ima v razpravi, 18 pripravlja osnutke, 2 pa še splog nista pričeli z delom. Pravilnik o delitvi osebnega dohodka je do 10. t. m. izdelalo in sprejelo 30 gospodarskih organizacij, v raz- pravi je 10 pravilnikov, v izdelavi osnutkov pa 19. Tudi tu dvoje podjetij sploh še ni pričelo z delom. Na vitle/ stanje sioev niti ni tako kritično, če upoštevamo rok, ki ga zakon predvideva. Povsem nezadovoljivo pa je, ce upoštevamo dejstvo, da bodo tisti pravilniki, ki naj Iti bili končani tik pred postavljenim rokom, sprejeti na hitro roko pri delavskih svetih, ne da hi ga tudi prizadeti člani kolektiva obširneje obravnavali. Lahko pa trdimo, da so Itili že do sedaj sprejeti pravilniki obravnavani, prav tako velja za tiste, ki so trenutno v razpravi. Seveda to ne velja za redke izjeme, kjer so osnutke izdelale komisije ter so s predlogom odšle mimo kolektiva na sejo delavskega sveta, ki naj hi kot predstavnik kolektiva pravilnik sprejel. Opozorili bi vodstva sindikalnih podružnic, naj se takšnemu načinu povsem izognejo in vztrajajo na tem, da sleherni član kolektiva o pravilniku pove svoje mnenje. O pravilnikih za delitev doliodka prosvetnih delavcev ne hi imeli dosti povedati, razen, da so v teku različni dogovori, posvetovanja in podobno, vendar pa doslej še nobena šola ni izdelala svojega pravilnika. Razumljivo je, da je za te tovariše to povsem nekaj novega. Zato bodo prvi koraki verjetno težavni ter jili lahko primerjamo z izdelavo dosedanjih tarifnih pravilnikov v gospodarstvu, v katerih so morali precej poudariti nagrajevanje po opravljenem delu. Zelo pozitivno je vsekakor to, da prosvetni delavci sicer precej razpravljajo o nenormalnih prejemkih grede na prejemke v gospodarstvu. Ni pa opaziti poseb-mih teženj o povišanju prejemkov, marveč so razpravo posvetili analizi delovnih mest. Tudi tu bodo morale odigrati sindikalne podružnice oh izvedeni decentralizaciji sindikalnega dela pomembno vlogo. In končno — nerazumljivo se nam vendarle zdi to, da v nekaterih primerih dajejo prednost pravilniku o delitvi osebnega dohodka, pravilnik o delitvi čistega doliodka pa sestavljajo v odvisnosti prvega. To je vsekakor zelo negativno in nevarno; Lahko hi s tem 'ustvarili nemogoč odnos do skladov podjetja in uničili vso perspektivo za nadaljnji razvoj. Tudi proti takim težnjam se morajo sindikalne podružnice odločno boriti in jih sproti preprečevati. Jože Mesarič Betonski hodniki, mraz in neurejenost povečujeta slab izgled notranjosti naših šol Dosedanja obsežna inveslicijska vlaganja v gradnje in opremo šol je Ireba nadaljevali Gradnja osemletke Trnovo e v predzadnji fazi Kako so v Preserju zgradili osemlelko Poslopje bivše krajevne zadruge, v katero so vložili državljani 11 milijonov dinarjev, só sklenili adaptirati v sodobno šolo, in zdaj jim je to tudi že uspelo. Ker ni bilo mogoče pričakovati večjih sredstev od bivše občine Rudnik, so na zborih volivcev izglasovali krajevni samoprispevek v višini 3 0/0 osebnega dohodka oz. davčne osnove. Ta samoprispevek bodo plačevali državljani tri leta in tako bodo zbrali nad 6,5 milijonov dinarjev. Bivša občina Rudnik jim je dodelila okoli pet milijonov < lina rje v, iz sklada za šolstvo ObLO ViČ-Rudnik jta so prejeli okoli 2,6 milijonov dinarjev. Tako s t torej dobili !e okoli s -dem milijonov' osem sto tisoč dinarjev družbenih sredstev. Samoprispevek in vrednost stavbe bivše KZ pa znašata okoli 17 milijonov 800 tis te dinarjev. S temi sredstvi so usjtosohili /grad' ho, ki ima pet sodobnih učilnic, tega eno za pouk fizike, kemije in spodiujstva in pa prostor za tehničm pouk. Tudi mlečna kuhinja, ki slu21 hkrati za pouk gospodinjstva Ito Ic]^0 urejena. V slaviti je še zbornica, P1'. sama, študijska knjižnica več samitary in drvarnica. Ko bodo iz|M)|w)lnili šolo z nekat0' rimi »odoltnimi učili in ko bodo v sedmi staviti uredili še telovadnico, b°' do dani prav vsi pogoji za usjtesii0 izvajanje šolske reforme. * v Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Žorž Vlado. Tuku Tiskarna šolskih delavnic tehniških ^ v Ljubljani. Leto I. — gtev. 10__„ N A 5 A KOMUNA4________Stran 3 NEKDAJ HLEVI - SEDAJ SODOBNA TOVARNA Obisk pri Vedrogu na Lavrici Kozmetični, parfumerijski, higiensko-gospodinjski in kemično- tehnični izdelki v 135 artiklih — Od 17 na 90 članov delovnega kolektiva Beseda o kozmetiki. To je [>ač značilnost sodobne mode, ki igra zlasti ined zenskim spolom pomembno vlogo. ^ i*eni .8evc^a tu receno, da se moški odrekajo različnim lepotilnim in dru-gunjnipomoČkom, ki jih najdete med tisoč in tisočimi artikli v številnih drogerijah in pari urrerijah naše republike, arom po Jugoslaviji in seseda tudi vsepovsod v ss e tu. f ri tem se mnogokrat sname deba-o kvaliteti teh ali onih domačih in uvoženih proizvodov in kar lepo dobo je prevladovalo mnenje, da s » uvoženi pm meti bolj cenjeni, ker imajo pač z ama zveneča imena in so skratka n« ta ah oni način prišli — pač iz ino-nistsa. Precej časa je torej potrebovala domača industrija, «la si je pri-n prodor na tržišče in za«ve!a med potrošniki uveljavljati svoje proizvode enakovredne z uvoženim blagom, o K p^goma se je vendarle razbil mit o jsi kvaliteti tujih proizsodov, ker rettf JVdj’e ^'hko prepričali o starem sv^ft ’ • iV8e*ej ','se zlato, kar se ’ 131 »o tudi domači proizvodi ■ ■ GÈ 'i-.- moussant go, ki se z res|ničn«i kvaliteto lahko , hvali. K temu je v zadnjih , , precej pripomoglo še dokaj 01 a»r° P°njetje Ve«Irog v Ljubljani, inogo ljudi že nekaj časa pozna tihteto posameznih artiklov tega puujetja, ki so se na trgu hitro uve-r?vih. Marsikdo pa prav gotovo ne ve, ]9.e artikli nastajajo, kako jih mar-Jlve roke delavk in «lelavocv ter slro-• »ov tega podjetja pripravljajo kakšen je delovni ter kemični pro-«o nastanka proizvodov, preden J/toejo v roke potrošnikov, ki jih prav ®il?v° uicd moškimi in ženskami ni Jor malo. Zatorej smo krenili v smeri proti Dolenjski in se ustavili v Lavrici, 8, .S‘avni cesti in blizu železniške po-v U-*°' zagledate na desni strani B,n,cri pmti Dolenjski precej dolgo r«>l|K ravn° novo poslopje. Zivopisane ^, amne takle vas o[Kizorijo, da je ni* P°ujctje, ki se ukvarja s proizvod-j° kozmetičnih, parlumerijskih in ao-artiklov. In vendar siikjer no-2^ eSa ropota strojev, vse tako tiho in hetT*)*10' B"1 'stupite, vas prese- Dr« « . 311 sodobno urejeni notranji 7 Tn*11'’ kjer teče iz dneva v «hm o«l °jd j^,^° 1^-30 ure in — v nekaterih e kih — še popoldne, natančno o«l-Aerjeno, z razlmiimi kemunimi iti ^r^^H^aticaiimi formulami, z atm« s'e .• 1 J1.1 toplotnimi stopinjami od mer- o življenje. T«> je Vedrog. k'akšci V. Svoje,n jedru, v tern svojcu . jem bitju in žitju, kakšen .* —jitoi artikli? Poglejmo? pred sedmimi leti... ki Rektor tov. Franc ICramar-Sin.e i jeti« e< 8edn3ca 0 .i . razčlenili e»o vse probleme javnost, »iato jki je sk-dil šc ogkd vseh oddelkov, začenši oii laboratorija pa «Io skladišč končnih izdelkov in do sanitarij, ki so ob kemično-tehnoliški dejavnosti nujni restavni del tovarne. Podjetje sc je formiralo torej pred sedmimi leti kot proizvodno trgovinsko uvozno in izvozno poiljetjc ter hkrati še kot podjetje za odkup zdravilnih zelišč, po zamisli tedanjega predsednika M 1.0 Ljubljana «Ir. Marjana l>ermastie. Glede na pomanjkanje finančnih sredstev pa se prvotna zamisel ni mogla uresničiti. Začetna pot je bila torej težka. Borba z domačo in tujo konkurenco, pomanjkanje deviznih sredstev" za nabavo reprodukdjskega materiala, vse to je zaviralo uspešen razvoj. Kljub temu je tovarna že leta Ì955 žarela proizvajati prve izdelke — pudre in kreme „Tokakxnu ter zobno kremo in ustno vodo „Gibbs‘c, hkrati pa je bilo podjetje v izgra W predvsem v pomanjkanju obratnih sredstev, ki prav tako zavirajo nabavo surovin iz uvoza. Kljub vsemu pa so možnosti za uveljavljanje Vedrogu na tržišču precejšnje, ker so njegovi artikli cenejši kot pri drugih podjetjih in konec koncev Vedrog sploh ni povišal cen svojim artiklom, kot so to storile osta'e tovarne. PROGES DELA IN DELOVNI POGOJI Zanimali smo se seveda, kako poteka proizvodnja, kakšen je proces «leda in kakšni so delovni pogoji. Delovni proces je že skoraj ves na teko«Vm traku, tehnološki proces pa je stalno podvržen študiju, zato se vedno bolj razvija, izboljšuje ter izpopolnjuje. Posamezne spojine najprej v Lakoratoriju po določenih receptih skuhajo — vse seveda pod določenim pritiskom in ol> določeni temperaturi — nato pa pol-iz*lclke v vsakem oddelku posebej dovršijo. Pri delu je treba precej natančnosti in previdnosti, ker gre za pravilne 6[»juie, njihovo kakovost in ne navsezadnje tudi za zunanji videz. V nekaterih oddelkih smo viileli, da so bile delavke čez obraz zavarovane, zakaj posamezne kemikalije in tudi pol- izdelki vsebujejo nezdrave, strupene in celo smrdljive pline. Od laboratorija dalje so vsi proizvodi podvrženi strojni in ročni obdelavi. Med strojno delo sodi polnjenje in zapiranje tub, stiskanje pudrov in varjenje polivinilastih črev s šamponom, med ročno delo pa zlasti emhatiranje. Delo v podjetju je v 92 o/o normiram), česar pri ostalih podjetjih te stroke nimajo. S tem je Vedrog vsaj za 30 o/o pred ostalimi podjetji. Seveda [mi ne igra glavne vloge normiranje, zakaj kolektiv se nujno tnuli tudi za kvaliteto, ki pač zagotavlja «lobro pro-daj«> proizvodov na tržišču. Podjetje je povezano z vsemi znanimi svetovnimi inštituti in z laboratoriji velikih tovarn, ki dajejo na razpolago vse svoje novosti, oziroma recepte za njihovo iz-delavo. Tak način medsebojnega sodelovanja pa je mnogo cenejši in ugodnejši, ker so sicer licence zelo drage. Veliko koristnih napotkov pa dobivajo strokovnjaki [xxljetja c e veda tu«li iz svetovnih strokovnih revij, ki jih prejemajo. (Natlaljevanje aia 4. strani) Pogoji za del» sicer se niso idealni in l>odo taksni scie tedaj, k» Imi podjetje dokončno zgradilo se nadaljnje prostore, kot smo to ie omenili. Kljub temu pa se milice od kolektiva ne more pritožiti, ker je vse solidno urejeno. Higiensko-tehaiicni in požarno - va most -di ukrepi so zagotovljeni, ristora prostorov je popolna, svetlobe in zraka je dovolj, elovek pa kar obstrmi. ko sto[)i v tovarniške slačilnice in sanitarije. večkrat mazati, temveč je treba vsako mesto zamazati le z eno potezo. Omenimo naj se razne šampone, Vodico A in B, o vseh 135 artiklih pa v tem sestavku zares ni moč pisati. To so pač samo nekateri najznačilnejši artikli, bržkone pa Ixido novi proizvodi, ki jih imajo namen v Ve-drogu še izdelovati, pri ljudeh vzbudili enako veliko pozornost. CENE IN POTROŠNIKI 1*V C.«1 <*>««*«* m* V.,1 r»» m,'j po njih Le-te s ) urejene tako, da bi 9e „ lahko zgledovala marsikatera podjetja: skratka, prepričali smo se. da so de-takšni. da proizvodnja lovni lahko pogoji nemoteno p< »teka. GIBBS, POKALOV VEMAD-RAPN) ... KAJ JE TOV Podjetje Vedrog je zaslovelo zlisti jk) nekaterih izmed svojih 135 artiklov , saj se je z njimi uveljavilo na vseh tržiščih, z (njihovo kvaliteto pa zasenčilo vse ostale sorodne proizvode. Prav je, da bralce seznanim/» s temi artikli, oziroma, da jih nekako predstavimo. Kaj so torej Gibbs, Pokalon, \ ernad-rapid. VcsonolV GIBBS je zobna pasta, ki v Jugoslaviji glede kvalitete v resnici nima konkurence. To je ugotovil tudi Centralni higienski zavod, saj je kontroliral ta proizvod in prišel do zaključka, da je krema povsem sterilna. Sterilna pa je zato, kér jo kuhajo, medtem ko je znano, da vse druge zobne [»aste (niso prekuhane. Kuhajo [»a jo v posebnem popolnoma nerjavečem kotlu jmjd pritiskom 70 atmosfer, pri čemer se vsi Ivacili uničijo. Vrh tega ta [»asta vsebuje fluor in kalcij, ki preprečujeta vnetje dlesen in možnost nadaljnjega obolenja. Posebnost te kreme je embalaža, ki je aluminijasta, pred polnjenjem [»a jo še posebej sterilizirajo (umijejo s špiritom in zbrišejo z vato). KREME TOKALON so izdelane po najsodobnejših načelih in receptih sodobne kozmetike (»d svetovno znane tovarne Tokalon v ZDA, ki ima svoje glavno zastopstvo v Gemevi v Svici. Za dodatke vitaminov in hormonov odgovarja kemično-kozmetični inštitut v Lausani. VEMAD-Bapid je čistilno sredstvo za obleke. Izdelan je po izumu nekega ameriškega inženirja, ki je v ta namen zbral tri sestavine: glinico (ki vsrkava), tctraklor (ki topi maščobo) in eter (ki liitm suši). Pri Vedrogu so prve tulie, ki so prišle iz inozemstva, analizirali ter naredili oh njih najmanj dve sto poizkusov. Sedaj izdelujejo Vemad-ra-JmkI s povsem domačimi surovinami in si je že utrl pot na tržišče kot najmo-dermejše sredstvo za čiščenje madežev. Namazati ga je trel»a na obleko, kjer sc v kratkem času [»osuši in nato obleko oščetkamo. Madeži izginejo. Toda pri umetnih vlaknih je treba delati previdno. Nasploh pa jc opaziti, da ljudje v zelo veliki meri uporabljajo Vemad-rapid, s čemer ob malenkostnih Stroških prihranijo precej denarja zaradi čiščenja. Na koncu še VESONOL. Lc-to olje za sončenje so začeli izdelovati že leta 1955 ter se jc odtlej močno uveljavilo. Po njem je sedaj veliko povpraševanje, ker je zares kvalitetno. Razen njega je poznano še ol je za po-temnitev kože brez sonca — MALAJA. To olje uporabljajo ljudje, ki se ne smejo iz[K»stavljati sončnim žarkom, pa bo poleti vendarle radi imeli primerno rjavo barvo kože. Zanimiv oje [«»vedati. da se to olje ne sme po koži Podjetje VEDROG ima povprečen promet za zdaj mesečno 35 milijonov' in tako je doseglo lani 278 milijonov, letos pa predvidevajo 372 milijonov prometa. Že leta 1959 so izdelali [>ct-ietni perspektivni načrt prometa, ki naj bi ga vsako leto povečali približno za 10o/o in leta 1965 realizirali tako, da bi prišli na približno 600 milijonov. Seveda je promet posameznih artiklov , oziroma njihova prodaja odvisna v nekaterih primerih od letnih dob in je njihova prodaja sezonska. Tedaj je treba na trg uveljaviti več drugih artiklov. da se s 1em izravna promet, če je mogoče. Zanimivo je pogledati tudi. po katerih artiklih je največ povpraševanja. V letošnjem letu s » na primer prodali največ nas’ednjih artiklov : Tokalon (vse proizvode), različne vrste šamponov, zobno kremo Gibbs. Vemad-rapid in kolonjske vode. VEČ OSKARJEV ZA EMBALAŽO Ogledali smo si tudi mnoge že embalirane • proizvode. Vsi so bili lično opremljeni, tako ila je oko morah» obstati na njih. Embalaža je torej odlika št. 1, ki je zagotovila Vedrogu že precej Oskarjev in ga postavlja na prvo mesto v državi. Vedrog je v marsičem dal pobudo ostalim podjetjem prav glede embalaže, ki igra brez dvx>-ma precej pomembno vlogo v tej stroki. Je pa z embalažo večkrat tudi težava. Mnogokrat prav zaradi embalaež zastane prodaja [»osameznili proizvodov, ker jih ni mogoče opremiti, čeprav so bili pravočasno narejeni. Odvisnost glede embalaže od tovarn, ki jo proizvajajo, privede podjetje Vedrog večkrat v zadrego. Vedrog si je že pred leti organiziral prodajno mrežo s štirimi trgovskimi [»otniki. ki v' Sloveniji. BiH in Makedoniji, v Hrvatski in Srbiji prevzemajo naročila neposredno od detaj listov m skrbijo, da Je-ti dobijo blago dostavljeno hitro in ne j »os redno v trgovine. S tem B3 je promet podjetja že močno povečal. Omeniti pa je treba, da si je podjetje prav v ta namen omislilo dva kombija, s katerima dostavlja svoje 1 proizvode neposredno trgovinam. To je v resnici najkrajša [>ot od proizvajalca mimo trgovine do potrošnika, vrh tega pa precej prihranijo na embalaži, poštnini in dostavnim. Čeprav se ukvarja s (proizvodnjo iste stroke 26 državnih [lodjetij in 21)00 privatnikov, je to prav dober konkurenčni podvig, saj prevažajo svoje blago že v Zagreb, Split, Beograd in še drugam, vsak dan pa uporabljajo avtomobila vrh tega še za prevoz delavcev in uslužbencev na delo in iz dela. NOTRANJE ŽIVLJENJE KOLEKTIVA Podjetje ima svoje izvoljene organe samoupravljanja, ki zasledujejo vse delo v podjetju v skladu z družbenim upravljanjem. S tem pa so bili ustvarjeni zares ugodni pogoji za delo, zlasti po odcepitvi od Drogerije. Pri raz-deljevanju osebnih dohodkov gledajo na vse stvari in se vsi zavedajo svoje vloge v okviru delavskega sveta. Zlasti stremijo za tem. da hi razširili tovarno in si še izboljšali delovne pogoje. V organih upravljanja je 15 članov, med njimi večina žena. Sindikalna organizacija je lani razvila svoj prapor in prireja v sporazumu z ljudsko univerze različne seminarje za delavce in uslužbence, razen tega pa sodeluje še pri strokovnem usposabljanju delavcev. V načrtu imajo ureditev počitniškega doma ob morju ter kuhinje za tople obroke, česar v sedanjih skromnih prostorih tega niso mogli narediti. V okviru sindikalne organizacije deluje tudi pevski zbor, manjkajo pa mu prostori. Prav ob Dnevu republike [>a lx>d<> na Lavrici odprli Dom SZDL. U|»»raldjal ga l>o tudi delovni kolektiv Vedroga, Id bo tedaj proslavil 29. november in ki ob tem prazniku čestita vsem delovnim ljudem, predvsem [»a bralcem našega lista. LJUBLJANSKE OPEKARNE NEKDAJ IN DANES Glinasti griči na področju občine Vič-Rudnik s » že v 18. stoletju pripomogli k proizvodnji opečnih izdelkov — Danes so na delu štirje obrati: Vič. Opeka, Brdo in Draga — Kako pridemo od gline do končnih izdelkov V Podajmo se najprej nekoliko v zgodovino. Ta je zanimiva že zaradi tega. ker iz nje izvira proizvodnja opeke bi opečnatih izdelkov v Sloveniji, zlasti pa v' Ljubljani in njeni bližnji okolici. Zapiski namreč kažejo, da sega ta stroka nazaj, celo v 18. stoletje, ko so se ljudje lotevali marsikatere dejavnosti brez mehaničnih pripomočkov bi so poznali le ročno delo. In vendar s» že tedaj izdelovali opeko ter z njo gradili mnoga zgodovinska obzidja, ki jih arheologi sedaj zasledijo na slovenskem ozemlju. To izdelovanje in žganje opeke [»a je bilo tedaj zelo primitivno, dokler ni prišlo v prvi polovici 18. stoletja do organiziranih opekarskih obratov ter podjetij manjšega formata. Te obrate je upravljala tedaj mestna uprava, izdelali [»a so v času 30 let — od leta 1736 dalje — nekaj nad 12 milijonov opečnih izdelkov, v pečeh, ki so jili kurili z drtni. Proizvodnja je bila razširjena v glavnem na področju Trnovega. dokler niso zgradili novejše opekarne leta 1799 na Brdu. Tu so že začeli [«»izkušati z žganjem opeke s pomočjo premoga, a so morali prenehati zaradi pomanjkanja finančnih sjredstev. Opeko so ročno proizvajali vse do leta 1907, ko so na V iču in Brdu zgradili nove, mehanizirane obrate. V teli obratih so že imeli stroje za izdelavo opečnih izdelkov. Hoffmanove krožne [ječi in parne stroje za pogon, kar vse uporabljajo v izpopolnjenih obratih »e danes. Zmogljivost obratov se je razumljivo povečala, rneil drugo svetovno vojno pa je padla, ker so bili onemogočeni [«»goji za redno [«»slovanje. leda j je imela te obrate v Listi delniška družba Združene opekarne, po os vodo-< lit vi pa so bili z nacionalizacijo združeni v enotno podjetje „Ljul»ljanske opekarne11*. Le-te so najprej upravljale obrate Vič, Brdo, Opeka bi Log, kasneje pa so jim priključili še pet obratov. V MANJŠEM OBSEGU VEČJI USPEH Izkazalo se je, da podjetje v tolikšnem obsegu ne bo donosno, niti ga ni bilo moč voditi, tako tehnično, kot po organili delavskega samoupravljanja. Zato so, [«> ustanovitvi delavskih svetov, leta 1950, odcepili zunanje obrate. V sklopu podjetja so ostali Vic, Brdo bi 0|*eka, na novo pa jim je bil priključcai šc obrat Draga v Kosezah. V takšnem obsegu se je pokazal vid- nejši napredek. Začeli so razmišljati o obnavljanju strojev in o rekonstrukciji obratov, s j«>večanjem prostorov za sušenje pa so že povečali proizvodnjo od 12 na 14 milijonov opečnih izdelkov na leto. Še več! Glino so začeli kopati z bagri, kar je sprostilo precej delovne sile. ki jo je bilo prav za to delo težko dobiti. Leta 1957 s» začeli z rekonstrukcijo obrata Opeka. Zgradili so zorilnico» oblikovalnico. umetno sušilnico bi novo krožilo tunelsko peč. Odtlej dalj« »o v tem obratu začeli z neprekinjeno proizvodnjo, kar je omogočila umetna sušilnica. V njej namreč sušijo izdelke s toploto, ki prihaja [«» posebnih ventilatorjih iz krožne peči. Zato j« -produkcija v obratu 0[»eka najhitnejša bi hkrati tudi naj večja. \ rekonstrukcijo vloženi kapital se je torej bogato h* hitro obrestoval. OD GLINE DO OPEČNIH IZDELKOV Tako imenovani Viški grič s svojo, vsaj še 70 let (neizčrpno, zalogo gibi« leži v' neposreibii bližini obratov Vic» Opeka in Brdo, tja proti Podutiku [»n se raztezajo nadaljnji sloji, ki jili izkorišča obrat Draga. Tako je moč kopati glino neposredno [«»leg opekam b1 transport materiala v resnici ne dela težav. Izkop opravljajo z bagri, ki v prvi fazi že nji grobo predelaj») gib*0 in je s tein zagotovljena tudi boljša kvaliteta. Ogledali smo si potek proizvodnje v obratu Vič im predsednik delavskega sveta ter eden od obratovodij tov . Suhadolc nam je prav zanimivo in drobno tolmačil vso pot od surove gb' ne do opečnih izdelkov. Povedal je, db obrata Vič in Opeka izkoristita skupaj okrog 30.000 m3 modre in rjave gibu'» iz katere izdelajo letno 17.000 en«*-Rjava glina gre neposredno v predelo' vaine stroje, medtem ko mora modra glina prezimiti, šele nato je priprav' Ijenia za predelavo. . . Kakšen je torej delovni prooe*’ Rjavo giuro napolnijo v skrinjasti do' ibijac, — ki ima gibljivo, iz dcljeuu1 plošč sestavljeno dno — iz katerega gre skozi odprtino v kolodrob, kjer drobi, nato pa gre v dvooani mešale*5 in skozi gladke valjke v polžasto sti' s kak boo. od koder dobijo polne zidak«' Rjava glina je namreč uporabna san1^ za te v rstc zidakov, ker ima v se» precej peska. Nekoliko drugačna jc pot inndr« gline. To napolnijo v okrogli dodaja*5’ ki ima prihližmo takšno obliko, k'0 s tiska biice za grozdje. Iz okroglega d®' dajirča potiskajo irmpravc to glbi<> „ grobe bi nato v fine valjke. Tu s« . oblikujejo 1 do 2 mm debele pliltf^’ (Nadaljevanje na 5. str ivud) Lot inekaana [>ogača pa pride glina v oblikovalni stroj, v vakum stiskalnico. V (njej iztisnejo iz gline zrak in tako postane snov l>olj kompaktna, kar je zlasti važno za končno kvaliteto izdelkov. Iz vakum stiskalnice potiska polžasto kolo glino skozi ustnike — le-ti bo različnih oblik, ki dajo kot kalupi končno obliko votlih izdelkov. Modra glina je namenjena namreč za izdelavo votlih izdelkov. Polni zidaki in votli izdelki gredo iiato v sušilnice. Te so naravne, kjer se sušijo izdelki 12—15 dni, ali pa Nova krožna peč za en milijon opeke mesečno tuuetne, kjer s toploto sušijo izdelke približno tri eči je postopek naslednji: zdelke, pripravljene za žganje naložijo v prostor, ki ima obliko atletske tekmovalne steze. Material stoji na me-WU) ogenj pa kroži od celice do celice. JJgenj proizvajajo s premogovim prahom in zdrobom, ki ga sipajo v peči, Bkozi posebne odprtine na stropu, posebni kurilni avtomati. Vsi izdelki prejmejo tri faze — segrevanje, žganje in o >a jen je — dokončno pa je opeka prežgana v 5 ali 6 dneh. Podoben potsopek je tudi pri tu-helskih pečeh, razlika j va je v tem, da v njih material, pripravljen za žganje, prevažajo skozi ogenj avtomatsko na posebnih vozičkih, ogenj pa je le na enem mestu, torej ne kroži. Morda je ta opis nekoliko suhoparen, vendar je prav, da smo bralce seznanili s proizvodnjo, saj je konec koncev le zanimivo, kako pridemo do t« vrste gradbenega materiala, po katerem je zlasti v sedanji dobi veliko povpraševanje. NA TRG S 26 VRSTAMI PROIZVODOV te nanese jvogovor na ojveko, si pač marsikdo pod tem pojmom nehote predstavlja zgolj zidake in strešnike. ovedati pa moramo, da v Ljubljanskih opekarnah ne izdelujejo samo teh mveh zvrsti, ampak posredujejo grad-heiiim podjetjem in graditeljem kar o vrst proizvodov, ki jih je moč uporabiti za različne namene. Naštej-jih kar po vrsti: navadni zhLala, P^čorski tlakovec, dve vrsti votlakov, Zjdni blok, laknjak, super votlaki sti-111 «Imienzij, porolit plošče treh di-menzij, tri vrste stropnikov Monta, stropnik SAT nosilni, stropnik SAT ^plnilni, distančne plošče, zaporne plo-BOe> dve vrsti drenažnih cevi, fazoni-drenažne cevi, stiskan strešnik M, Btrešnik D, slemen jak. torej kar pestra in zanimiva izbi-*®\. I** načelu — za nikogar nekaj, P810 tisto, kar pri gradnji potrebuje. VELIKO POVPRAŠEVANJE, TODA... .^oizvodnja v Ljubljanskih opekar- J je tolikšna, da lahko zadosti po- ham koristnikov ter krije potrebe v Ljubljani, v ostalem okraju in še izven ljubljanskega okraja. Letos so na primer prodali v Ljubljani 80 o/o v ostalem okraju 9 o/o, izven okraja pa 11 o/o svojih proizvodov. Najbolj gredo v prodajo bloki in polni zidaki. Precej zanimiva je tudi struktura odjemalcev ter odstotki nakupa z njihove strani : gradbena podjetja so letos kupila 43o/o, ostala podjetja, ustanove in stanovanjske zadruge 8o/o, trgovska podjetja lo/0 in zasebni graditelji 48 o/o proizvodov. Znižanje cen in ugodno vreme za zidavo je precej vplivalo na prodajo, še večji uspeh pa bi bil glede tega, če bi zasebni graditelji dobili dovoljenja za lokacije in pravočasno gradbena dovoljenja. Poseben problem glede prodaje pa predstavl ja pogodba z Zavodom za stanovanjsko izgradnjo. Z njim so imele Ljubljanske opekarne sklenjeno pogodbo za prodajo 95 o/o svojih proizva-dov; ker pa je Zavod prenehal z gradnjo, je realiziral komaj 2.5o/o nakupa in tako je ostalo precej blaga v skladiščih. Uprava podjetja zaradi (obveznosti do Zavoda seveda ni mogla skleniti pogodbe z (nikomer in je morala odklanjati maročila gradbenih podjetij in pa ostalim interesentom. To pa je resničen problem, ki bi ga bilo treba na kakšen Tiučiii rešiti. IN SE NOTRANJA UREDITEV PODJETJA Ljubljanske opekarne zajvosbijejo v vseh štirih obratih povprečno 280 ljudi, od tega pol moških in pol žensk. Prevladujejo večinoma nekvalificirani delavci, razen v remontnih delavnicah, ki skrbe za vsa tekoča popravila in za vsakoletni nujni predleg strojev. Vse skupaj je doslej upravljal centralni delavski svet, ki pa je v zadnjem času že izvedel decentralizacijo in pa ustanovil delavske svete po posameznih obratih. Enako je bilo s sindikalno organizacijo, ki ima sedaj posamezne sindikalne odbore, za vsak obrat posebej. Vse skupaj pa vodita še naprej centralni delavski svet in sindikalni odbor, ki skrbita za krepitev notranjega življenja v kolektivu in usmerjata delo v podjetju. Seveda so vsi organi upravljanja sprejeli sklep, da bodo ustanovili štiri ekonomske enote v posameznih obratih in uslužnostno ekonomsko enoto v upravi podjetja. Te enote bodo odločale o delitvi o&elxnega dohodka in raznih skladov po takšnem načelu: vsak član kolektiva bo pomagal pri odkrivanju notranjih rezerv, pri izboljšanju kvalitete in povečanju asortimenta izdelkov, šlo bo pa tudi za to, koliko in kako bodo izdelki prodani na tržišču. Vse to bo predstavljalo gibljivi del osebnih dohodkov" vsakega člana kolektiva, medtem ko bo uprava podjetja (nagrajevana glede na uspeh posameznih ekonomskih enot v obratih. Ta rešitev je zelo smotrna in bo bržkone povzročila med delavci večje zanimanje za družbeno samoupravljanje podjetja. Seveda bodo morale nove ekonomske enote rešiti še vrsto problemov, ker je podjetje precej odvisno od letnih sezon in sezon gradbene dejavnosti in nastajajo glede tega razne težave. Vse pa kaže, da so dosedanji uspehi v proizvodnji in prodaji res posledica dobre zavesti vseh članov kolektiva Ljubljanskih opekam. Sekcije SZDL so razpravljale o komunalni dejavnosti in o rednem vzdrževanju cesta Ne mine prav noben zbor volivcev, da ne bi govorili o stanju naših cest v občini, predvsem pa periferijskili cesta. Tu so mišljene ceste, katere sodijo pod vzdrževanje ObLO Ljubljama-Vič-Rudjnik in se od časa do časa do neke mere tudi vzdržujejo, a to le sproti in še to z delovno silo, ki nima dovolj strokovnega znanja. To delo opravljajo ljudje brez pravega odnosa do objektov ter po večini tudi brez prave kontrole in strokovnih navodil. Zaradi vsega tega postajajo obstoječe makadamske ceste tako še slabse, predvsem pa tiste, ki so močno obremenjene. Priznati moramo, da se promet z dneva v dan veča in da se tudi avtomobilski promet — (naj si bo to tovorni, osebni in motorni — močno usmerja prav po vseh cestah (na periferiji. Če vzamemo približne dolžine vseh cest na območju krajevnega odbora SZDL Trnovo, imamo okoli 13 km cestišč, med temi pa približno le dva kilometra asfaltiranih, medtem ko so vse ostale makadamske. Razume se, da bi morali vsa ta cestišča nujno sami vzdrževati; za to je potrebna precejšnja vsota denarja iz letnega proračuna. Zlato mislim, da ni vseeno, kako in kdaj se to delo izvršuje in tudi ni vseeno, če se to delo izvršuje le zato, da je izvršeno, ne oziraje se na zavest in strokovnost ter pravilno nego cestišč. Mišljenja sem, da bi bilo le potrebno prenehati z dosedanjo prakso, predvsem pri makadamskih cestah, ter začeti z vzdrževanjem temeljiteje in z boljšo strokovnostjo. Opustiti bi bilo treba tudi to prakso, |na primer, kadar nastopi vprašanje vzdrževanja cest, slišimo od merodajnih samo besedo „ni denarja", pa je ta problem cesto tudi za daljšo dobo rešen. No in, če se sedaj vprašamo, kaj to, da smo slabi gospodarji. Zaradi tega smelo trdim, da to ni pravilno, predvsem ne, če pomislimo, da so tudi ceste družbena lastnina in služijo javnemu prometu, kakor tudi našemu delovnemu človeku. Ne smemo pozabiti tega, da so naši delovni kolektivi, gospodinje, mladina, intelektualci in ostali državljani vložili v" času od osvoboditve pa do nedavnega ogromno prostovoljnih delovnih ur za obnovitev in popravilo cesta. Prav zaradi tega nam res ni vseeno, kako se le-te sedaj vzdržujejo. Imamo celo primer, ko so začeli popravljati pol kilometra dolgo j>ot v 15 letih vsega skupaj le dvakrat po 16 delovnih ur z nekaj m3 materiala. Prav zaradi navedenega je imela sekcija za komunalne zadeve pri krajevnem odboru SZDL Trnovo že nekaj sestankov, dva celo skupaj s podobno sekcijo KO SZDL Koie/ija. Na te seje so bili vabljeni tudi občinski odborniki iz teh krajev in republiški poslanec, da se skupno pogovorijo o teh problemih ter danili možnostih za izboljšanje navedenih objektov. Čas bi že bil, da se to stanje izboljša ne samo z besedo ,jni denarja", pač pa je treba resno začeti z delom ter na vsak način najti potrebna sredstva za redno vzdrževanje. O tem naj razmišljajo tudi naš» občinski odborniki ter republiški in zvezni poslanec. ČT FRANCOSKI PROSVETNI DELAVCI V POLHOVEM GRADCU V mesecu avgustu leta 1961 je bilo v Sloveniji trideset francoskih prosvetnih delavcev, ki so se z dovoljenjem šolskega odbora in ravnateljice resen, ivo m, oe se seaaj vprašamo, kuj -j - . ? n • T> A smo glede tega storili, dobimo odgo- “le v solski zgradbi v Polbo- vor, da bo cestišča popolnoma deformirana in da je zaradi tega potrebna še enkrat večja vsota denarja, kot pa sicer. Končno pa moramo primati tudi ZA 29. NOVEMBER — DAN REPUBLIKE čestitamo vsem delovnim ljudem socialistične domovine in jim želimo delovnih uspehov KOLEKTIV TOVARNE JURIJA" ^ J U » » JANA vem Gradcu. Od tam so delali izlete po okolici. Obisk je organiziral pod firmo DIASON (mednarodni klub, ki ima nalogo spoznavati svoje člane s kulturo, folkloro, običaji, navadami, zgodovino in zemljepisom vseh narodov in dežel) tov. ROGER UEBER-SCHLAG, šolski inšpektor iz Wissem-bourga v severni Alzaciji. Udeleženci skupine prosvetnih delavcev so bili iz raznih krajev Francije, razen dveh udeleženk, od katerih je bila ena iz Belgije, druga |>a iz Švice. Zelo pestra, toda prijetna in disciplinirana družba je napravila v Polhovem Gradcu že po prvih dneh zelo ugoden vtis. Na okoliških sprehodih (Polhograjska gora, Dvor, Praproče, kraji narod-noosvobodibiih bojev), na večernih predvajanjih domačih filmov" (Dolina miru, Belokranjska folklora, Kraški jastreb), ob episkopskih predvajanjih' diapozitivov in slik in na daljših izletih (obisk narodnega in šolskega muzeja v Ljubljani, obisk Postojnske jame, kovačnice v Kropi, ogled Bleda) so v tako kratkem času gosti spoznali precej lepot slovenske domovine. Zaradi boljšega medselvojnega spo-mavanja bo Francozi priredili domačinom lep kulturni večer s petjem francoskih narodnih pesmi, pri čemer bo sodelovali prav vsi gosti. S številnimi barvastimi diaj voziti vi pa so pokazali lepoto svoje domovine, morja in mest. Ravnateljstvo šole se je trudilo, da je gostom pripravilo čim udolmejše bivanje. Turistični dom je poskrbel za dobro prehrano. Tako so francoski tovariši odnesli iz kraja, iz katerega so se kar težko poslovili, naj lepše vtise, ko so nadaljevali svojo pot v Crikvc-riioo. kjer so ostali šest dni. Drago Vončina KRAJEVNE SKUPNOSTI NOVA OBLIKA DRUŽBENEGA SAMOUPRAVL|AN|A V našem komnnalinem sistemu je pred občinske ljudske odbore postavljena dolžnost, da se doseže osnovni cilj družlienega sistema, to je družbena samouprava. Pri sodelovanju državljanov mora v družbeni samoupravi priti do takih dogajanj in takšnih stanj, ki bodo družbi koristni. Vprašanje, kako izboljšati sodelovanje občanov pri samoupravljanju v slehernem kraju občine, se odraža že več kot 10 let in (sicer od časa, ko so pričeli delovati zbori volivcev ter vaški, oz. krajevni odbori. Z ustanovitvijo krajevnih odborov se je izboljšala zveza med ObLO in volivce, zlasti tam, Ider so ti pomožni organi aktivno opravljali svoje dolžnosti. Uspešno opravljanje nalog krajevnih odi Mirov pri reševanju komunalnih, socialnih in drugih gospodarskih problemov^ pa je, poleg aktivnosti, terjalo od ObLO ali samih držav ljanov tudi materialna sredstva, ki pa so bila bolj ali manj nezadostna. TJ združeni občini dve tretjini manj članov v samoupravi Na območju ObLO L jul» 1 jama-Vič-Rudnik deluje 28 krajevnih odborov (KO), katerih število se z združitvijo nekdanjih treh občin ni zmanjšalo. Vsekakor pa se je zmanjšala možnost neposrednega sodelovanja državljanov pri opravljanju določenih javnih služb, predvsem zato, ker je območje občine obsežnejše in so se vsi komunalni problemi združili iz prejšnjih treh v en organ v novi občini. V prejšnjih treh občinah je delovalo 36 svetov s 303 člani, 57 komisij s 313 člani in 158 odbornikov obeli zborov. Sedanje število svetov in komisij je manjše, tako da deluje v 18 svetili 162 članov, v LO pa 92 odbornikov obeh zborov, medtem ko se je število članov v komisijah zmanjšalo za dve tretjini. S tem pokazateljem ni zman j šarm možnost družbene samouprave v komuni, zmanjšano je le število oseb, ki so na tem območju opravljali pravice in pa dolžnosti v ljudskem odboru, upravno izvršilnih in drugih organih. Pri tem nastane tudi vprašanje, kako odlvor-niki, člani svetov ali komisij, kakor tudi člani KO, opravljajo dolžnosti in vzporedno s tem sodelujejo v samoupravi komune. Da bi odpravili nastajajoče negativne posledice in izboljšali sodelovanje državljanov za uresničitev načela družbene samouprave, je dobila komisija za predpise in organizacijska vprašanja ObLO predlog o ustanovitvi krajevnih skupnosti. Krajevne skupnosti nova vez med LO in voiiici Z navedenim predlogom se je začelo resnejše obravnavanje o krajevnih organih in družbenih dobrinah, ki jih naj uporabljajo državljani v sodelovanju za napredek in razvoj naše vasi. Interes slehernega državljana, ne samo kmetovalca Ina vasi, je v tem, da se izboljša gospodarjenje in skrbi za izboljšanje družbenega standarda. Tudi delavec in uslužbenec sta prav tako zainteresirana, kakšne dobrine imata v času, ko ne opravljata dela v proizvodnji, oziroma ustanovi. Od komunalnega gospodarstva ima koristi sleherni državljan, tako da ni vseeno, ali je v vasi zgrajen vodovod, javna razsvetljava, urejene ceste, vaške [Kiti itd. Razvoj komunalnega gospodarstva pa ne more biti le v rokah ObLO ali njegovih svetov, pač pa vsakega državljana, ki naj sodeluje pri opravljanju nalog za izboljšanje in napredek v slehernem, pa čeprav še tako oddaljenem kraju od mestnega središča. Z uveljavitvijo tega cilja bo manj zapovedi, prepovedi in drugih ukrepov državne uprave, ki so marsikaterikrat stimo formalni alt odveč. V vsakem primeru je bolj učinkovita kritika volivcev,' kot pa kakršenkoli upravni akt. Zato je nujno utrditi še močnejšo vez med ObLO, prek organov krajevnih skupnosti, z volivci. Ta medsebojna povezanost 1k> močnejša v tem, da bodo volivci posameznih območij občine razpolagali s tistimi finančnimi sredstvi, ki so namenjena za izboljšanje komunalnih objektov, bodo sami odločali ter dajali predloge in nasvete za ekonomično uporabo družbenih sredstev na zborih volivcev in drugih organih. Krajevna skupnost bi imela vse lastnosti pravne osebe ObLO kljub prizadevanju ni v letošnjem letu nudil zadostne i>omoči krajevnim odborom zaradi pomanjka-nja finančnih sredstev. KO bi v letošnjem letu potrebovali najmanj 56 milijonov dinarjev za najnujnejša komu-ral materialna sredstva ter organiziral brovi, Zažarju, Robu, Vnanjih Goricag, Velikih Laščah, Karlovici itd. vodijo KO s pomočjo vodovodnih odborov gradnjo in upravljanje krajevnih vodovodov. Še nešteto je primerov, ko KO aktivno posegajo v reševanje komunalnih problemov s tem, da zbirajo materialna sredstva ter organizirajo prostovoljna dela. Da se poveča družbeni standard in družbena samouprava v slehernem kraju na območju občine in pridobi boljša povezanost KO z drugimi čini-telji, katerih skrb je napredek in razvoj vasi, naj bi se ustanovile krajevne skupnosti. Krajevna skupnost bi lahko obsegala določeno območje več KO, če imajo le-ti določene skupne interese. Ta bi imela vse lastnosti pravne osebe, podobno kakor stanovanjske skupnosti na mestnem območju. Pravice in dolžnosti krajevnih skupnosti kot posebnega organa ObLO bi zastopal svet krajevne skupnosti v sestavu od devet do petnajst članov. Svet krajevne skupnosti bi bil sestavljen takole: — določeno število članov sveta izvolijo med seboj krajevni odbori. V območjih krajevne skupnosti, kjer je sedaj le en krajevni odbor, preide ta z vsemi člani v svet krajevne skupnosti; — primemo število članov določijo tiste člane, ki jih izvolijo neposredno zbori volivcev, medtem ko bi družbene organizacije, društva in šolski odbori menjali polovico članov v svetu na vsaki dve leti. Osem krajevnih skupnosti 21 krafevnlb odborov pa bo de nadalfe opravljalo svoje naloge Na območju občine ViČ-Rudnik bi s posebnim ozirom na teritorialno raz-delitev, običaje in določena svojstva, ki jih imajo posamezni kraji, usuino vi li naslednje skupnosti: 1. Krajevna skupnost Vel. Lašče, v kateri bi delovali KO Rob, Mohorje, Karlovica, Turjak, Rašica in Vel. Lašče; ukinili bi se manjši KO in sicer Dvorska vas in Opalkovo, ki se priključita k Vel. Laščam, ter Osolnik in Purkače, ki se priključita h KO Rob. 2. Krajevna skupnost Škofljica bi obsegala območja KO Škofljica, Pijava gorica in Zelimi je. 3. Krajevna skupnost Ig bi obsegala območja sedanjih KO Ig, Tomišelj in Golo-Zapotok. 4. Krajevna skupnost Brezovica bi obsegala območje KO Brezovica, Vnanje in Notranje Gorice. 5. Krajevna spnost Polhov gradeč bi obsegala območje KO Polhov Gradec in Cmi vrh. 6. Krajevna skupnost Horjul bi obsegala KO Horjul in Šentjošt-Butaj-nova. 7. Krajevna skupnost Dobrova bi obsegala sedanje območje KO Dobrova. 8. Krajevna skupnost Podpeč-Pre- serje bi obsegala območje KO Podpeč-Preserje. i Območje KO Daljna vas bi prešlo na območje KO Rudnik. S to razdelitvijo izven mestnega predela občine bi ustanovili 8 krajevnih skupnosti, v katerih bi se naprej obstojalo 21 KO. Trditev, da bi bili KO z ustanovitvijo krajevnih skupnosti nepotrebni, je napačna, ker bodo KO še nadalje opravljali svoje naloge tako, kot doslej, ker so v vsakem kraju svojstveni problemi. S skladi krajevnih skupnosti bodo upravljali sveti skupnosti Za uresničevanje nalog, ki jih bo imela KS, bodo potrebna finančna sredstva, ki bi se stekala v poseben sklad. S skladom pa bi upravljal svet krajevne skupnosti (KS). Viri sklada KS hi bili naslednji: — redni vir dohodkov: < lot arija ObLO. ki sc vsako leto določi z družbenim planom:/ — posebni vir dohodkov, kot n» primer najemnina od zemljišč družbene lastnine, od stavb last SLP, tlel zakupnine od lovišč ribiških in lot. družin, sredstva od izplačil za izkoriščanje p®' ekokopov in prodaje iz družbene lastnine, sredstva od vplačil za potrošeno vodo iz krajevnih vodovodov in pa pokopališki' prispevek ; — kot dodatni vir dohodkov bi bili krajevni samoprispevek, komunalni prispevek, prispevek gospodarskih organizacij in drugih ustanov. Ta sklad bi imel letni predračun dobodkoV' in izdatkov in bi bil sestavljen v smislu določb zakona o proračunih, enako kot proračunski «kladi. PRISPEVEK K RAZPRAVI NA ZBORIH VOLILCEV V DECEMBRU 'Tò/c Vic-Rudnik 1:^00 000 Legenda ; Krg/r^ne SKupnosL Maina dela. Od navedenega zneska naj bi ObLO prispeval polovico, medtem ko bi preostali del prispevali državljani s prostovoljnim delom, z materialom in denarnimi sredstvi. Vsak državljan oziroma občan vidi napredek v komuni tedaj, ko se v njegovem kraju izboljšajo življenjski pogoji; torej mora biti napredek dejanski, in je odveč opravičevanje, da ni finančnih sredstev in podobno. Ge bo volivec aktivno sodeloval pri nalogah, ki so skupne kraju, kjer prebiva, bo razumel, da so vsaka opravičila odveč. V nekaterih primerih občine, posebno v oddaljenejših krajih, so KO aktivno [lesegli v krajevne probleme, tako na primer KO na velikolaškem področju, Črnem vrhu, Horjulu, Preserju, Zelimljah itd. KO v Črnem vrhu je po svojem elek-trifikacijskem odboru uspel elektrificirati vsa inaselja s sredstvi krajevnega samoprispevka v skupnem znesku nad 34,000.000 din. KO v Preserju je zbi-in vodil gradnjo osnovne šole. Na Do- družbene organizacije in društva, na primer KO SZDL, LMS, TD, Gasilsko društvo in druga društva ter organizacije. ki delujejo na tamkajšnjem področju; — določeno število izvoli izmed sel c i >lski odbor naj višje organizirane os uc šole tamkajšnjega šolskega ok -a; [O svoji dolžnosti je član sveta kr jev ae skupnosti tudi odbornik občil c'j;a zbora oz. zbora proizvajalcev iz • i območja, ki posega v ob- m rajevne skupnosti. Delovna doba članstva v svetu krajevne skupnosti bi trajala štiri leta za Posebni krajevni samoprispevek, ki «e^bi uvedel po zboru volivčev za določen namen, bi se moral uporabljati le za izvršitev tiste naloge, za katero je bil določen. ' ObLO bi iz svoje pristojnosti pre-tiesel v pristojno odločanje Krajevnim «kupnostim dodeljevanje socialnili podpor in sredstva predvidena /a olajšave pri prevozih zn učence, dijake in studente, istočasno pa seveda tudi za to potrebna finančna sredstva. Krajevne skupnosti bodo imele svoj statut Svet KS bi obravnaval in sklepal o vseh vprašanjih, ki so lastna posamez-?lrri krajem na njegovem območju, ta-° ',,a primer o komunalnih objektih, predvsem v vzdrževanju iu gradnji vo-ovodov, javne razsvetljave, cest. po-b pokopališč, parkov, javnih nasadov J« zgodovinskih spomenikov . Svet KS J skrlvel in nudil pomoč za razvoj rtnih uslug, turizma in gostinstva, prometa, obravnaval bi vprašanja ob-e ave zapuščenih ledin in drugih kme-*JS 11 zemljišč. Na področju social-- ega varstva, zdravstva, šolstva, pro-oTwv11- kulture bi veliko nudil pomoč >LO-ju in drugim ustanovam. Pri-v ujuosti svetov KS bi podrobno dolo-a . riit ObLO. Svetu KS ne bi bili nadrejeni nikakršni oblastv eni, še manj |ra upravni organi, ne bi izdajali nika-‘v odločb v upravnem ivostopku, 'ei e odločbe v določenih prime-■ Z.Ven.11 PraVJlega postopka. Vse ad-' m ti vtne zadeve in finančno po- 'anje v zvezi z delom sveta KS hi «Povijal krajan; ura(, eain-1'1 ki obstajali še pomožni or-8 n zij obravnavanje v naprej določe-io ^ posebno pa poravnalni svet o< «ir za socialna vprašanja ter mo-11 urugi odlmri. ki bi se ustanav-za opravljanje določenih nalog, sel" VBe1'?1 <)tllH,r za elektrifikacijo na-J) odbor za določene gradnje ijxl. k 'et KS bi o predračunu sklada KS o ora. zlnint volivcev, prav tako tudi .^ključnem računu, katerega pa bi «^indilo potrdil ObLO. ustanovitvi KS bodo razpravljali «« območju občine Vič-Ilu,bdk zbori k* k'xlo v času «hI 5. do 15. BREZOVICA 29. NOVEMBER NA BREZOVICI tri nove učilnice Brezovici je bila zgrajena . .°rin sicer samo eno krilo in 3 s^a'^wl' ^obi je imela štiri 0(i( vlce’ kar je za sedanje število otrok àolsk ''0 prcmal°. V začetku letošnjega /.*’!l ^eta je že grozila tretja izme-da 1. pa 8(* »e ji ognili na ta način, )- IZ >akineta za učila uredili tesno Cer..'1?1' .k4111' 80 pričeli z gradnjo dru-Oin rakta, ki bo pričel služiti svoje-•«uiHmu 0b prazniku republike. *Hi «.VM • 8 t Me. - •- • C1'" za ta del na graditev dru ki je bil prvotno iui —u z . vriec- V letu 1960 so pri 'dobit ll*ejanjern in tako bo šola pri dve lepi učilnici, učihiico z. SLEDITI ČASU — PA USPEH NE BO IZOSTAL PRED OBČINSKO KONFERENCO ZVEZE SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV Med tistimi, ki širijo prosveto in kulturo med naše delovne ljudi, zlasti še na izven mestnem območju, sodijo na vidno mesto naša delavsko-prosvetna in kulturno-umetniška društva. Z večjim ali manjšim uspehom, z •večjo ali manjšo tradicijo opravljajo to svoje poslanstvo in imajo precejšnjo zaslugo, da so postale kulturne dobrine dostopne vsem. Film. aktualna predavanja in kvalitetne dramske uprizoritve so danes znane že povsod. Klubi, v katerih se zbirajo vsi. ki jim je do izobrazbe in razveirila. so se že marsikje udomačili. Glasbeni ansambli raz- Pevski zbor iz Podpeči veseljujejo sebe in poslušalce'. Televizor ni več redkost in knjižnica — skromna sicer — je že domala v vsaki vasi. Velik delež so torej prispevala prosv etna iu kulturno-umetniška društva, ki so opravila s tem pomernblno nalogo. Pa je to dovolj in ali je vsepovsod tako? O tem in še o marsičem bo te dni razpravljala konferenca Zveze Svolood in prosvetnih draštev naše komune. Potegnila lw> črto pod preteklim in [sika za la [Kit naprej. Marsikaj pa je jasno že sedaj. Jasno je predvsem to, da niso vsa društva zadosti prispevala k ustvarjenim dosežkom. Ponekod so se omejili le na posamezno zvrst kulturne ali prosvetne dejavnosti, recimo na film ali dramatiko ali celo samo na knjižnico. Drugod so imeli sicer le[ie, vzpodbudne načrte pa jih iz teh ali drugih vzrokov niso uresničili. Klubi so ostali ponekod le prostor s televizorjem, drugod pa celo samo prazen prostor; ponekod pa so jih priredili le za ozek krog „gor-njin deset« tistega kraja. O nekaterih društvih pač ni mogoče slišati kaj drugega, kot zgolj za njihovo ime. •Jasno je torej, da se ni bilo vse storjeno in da tudi nikoli ne bo. Prosvetno in kulturno življenje se kot vsako življenje nenehno spreminja. Staro, stare oblike — ne le vsebina — odmirajo, nastaja pa novo. V tistih društvih, kjer tega niso razumeli, so dolžili občinstvo in mladino še posebej, da nočejo sodelovati; krivili so neprimerne dvorane, očitali so mestu, da je preblizu in jim odjeda sodelavce in občinstvo in tako dalje. Kjer pa so brez razburjenja in obtožb sledili času iu željam svojih članov ter prebivalstva, uspeh ni izostal. Nobenega dvoma ni, da je bolj ali manj ns[)ešno delovanje prosvetnih in kulturno-umetniških društev odvisno, mimo lahko rečemo, v odločilni meri od subjektivnih sil. Največ je torej odvisno od ljudi, od aktivnih aelavcev, od njihovih sposobnosti, od njih predanosti, požrtvovalnosti in ljuliezni do poslanstva, ki so si ga sami naložili. Kjer takih ljudi ni, ali bolje, kjer jih društva niso znala ali mogla pridobiti, tam manjka zelo važen predpogoj za uspešno delo. In slednjič: ni prosvete in kulture brez materialnih sredstev. Teh pa je KUD ,,Dobrova« — l Prizor iz Klopčičeve drame ..Mati« treba temveč, čim sodobnejše oblike Uvajamo. O tem, kje dobiti ta sredstva in kolikšna naj bodo, bi morali razmišljati vsi, Id sodijo, da sta prosveta in kultura potrebni delovnemu človeku in da so naša prosvetna in kulturno-umetniška društva na splošno izpobije-vala svoje poslanstvo, da pa bi v prihodnje lahko delovala še ladje. tehnično vzgojo, depoje za kurjavo in foto celico za foto kiožek. Investicija 21 milijonov ne ho zadoščala ker bo treba urediti tudi okolico ter cesto k depojem za kurjavo. j Pred praznikom republike bo predsednik ObLO tov. Ivan Rome prostore izročil svojemu namenu. IG v. Te dni je na Igo vse živo — mladina in odrasli, med njimi smo videli tudi pionirje, ki kopljejo in polagajo zadnje metre vodovodnih cevi Svečana otvoritev vodovoda i a Igu bo združena z zaključno proslavo 2h-ietnica vstajo, ki bo 22. decembra LAŠČE KZ LAŠČE BO RAZVIJALA ZLASTI ŽIVINOREJO Na območju kmetijske zadruge Velike Lašče je okrog sto vasi oziroma zaselkov. Poglavitna pan ga zadruge je živinoreja. Sodelovanje s kmeti zadružniki je uspešno pri krmskili rastlinah; površina ostalih kultur, kot na primer žita pa se zaradi kolobarjenja postopoma zmanjšuje. Uspeva pasma sivorjavega goveda in se zato smatra ta okoliš kot vzrejno območje te pasme. Zadruga ima ina Kar lo vici svoj kmetijski obrat z dvema hlevoma in 160 glavami goveje živine. Do konca leta se bo povečalo število na 200 glav. Pri hlevih gradijo stranske objekte kot je strojna lopa, gnojišče in [Jato za silos. Mostna tehtnica pa je že zgrajena in bo možno obračunavati delavce po prirastku živine. Kmetijska zadruga bo prihodnje leto poizkusila organizirati pašo mlade živine po hribovitem predelu Rut in Krvave fieči. Za povečanje obdelovalnih površin je v načrtu melioracija doline Karlo-vica-Rob-Rašica. Terenska merjenja so končana, prav tako [»a tudi idejni in glavni načrt. Melioracija bo zajela približno 500 ha površin, ki so sedaj zamočvirjene in dajejo le kislo krmo. Okrog hlevov so to jesen že sejali na novih površinah. Geodetski zavod LRS vrši vse geodetske predloge v katastrske in tehnične s vrhe. Kratki roki. Zahtevajte ponudbe ! Bliža se čas Dedka mraza Pri občinski Zvezi prijateljev mladine je formirati posel »en odbor, ki bo vodil vse priprave za praznovanje Novoletne jelke. Upravni odbor Zveze prijateljev mladine je sklenil, da Im> ta odbor, ki je sestavljen iz zastopnikov pionirskih odredov, društev in organizacij zbiral sredstva s pomočjo oglasov in jih nato tudi razdelil po primernem ključu vsem prosilcem. Na ta način bomo dosegli viečji uspeh, podjetja pa ne bodo obravnavala prošnje posameznih šol. V programu je kolektivna obdaritev šol, jvionir-skili odredov, domov in udeležba na centralni proslavi na Gospodarskem razstavišču s tradicionalnim programom. S primerno vstopnino moramo zagotoviti vstop čimveč pionirjem, ki s tem praznovanjem zaključujejo tudi letošnje Jugoslovanske pionirske igre. MODNO ČEVLJARSTVO „RGŽN/K“ LJUBLJANA, Rožna dolina resta V/2 čestita vsem občanom naše komune za 29. november 1961 in jim priporoča svoje cenene izdelke v trgovinah trgovskega podjetja „USNJE«, Ljubljana. Nekateri problemi urbanistične ureditve in stanovanjske gradnje Za pravilen gospodarski razvoj, stanovanjsko gradnjo in komunalno ureditev občine je potreben med drugim sodoben urbanistični načrt. Občina Ljubljana-Vič je že leta 1958 imela v glavnem izdelav urbanistični program za •žji mestni predel, to je za predel med železniško progo in Gradaščico. V preteklih letih ae je občina lotila se zazidalnih načrtov za Kožno dolino, Mirje, Trnovo in Kolczijo. Tudi »beine Ljubljana-Hudnik in Dobrova so se lotile urbanističnega urejanja svojih območij. Izdelan je urbanistični načrt za ureditev področja med Dolenjsko progo in cesto ter za naselje Viterca. V programu pa so načrti za Ureditev pri Karlovškem mostu, za naselje Brdo, Vrhovce in Brezovico. Vodilo pri urbanistični ureditvi posameznih območij jc naslednja: V mestu naj se koncentrirajo gradnje v ožjem mestnem območju, lqer so že urejene komunalne naprave. Poseben poudarek naj se da zazidavi površin ob Tržaški in Dolenjski cesti, ki ju je potrebno za-ndati s primerno visokimi in arhitektonsko ■krbno oblikovanimi gradnjami. Enodružinske Stise naj se grade le v obstoječih vrzelih in to tako, da ne bodo prejudicirale poznejše celotne ureditve posameznih krojev. Za razvoj industrije so predvideni posebni predeli na Viču — južno od ceste Ljubljana—Trst. Poseben problem predstavlja lokacija objektov Univerze in posameznih inštitutov. Kot je ■nano so na posameznih nezazidanih površi-eah — zlasti na Mirju po osvoboditvi zgradili «ekatere inštitute in fakultete. S tem je postalo nujno tudi ostale inštitutske in fakul- tetne stavbe locirati v neposredni bližini, da predstavljajo zaključeno celoto. Na osnovi pravilne urbanistične politike se bo izboljšal izgled mesta, dosežena bo racionalnost gradenj in gostota naseljenosti se bo povečala. Pri reševanju teh tako važnih problemov pa bi bilo zaželjeno boljše sodelovanje občinskih organov in investitorjev s prebivalci zainteresiranih področij, za lokacijovečanjc prebivalstvo |>o vojni. Vrazdobju 1956—1960 so odobrili stanovanjski skladi bivših občin Ljubljana-Vič, Ljubljana-Rudnik in Dobrova pri Ljubljani 1,083.605.000 dinarjev posojil. Gospodarske organizacije so dobile 34,5o/o teh sredstev, poti-tično-teritorialne enote 21,4<>/o, zavodi 16,4o/o, zadruge 17 o/o, delavci in uslužbenci 9,7o/o in hišni sveti lo/o. V razdobju 1961—1965 bo imel stanovanjski sklad 2,186.591.000 dinarjev dotoka. Od tega zneska pa je že angažiranih v letu 1961 395,000.000 dinarjev tako, da ostane za novogradnje 1,791.591.000 dinarjev. Plan gradenj obeta, da bodo do koncu leta 1962 dokončani trije stanovanjski bloki s 60 stanovanji, leta 1963 štirje bloki oziroma 120 stanovanj, leta 1964 trije bloki oziroma 100 stanovanj in leta 1965 trije bloki oziroma 140 stanovanj. Tako bi zgradili v razdobju 1961—1965 s sredstvi stanovanjskega sklada 420 stanovanj za vselitev in 60 stanovanj do tretje gradbene faze. Upravni odbor stanovanjskega sklada je pred izidom novega zakona o financiranju stanovanjske gradnje odobraval |>osojila |m> programu, ki ga je vsako leto sproti odobril občinski ljudski odbor. Del sredstev jc bil namenjen za gospodarske organizacije, zavode in politično teritorialne enote, del za stanovanjske zadruge in del za individualno gradnjo. Novi zakon o financiranju stanovanjske gradnje pa določa, da sc posojila odobravajo samo z natečaji. Sklad jc do sedaj razpisal štiri natečaje. Prvi natečaj se je nanašal na gradnjo stanovanj v stanovanjskih blokih. Pogoj za gospodarske organizacije in politično teritorialne enote je bil najmanj 60<>/o lastna ude- ležba/ rok vračanja najdalj 20 let ita 2°V obrestna mera. Za zadružnike pa 40»/» tastu* udeležba, rok vračanja najdalj 30 let itz 1»/» obrestna mera. Drugi natečaj za individualno' gradnjo do 25,000.000 dinarjev je zahteval najmanj 60»/o lastno udeležbo, 2»/o obrestno mero in rok vračanja najdalj 25 let. S tt’etjiw natečajem so dobile posojila gos[>odarske' organizacije za dokom anje stanovanjskih objektov v gradnji. (Lastna udeležba najmanj 50»/o» najdaljši rok vrač anja 25 let in 2 odstotk* obrestna mera.) Četrti natečaj je dodelil sredstva članom stanovanjske zadruge „Bobcr“ (* kataro je včlanjenih največ bivših borccv)-Predpisal je lastno udeležbo 40»/o, l»/o obrestno* mero in najdaljši rok vračanja 40 let. Sredstva skladu so 80o/o angažirana za obveznosti iz preteklega leta, v nadaljnji stanovanjske graditvi pa bodo sredstva usmerjena največ * bločno gradnjo ob Tržaški in Dolenjski vesti- „ORCANIZ VTOR“, Ul HI.JANA, LANGUSOVA 8, teWVxn 22-042 projektira poslovanje in uvaja birotehaiictno mehanizacijo v gospodarskih organizacijag, zavodih in ustanovah, servisno obdeluje podatke na strojili sistema luknjanih kartic, prirej» teeaje in predavanja za vzgojo kadrov v gospodarskih organizacijah ter nudi grafične mi * ekon omako-projMiganilne ushige. ? Nasa fzomuna v ljudsfn revoluciji S kapitulacijo Italije so pastai© v Baših narodnoosvobodilnih naporih velike spremembe. Zmaga nam Italijo septembra leta 1943, nas je postavila v pomemben položaj zmagovalca. Zmaga na bojnem polju je sicer pomenila odstranitev glavnih ovir za dosego ciljev in za svobodno uveljavitev ljudske volje, vendar pa so še številne sile stale na poti našemu zmagovitemu koncu. .-.d Realno vrednotenje teh sil v takratnem položaju ni bilo nič kaj optimistično: Računati smo morali na: Sovjetsko odvisnost od II. fronte na piadaljnjo gradnjo nase armade, ki si je morata zagotoviti solitlno preskrbo z municijo. opremo in orožjem, na zakonite pravite Itegunske jugoslovanske vlade in pa na zagrizenost notranjih kvislinških formacij. Cas je Lil, tla naše politične organizacije primemo »«Arteri jo {nadaljnjo ak--tivjnost. Prišlo je do sklica zasedanja AVNOJ-a v Jajcu, ki je bilo takrat osvobojeno, kot so bila osvobojena tudi druga večja in manjša mesta (Novo mesto, Črnomelj, Logatec, Vipava, Gorica in tako dalje). Pred četico slovenskih delegatov, namenjenih v Jajce, je bila težka naloga. Res, da smo imeli veliko osvobojeno ozemlje na katerem ni bilo sovražnikov, vendar pa je bilo na tej dolgi poti tudi več pasov, ki jih je obvladoval sovražnik ali pa je križaril po terenu. Nič manj kot cilj, da jtride do deklaracij in odločitev na zasedanju, ni Itila važna celotna izvedba — s [totjo tja in nazaj. Cez Hrvaško in Bosno, kjer so bili ustaši, nikakor ni bilo moč v kratkem času organizirati varnega pohoda. Potovanje v Jajce ss je zato za naše in za hrvaške delegate spremenilo v pravo vojaško akcijo z zatačilni- Da bi se združili s hrvaškimi delegati, ki so se zbirali v Otočcu, smo sli Slovenci iz Kočevskega Roga Čez Kolpo mimo Trošmarije in Primišlje ter vzhodno od Ogulina čez Kapelo v Otočec. Med ljudmi je bil tedaj pravcati preplah zaradi ustaškega terorja in zato smo se morali oslanjati na lastno iznajdljivost. Pritajili smo se v noč, mobilizirali sreilstva na lastno pest in z lastno orientacijsko sposobnostjo in zamislijo smo tako premagovali [>osa-mezne odseke poti, da bi čimprej prišli v Otočec. Filtra menjava bivališč zaradi stalnega gibanja je bila naša najboljša zaščita preti ustaši. Da bi bili še bolj gibčni, smo sem in tja natovorili prtljago na vozove, ki so jih imeli po vaseh. Tako smo brez vsake izgube v nekaj dneh prišli v Otočec. lam so nas člani hrvaške delegacije prav prisrčno Tovariš Jaka Avšič, delegat na II. zasedanju AVNOJ-a nam pripoveduje mi potezami partizanske akcije. Delegati so bili politično pomembni in za naš boj dragoceni ljudje. Bili so preležno starejši in manj sposobni za fizični boj z orožjem. Na prvo mesto smo jtostavili tajnost in zato je morala biti tudi dobro oborožena varovalna skupina borcev maloštevilna, a zanesljiva. Skrbeti smo morali za dobro obveščevalno službo, tla smo sproti dobivali poročila o nevarnostih, ki so nam pretile. Na pohodu smo se morali izogibati presenečenj in paziti, tla ne bi zašli v past. Zavedali smo se posledic, ki bi nastale, če bi se razkropljeni zaiašli pred sovražnikom v neznanem pustem krasu Like, Kapele, Roane, Grmeča, Kor duna in Zumberka ali pa v dolinah Sane, Une, Gline ali Kolpe, kjer so bile povsod posejane |*ostojanke krvoločnih ustaš-Idh razbojnikov. Ni šlo le za ust m lo posameznikov, ampak bi lahko utrpelo veliko škodo celotno osvobodilno gi banje. Velik del pwti smo zato bot UK ponoči. sprejeli. Kdor jc preživljal bojno tovarištvo, ve kakšne vezi nastanejo med tovariši in kako se človek dvigne v nesebičnost in požrtvovalnost. Ista ideja, za katero vsak gori. je najmočnejša sila, ki povezuje življenja v eno samo celoto. Strnili smo se v kolono, pomnožili za ščitnico in kmalu krenili na drugo etajM) naše poti čez Korcnico, Udbino, mimo Lapca in Dal jan v vas Srb in naprej v Livno. Imeli smo res srečo. Na vsej dolgi poti smo ostali neodkriti, čeprav smo se gilmli meti sovražnikovimi kolonami in postojankami. Prišlo jc sicer do obstreljevanja bUzu vasi Srb, vendar pa je glavnina ostala neopažena in se je umaknila. Boja si nismo želeli, saj je bila trasa naloga preveč odgovorna bi zahtevna. Vse do Livna smo držali južno smer. Od tam pa je bila pot svobodna proti vzhodu — v Jajce. Tam so bile naše divizije; ozemlje je bilo popolnoma v naših rokah. Organiziran je bil tudi premet 8 kamioni in po ozkotirni Prehod slovenske in hrvatske delegacij® z brodoiii pri Ključu decembra 1943 leta železnici. Prepeljali smo se neoviran©' v Jajce, kjer so sc že /.hirali delegat* iz južnih in vzhodnih krajev. Tovariš Tito nas je v Vrhovnem štabu prisrčni©' sprejel. Mili smo vsi srečni, zavedali smo »e doseženih [uspehov na vseh koncih naše domovine in zato smo Inhk©' z zaupanjem gledali na prihodnji razvoj našega hoja. V Jajcu je bilo slovesno razpoloz©;. nje. Pot roči je bilo v okrašeni dvorani' zgodovinsko zasedanje. 29. november — slovesno razpok»-žemje, ko ocenjujemo zgodovinsko. p°' mcmlxnc sklepe: temelji novega redar da bi ljudje v novi Jugoslaviji žive* Irolje, kar je še ostalo starega, škodljij. voga je treba odpraviti, pripravjjcs1 suiti na še večje žrtve, da bi stilo razvoja pomaknili na pot napredka . • • Danes vemo, da so bile odločit'© zasnovane na realni oceni in zato *© bile tudi uresničene. . Po končanem delu so nas čaka ^ nove naloge. Sovražnik je pripravlja, protiudarce. Morali smo -e cimpf*/ vrniti domov, nazaj k delu — v kajti pot do popolne osvoboditve zmage je bila še dolg» in težavna. KMETIJSKI NASVETI Okuženo sadno drevje bo Ireba posekali Območje nafe občine ni izrazito sadjarsko, saj večji del površin pripa-Ljubljanskemu l>arju, ki je za gojenje sadja neprimerno. Na letošnji kmetijski razstavi |na Dobrovi in krnsko leto v Vnanjih goricah, pa so obiskovalci lahko videli razstavljenih več-Je število vzorcev kvalitetnega, med njimi tudi kabinetnega sadja, ki bi tnlo sposobno za prodajo tako na do-^nacxim. kakor tudi na inozemskem ,rgu. Nekateri kraji izven Ljubljanskega.barja so namreč dokaj prikladni za gojenje sadnega drevja, predvsem ja-j.™1; pa tudi hrušk in češpelj. Razstav-‘jalci sadja na omenjenih dveh razsta-vah, j>a tudi nekateri drugi sadjarji, ki ^odno oskrbujejo sadno drevje, doka-^“ifjo, da te kmetijske panoge tudi v občini ne kaže opustiti. Le hi natančneje pregledali zdrav-stanje sadnega drevja v naši občini, bi lahko ugotovili dokaj klavr-ho Bkmje. Dol)ri sadjarji so kaj redki, splošno pa prevladuje mišljenje, da j« Budnemu drevju trel)a jtosvetiti skrb Pr‘ saj on ju, pozneje pa se ga 'la*"£0 prepusti usodi. Seveda plodovi *J®skw>pljenega sadja niso kvalitetni. ■Marsikje te lahko vidi |ua pridelku tudi F? holezaii hkrati na enem plodu. bc to |)a |,,c jjjQfj ^sadjarjev«, ki sadje .prekuhajo v žgan je v kolikor ga Ziiradi «c kvalitete ne morejo prodati na Po mišljenje hi lahko tudi še v "Odoee vplivalo na to. da se kvahteta ja ne bi popravila, če se ne hi pojavil pred leti nov škodljivec, ameriški par. Vse Imleiqni in škodljivci sad- Jiarja. kot (na primer zavijač, cveto-r, skrlup, guiloba in «Irugi, so vpli-samo mi kvaliteto pridelkji, nis« P® postavili na kocko obstoja sudneg; rcyja. Sele s pojavom ameriškega ka ^rJa se je to vprašanje zaostrilo, sa J® ameriški kapar od osvoboditve d< uničil že preko ^>ct milijonov “J^h dreves v maši republiki, r udi v naši občini je, poselmo še v ajih, kjer kmetijske zadruge ne iz-ajajo rednih zimskih škropljenj, do-rjjporazfoa slika. Ponekod vidimo j»o-10ura suha drevesa, v precej prime-i,D' delno suha, in zatirana, ki jil n.resi edino še sekira. ri tej ugotovitvi se zastavlja pred dvoÌe važnih vprašanj: od koc "da T'i1 ,n00 mladih ličink in da ima kapar pri nas letno tri poko-lenja, lahko izračunamo, da se pri taki plodnosti iz ene same samice v enem letu lahko razvije nekaj sto milijonov potomstva. Ker kapar s pomočjo posebnega rilčka sesa sok iz drevesa, lahko razumemo, da napadeno drevo v kratkem času propade, saj bi nekaj sto milijonov rilčkov, sestavljeni! v enega, predstavljalo večjo oev, ki nenehno vleče sok iz drevesa. Na drugo vprašanje, zakaj se nekateri kmetijski proizvajalci te nevarnosti ne zavedajo in celo branijo zadružnim ekipam izvajanje zimskega škropljenja, je odgovor vsekakor težji. Verjetno je eden izmed vzrokov ta, da je ta škodljivec zelo majhen, velik komaj 1 mm, in da ga je s prostimi očmi zelo težko opaziti. Koloradskega hrošča, ki je precej velik, da ga lahko vsakdo vidi, pa se nihče ne upira zatirati. Suho in deloma suho sadno drevje ne predstavlja za proizvajalca nikakršne ekonomske vrednosti, za vso okolico pa neaielmo nevarnost in vir (nove okužbe, da ne upoštevamo estetskega izgleda sadovnjakov. Ker je pa takšno stanje nevzdržno, saj se iz leta v leto zmanjšuje pridelek, je Svet za kmetijstvo pri ObLO sklenil, da bo letos na območju naše občine izvedena obvezna sanacija tega sadnega drev ja. Obl/) bo imenoval posebne komisije, sestavljene iz strokovnih uslužbencev KZ in drugih naprednih sadjarjev, ki IkmIo odkazovali sadno drevje za posek. V kolikor lastnik oz. imetnik sadnega vrta ne bo do določenega roka posekal tega drevja, bo to opravila zadružna ekipa na stroške lastnika. Akcija bo morala biti končana do 15. januarja 1962 tako, da bodo lahko pravočasno, to je pred pričetkom brstenja zadružne ekipe opravile zimsko škropljenje. Pripomniti je treba, da bodo občinski organi to akcijo nadzirali in kršilce predlagali v kaznovanje. Računati pa je, da v splošnem ne bo težav, saj se večina proizvajalcev zaveda koristnosti sanacije in zato izvajanja te akcije ne bodo zavirali. Ing. R. M. ®radnja stanovanj je v letih 1956 - 60 potekala na območju *vših občin Ljubljana-Vič, Ljubljana-Rudnik in Dobrova takole: Od skupnega števila zgrajeno v privai, sekt. v zadruž. sekt. V družb. sekt. Zgrajenih ... «lev. m2 štev. m* štev. m2 . stanov. Skupno- 1956 ~ — 1957 I2(> 11.902 108 10.067 —- — 18 1.142 1958 105 9.198 73 6.608 11 902 21 1.688 1959 167 14.023 92 8.330 29 2.433 46 3.260 i960 183 14.950 87 8.340 6 430 90 6.180 25-t 18.874 104 9.720 13 1.172 137 7.982 £k.>. «Upaj : 835 68.254 464 43.065 59 4.937 312 20.252 ^^OVSKO PODJETJE ^SJ',BUANA’ priporoča cenjenim odj up špecerijskega bla gospodinjskih potrei 'Beli 43 bogato založe poslovalnicah. i« priporoča miku p 1 fcj J» b'11 pražam v Puberi. Uljevi cesti 10. J Naše prisrčne čestitke vsem delovnim ljudem za praznik republike Tesarsko podjetje TESARSTVO Ižanska cesia 18 T • T ■ OBAČNA ■Ot .... K:::::::::: .jjjj::::::::::: zodovolji vsakega jOBAČNA ■OVARNA ■l.JUBLJANA kadilca iiiHliiiiiliiii IllllllpVi ::::::::::: lilij •• * š \ rik DELOVNI KOLEKTIV TOBAČNE TOVARNE ČESTITA ZA PRAZNIK REPUBLIKE Bralci sprašujejo Bodo v prosvelno dvorano poslavili stroje? PISMO Z BARJA Mislimo, da ni občana, ki ne bi vedel za zadružni dom na Barju in za njegovo kaj k burno usodo. Ne bo odveč, če spomnimo, da smo se Barjani z zavestjo, čla bomo nekoč imeli svoj kulturni hram, požrtvovalno lotili te gradnje (mnogo nas je takšnih, ki imamo preko tri tisoč prostovoljnih delovnih ur). V novih prostorih je Kulturno-umetniško društvo z velikim elanom začelo svoje poslanstvo. Barje se je začelo kulturno prebujati. Dramsko življenje je bilo na visoki ravni, kar dokazuje dobra izvedba slovenskih vrhunskih del: Tugomer, Hlapci itd. Tudi nove oblike družbenega dela, kot na primer klubsko življenje, so na Barju našle plodna tla. Čas pa je prinesel tudi neprijetno spremembo z novim upravljničem Zadružnega doma. KZ Barje je namreč z raznimi mahinacijami zašla v likvidacijo. Gospodarstveniki z občine so začeli razmišljati, kako bi zadružni dom bolj „ekonom-sko‘" izkoristili. Barjani smo bili v svoji preprosti logiki silno prizadeti, saj smo čutili, «la nam hočejo vzeti satlove našega truda. Nastopilo je zatišje, potem pa je v naše delo kot strela z jasnega, udarilo hotenje hišnega sveta, ki namerava baje po instrukcijah z občine, onemogočiti vsako kulturno, politično in pa športno delo. Na mah je vse naše delo izgubilo sleherno vrednost. Gredo celo tako daleč, da so na igrišče napeljali zemljo in prepovedujejo predstave. Ponovno Iiodijo ogledovat našo dvorano razne delegacije iz najrazličnejših tovarn. Potrpljenja Barjanov je zdaj konec in zato zahtevamo, da se takoj preneha barantati z dvorano, kajti v nasprotnem primeru ho onemogočeno sleherno delo vseh družbeno-političnih’ organizacij. Ne moremo razumeti, da se ob tem, ko govorimo o skrbi za kulturno rast delovnega človeka, ko povsod, na primer na Lavrici — samo nekaj kilometrov stran) gradimo kulturne domove, najdejo forumi, ki problem barjanskega zadružnega doma gledajo le skozi dinar. Ne oporekamo nujnosti odplačevanja dolgov, popravljanja doma itd., vendar se moramo jasno zavedati, da je bila dvorana zgrajena pred nastankom dolgov in da družbene organizacije lahko vzdržujejo vse svoje prostore, vključno tudi pripadajoči del strehe. Bremena dolga torej ne sme nositi dvorana! Družheaio-politične organizacije Barje „Eles“ elektrogospodarska skupnost Slovenije s svojimi združenimi podjetji in upravo v Ljubljani, čestita ob praznovanju Dneva republike vsem delovnim kolektivom, vsem svojim sodelavcem in odjemalcem električne energije Od šolskega aktiva do republiškega prV3k3 obisk pri rokometaših Partizana-Krima Rokometaši v republiških ligah so |)red dobrima uh!iški ligi ekipe zelo izerauičene in nas presenečajo s svojo kvaliteto. Mi »mo [Mi že začeli postajati tudi Odredu resen tekmec. Seveda nas je do uspeha privedla upoma 'olja, s kalen» smo vadili, veliko pa nam je pomagal trener tov. Jože Liberšar, ki ima skoraj največ zaslug, saj je hkrati trener, organizator, tehnični vodja, skratka duša vsega rokometnega'življenja na Rakovniku. Posebej naj poudarim, da za svoje trenersko delo ne prejema nobenega honoranja in ga tudi nikoli ni od nas zahteval. — Ste I» i 1 i prepričani v svoj uspe h ? „Re8 je, raècptttb smo na prvo ali -■drugo mesto, kot se ga sedaj hkrati «rcaelinH<> in bojimo. Cc 1 torno us[teli h» mesto obdržati, se bomo namreč uvrstili v II. zvezno ligo. Ta pa postavlja pred vsak klub ostrejše pogoje, kot republiška liga, in seveda zahteva tudi več finančnih sredstev. Bojim se, da tega n« bi zmogli.44 — Kakšen je kolektiv med seboj ? „Povem naj, da kroži po Ljubljani prislovica, da rokometaši Partizana— Krima skoraj ne moremo preživeti nobenega dne drug brez drugega. Celo pozimi smučamo skupaj, mlajši pa hodijo skupa j na ples in sploh smo povezani med seboj kot družina. To se vidi najbolje iz tega, ko nimamo nikdar problemov glede obveščanja igralcev za nastope in treninge. Igralci so nasploh zelo marljivi pri vadbi in manjkajo le tedaj, kadar so zadržani zaradi študija ali službe, za kar pa sodijo, da je njihova prvenstvena življenjska dolžnost.44 — Bi našim bralcem lahko predstavili igralce, ki so -postali prvaki? „To so v ratarja Karadža In Gregorič ter igralci Dominik (najboljši igralec in strelec, ki je tudi član mladinske državne reprezentance), Šobar, Rupnik, Jankovič, Destai, Kos I. in 11., Stepišnik, Župančič, Opara, Štukelj, Oblak in jaz. Sobar, Rupnik, Opara in jaz smo v kolektivu že od vsega začetka.44 — Na koncu še vaše želje? „Želimo, da bi obdržali prvo mesto, še I»oIj pa da, bi gledalci, ki obiskujejo tekme, pravilno dojemali jiotek igre in sojenja. Mnogokrat namreč, ker ne poznajo pravil, popolnoma neupravičeno negodujejo, čeprav so sodniške odločitve pravilne. Imamo še eno željo — da bi čimprej začeli uresničevati nedavno sprejeti sklep o podpori telesne kulture v naši občini, kot so ga sprejeli na zasedanju obeh zborov občinskega Ijud. odbora Vič-Rudnik,44 je zaključil svoje pripovedovanje prikupni tov. Usenik. Marljivemu in zglednemu kolektivu rokometašev Partizana - Krima želimo, da bi se mu uresničile želje, hkrati pa jim čestitamo k uspehu, lei so ga dosegli ob zaključku jesenskega prvenstva Slovenije. Delovnim kolektivom širom po naši domovini in prebivalcem naše občine pošiljamo borbene pozdrave za DAN REPUBLIKE UTENSILIA Tovarna tekstilnih potrebščin LJUBLJANA- RUDNIK Tovarna vijakov Ljubljana, Tainažičeva 2 Pošilja ob Dnevu republike vsem delovnim ljudem borbene pozdrave in jim želi se veliko delovnih zmag m ere črto r LJUBLJANA • JUGOSLAVIJA 'VELETRGOVINA ■ IMPORT EXPORT ČESTITA OB .DNEVU REPUBLIKE- Slavnosti ofi Dnevu republike in 22. decembru Škofljica Dne 26. novembra bo odkritje spomenika na grobnici neznanih padlih borcev' NOV v Zalogu pri Škofljici. 3. decembra 1961 bo na Škofljici razvitje prapora ZB združeno z otvoritvijo prostorov SZDL. Velike Lašče 29. novembra bodo odkrili spomenik na grobišču padlih borcev NOV. Rob 29. novembra 1961 bodo odkrili spominsko ploščo padlim borcem NOV na šoli v Mohorju. Barje 22. decembra 1961 na dan JLA bodo odkrili tri spominske plošče in kip' talca na Barju. I. a v r i c a 28. novembra 1961 bo na Lavrici PROSLAVA 20. obletnice vstaje in pu otvoritev novega kulturnega doma. Kako je zrasla polhograjska „BI_AGAJKA“ Pionirji v vlogi novinajev, založnikov in tiskarjev, pripravljajo drugo številko svojega glasila O polhograjskih pionirjih se zadnja leta sem kar pogosto kaj sliši in bere, pe listaš po Pionirskem listu, obračaš strani Življenja in tehnike, ali pa prebiraš Dnevnik ali Delo. Akcija jugoslovanskih pionirskih iger je še posebno razgibala ta mladi, delavni odred. Res bi se ne mogel več spomniti, kdo je prvi izgovoril misel, naj bi bilo pionirsko glasilo ogledalo odreda, ki je prevzel ime svoje vzornice, junakinje Lizike Jančar-Majde. Mogoče so nas na to misel navedli razni pionirski listi, ki so nam jih pošiljali nekateri številnejši odredi. Beseda je padla spomladi in od takrat ni bilo več pionirja v odredu, posebno ine v višjih razredih, ki bi se ne ukvarjal s to mislijo. Termina ni bilo težko določiti. Bližal se je namreč 27. april, najveličastnejša obletnica zadnjih petnajstih let. Hitro so sklenili: glasilo naj bo oddolžitev vsem tistim, katerim se imajo pionirji zahvaliti, da danes svobodno in brez skrbi vsak cbm prihajajo z vrhov in globač v slovensko, v svojo šolo in med svoje tovariše. Pa še nekaj je bilo treba določiti. Glasilo naj bo predvsem njihovo! Z vseh strani naj sije dolomitsko sonce, z vsakega lista naj dišijo rože z njihovih vrhov in se slišijo besede njihovih ljudi, pa smeh „poIhograjskili44 pionirjev. Za naslov so razpisali kar cel natečaj. Nagrada je bila jasna: najboljši naslov bo vsekakor še dolga leta krasil ovitek odreJnega glasila. Najprej so seveda deževali naslovi znanih pionirskih in mladinskih listov, kot na primer: „Naš rod44, ..Naš ghs", .,Naša pota44... dokler se ni nekdo domislil: .,Ali ni .BLAGAJK.V prav tako naša in še najbolj naša", fn pri njej je tudi ostalo. Se drugi natečaj je sledil prvemu: Kakšen lwi ovitek, kajti prva stran je [»osebno važna! Mladi risarji so brž prijeli za delo in v nekaj dneh je bilo p» njihovih torbah polno risb, skic in idejnih osnutkov . Ze linili so se za na jboljšo in led je bil s tem prebit. Foto-krožek, ki je prav takrat končal z izdelovanjem izkaznic za člane Kluba mladih tehnikov, je že po nekaj dneh z zadovoljstvom in ponosom pokazal prvo, uspelo naslovno stran. Kopiranje za „izkušer.e“ fotoamaterje pač ni nikakršen oreh. V tem času so mladi literati razmišljali, pisali in popravljali članke. Že prej so se domenili, kdo bo o čem pisal, ° danes in kakor si ga predstavljan»0 . prihodnosti; Polhov Gradec — . stični kraj; K