katedra
MARIBOR 3. APRILA 1963 ŠTEVILKA 13 III. LETNIK
»KATEDRO« mariborskih Študentov izdaja Zveza Študentov Jugoslavije Odbor mariborskih visokoSolskih zavodov 9 Urejuje uredniški odbor, glavni urednik Darko PaSek, odgovorni urednik Feri Horvat 9 Katedra izhaja vsako drugo sredo 9 Naslov uredništva je:	Maribor,
Gregorčičeva 30, telefon 35-96 9 Tekoči račun: 604-13-608-70 (za Katedro) 9 Tiska Časopisno
MARIBORSKIH ŠTUDENTOV ^
MURA
posnetek: S. Pušenjak
uku, je reklo sonce in posijalo.
Ni ga motila niti napoved vremenoslovcev, da bo deževalo, niti smučarji, ki so pozabili, da ni več zime, niti 30 komercialistov, ki so padli na matematiki.
Sli so po cesti, pa so se ustavili.
Drugi so se vsedli na kavarniška okna in si prižigali cigarete. Niso videli onih, ki so pri oknu šahirali, samo poslušali, poslušali so topot tankih, srednje tankih in debelih pet, ki so hodile mimo.
Oni so govorili o svojih načrtih.
Drugi so premlevali iste načrte, ki pa niso bili njihovi.
»Ko se bova poročila, bova kupila avto,« mu je rekla pred nekaj meseci. V soboto sta bila na magistratu. Smehljalo se je sonce.
»Pazi, omet odpada!« je rekel stari očak. A oni, s polnimi prgišči življenja in one, s hudomušnimi očnii... lovile so žarke v skrbno privzdignjene frizure.
Nekje so začeli sekati drevored. Ljudje, ki so hodili mimo, niso mogli razumeti, da bo tod speljana nova, lepša cesta. Zmotili so listne popke, ki se niso še odprli.
Nekomu je spomin zašel za leto dni nazaj, postal je sentimentalen. In tako sc je skupina ustavila pred samopostrežno restavracijo in ugotovla, da bo tukaj postajala še nekaj mesecev, dokler bo sijalo sonce in ne bo treba hoditi niti na predavanja niti na vaje.
Peter je razlagal Manji o igri golobov na strehah, Manja je bila nasmeh.
Odšli so v predavalnico in vsak je na skrivaj utrgal košček sonca in modrega neba.
»Kdo ve«, so si mislili, »mogoče bo zopet odšlo.«
Čudno, še vedno je tu.
ZABELEŽIL: I. VAJGL .
■w.\
Za izredne študente
izreden
študilski režim
Na Višji ekonomski komercialni šoli v Mariboru je vpisanih več kot 150 mednih študentov iz vse Slovenije. Sola jim je več čas svojega delovanja posvečala posebno pozornost: pomagala jim je pri organizaciji šludiranja, pri u ganavbaiin ni'v ovih sekei ter je predvsem zaradi njih izdala že skoraj 100 zapiskov predavanj in drugih nčnih pripomočkov. Sedaj, ko šola obstaja že skoraj štiri leta, ima že toliko izkušenj z organiziranjem izrednega študija, da lahko rekapitulira vse dosedanje uspehe in probleme.
Zaprosili smo za kratek razgovor predsednika komisije za izredni študij uprave VEKS dr. Janeza Nemca. Brez na-
daljnjega se je odzval naši prošnji.
»Kakšna je dejavnost komisije za izredni študij uprave
VEKS?«
»Komisija je organ uprave šole. ki ima nalogo, da pomaga pri organiziranju izrednega študija, sodeluje z vodstvi sekcij, skrbi za obveščanje sekcij in izrednih š’ude »tov o vsem, kar se zgodi na šoli in je za njih zanimivo: o izpi'ni osnovi, o rokih in o podobnih vprašanjih. Za opravljanje tekočih poslov s področja izrednega študija ima šola posebnega uslužbenca. Komisija za izredni študij usmerja njegovo delo. zlasti z odločitvami v načelnih vprašanjih. Ce ome-
nimo še pripravljanje sestankov sekcij, smo zajeli vse bistvenejše naloge komisije.«
»Komisija ima prav gotovo pregled nad delovanjem posameznih sekcij, od katerih večina deluje že od samega začetka delovanja šole. Katere sekcije po vašem mnenju delajo najbolje?«
»Težko bi se odločili za to, da bi kar našteli sekcije, ki spadajo po dosedanjih izkušnjah med boljše ali uspešnejše. Vse naše sekcije delujejo v sklopu raznih strokovnih ali izobraževalnih organizacij — društev ekonomistov, delavskih univerz itd. Opažamo. da bolje delajo tiste, ki so povezane z močnimi »matičnimi« organizacijami Take organizacije imajo navadno profesionalne administrativne in druge uslužbence, ki posredujejo študentom vsa obvestila šole, ki skrbijo za organiziranje seminarjev na osnovi sklepov vodstev sekcij. Taki
"ŽK*’*!1'	»r*-*	”	»e»	"V	—» 'Vo »-a/.
časa. da se posvečajo operativnemu delu, ki ga je. veliko, študentie sami oziroma vodstva njihovih sekcij pa izgubljajo mnogo manj časa za operativno delo in lažje študirajo. Zelo pomembna za delo sekcij in za organizirani študij je tudi velikost in strnie-nost lekcij. Ce so študentjr večinoma iz istega kraja ali vsai dokaj blizu skupaj in če jih je precej, je mnogo laže organizirati seminarje, predavanja. razgovore s profesorji šole. prirejati iznite na sedežu sekcije itd. Tretji faktor, ki bistveno voliva na to. »II bo delo sekcije uspešno ali ne. je tudi vprašanje ustreznih lokalnih strokovnjakov, sno-sobnih za vodenje srmioart-v. V nasprotnem primeru «o študent jr vezani skorai irVtinčno na individualen študij, so manj informirani o vsem. kar je potrebno vedeti, zaradi tega pa je večja nevarnost, da
bodo podlegli krizi, do katerih pride skoraj pri vseh zaradi ogromnega dela, ki ga je treba vložiti v izredni študij. Sekcija je 'bolj razbita, študentje manj vztrajni, uspehi pa seveda mnogo manjši.«
»Ali pripravljate kakšno novo metodo ali način dela, da bi dosegli še bolje organiziran š Uidi j izrednih študentov?«
»Mariborska sekcija je po številu študentov In po razsežnosti območja uajvečja. Kazen tega je šoli najbližja. Zato smo začeli tukaj intenzivneje sodelovati. Profesorji šole vodijo seminarje za izredne študente mariborske sekcije v glavnem sami. Skupno smo sestavili program potrebnih predavanj. Razmišljalo- »udi o uvedbi izrednega študijskega režima za izredne študente. Ta ne bi bil v kakem posebnem izpitnem režimu, ker smo mnenja, da so h*’’ »trfnf šotni*Mv»J *»» študentom ne pomagajo dosti Verjetno bi bilo bolje uvesti za izredne študente posebna, strnjena predavanja iz določenih predmetov sestavit
*’•*»*♦ •-niir>T ПJV*Ir«*
vanja bi bila namenjena študentom, ki so snov predmeta že vsaj prebrali in zato ne bi bilo nujno predavati vsega, od a do ž. Taka predavanja bi bila za začetek v Mariboru, kasneje pa morda tudi na sedežih ostalih sekcij, zlasti večjih. Glavni problem za izvedbo takega načina dela z izrednimi študenti, ki bi pomenil kvaliteten skok od sekcij k centrom za izredni študij. je pomanjkanje pedagoškega kadra na šoli. Drugi problem je število Interesentov za posamezna predavanja, saj se na posameznih seke<jah vpisuje letno zelo različne število novih študentov. I.etos na nrimer. se je sukala ta številka od vsega 4 novih študentov, do čez 240 novincev.«
Namesto uvodnika
V zadnjem času so na skoraj vseh jugoslovanskih Univerzah in višjih šolah
zaživele razprave o materialni oskrbi študentov. Deloma so te razprave plod sklepov 9. konference jugoslovanskega študentskega tiska, deloma pa odraz zaskrbljenosti, ki je nastala zaradi občutnega znižanja štipendij in zmanjšanja števila štipenditov v zadnjih dveh letih
O vprašanjih materialne oskrbe študentov so razpravljali na plenarnem sestanku CO ZSJ. 12. marca. Na dnevnem redu je bilo delovanje kreditnega sistema in sistema štipendiranja.
Zaradi uvedbe ekonom-kih cen v študentske domove in restavracije, splošnega zvišanja cen in znižanja dotacij republiških izvršnih svetov je prišlo do znatne razlike med višino dohodkov in njihovimi izdatki.
Plenum je sprejel sklep, da je treba z zaključki in materiali plenuma seznaniti Zvezni odbor Socialistične zveze delovnih ljudi Jugoslavije, da bi lahko z družbeno akcijo rešili to aktualno vprašanje
Znana je tein ja. naj bi bile Hipen Ji je čimbolj stimulativne. '/.ato je potreben tistem z ustrezno izdelanimi kriteriji za dodeljevanje štipendij in način štipendiranja. Objavljamo odlomoke iz pravilnika o štipendiranju, zdravilišča »Radenska Slatina«. To je podjetje, ki praktično združuje tri vrste dejavnosti: proizvodno, zdravstveno-lu-ristično in gostinsko V podjetju ie zaposlenih 550 sodelavcev. Pri tem štipendirajo 44 študentov in dijakov, skupni mesečni znesek štipendij znaša 450 tisoč ali letno 5.400 000 din. Velike potrebe po kadrih imajo za posledico toramerno veliko vlaganje o vzgojo kadrov. Interes podjetja je. da dobi o čimkrajšem času potrebne in kvalitetno dobre strokovnjake. Temu interesu je prilagojen tudi sistem štipendiranja.
Podjetje daje dve vrsti štipendij: redno štipendijo in socialno štipendijo. Redna štipendija sestoji iz osnovnega dela. katerega višina je določena s pogodbo in lahko znaša največ 15 tisoč za študij
Uspel način štipendiranja
na visokih in višjih šolah, ter iz variabilnega dela. Namen osnovnega dela je zagotoviti študentu osnovna materialna sredstva, variabilni del pa stimulira študenta k intenzivnemu in kvalitetnemu študiju. Ta stimulativnost je v naslednjem: vsak štipendist dobi za predčasno položen izpit (to so izpiti nad pogoji) 4 tisoč dinarjev: za vsak izpit položen z 8 točkami 2.000. z 9 točkami 5J000 in z 10 (očkami 4.000 dinarjev. To stimulira študenta, da opravlja izpite čim hitreje in s čim-boljšimi ocenami.
Socialna štipendija se daje socialno šibkim študentom, njena višina pa je odvisna od socialnih in materialnih pogojev štipendista. Socialne štipendije je lahko deležen tudi tisti, ki prejema redno šti-pedinjo Štipendija je lahko enkratn a. ohčasna ali stalna.
Štipendisti lega podjetja imajo možnost, da o primeru, da jim štipendija ne zadostuje za preživljanje najamejo kredit. Za kredit se sklene posebna pogodba, s katero se določi višina in način odplačevanja Kredit se izplačuje kot redna štipendija in je praviloma brezobresten.
Nedvomno pomeni tak način materialnega oskrbovanja študentov dokajšen napredek o sorazmerno počasnem razvijanju štipendijskega in kreditnega sistema pri nas.	F. H.
Pred »Astorijo« sem naletel na
Draga Doberška, študenta živinorejskega oddelka na Višji agronomski šoli. Najin razgovor se je pričel dokaj nenavadno.
# Kaj bi bilo po tvojem mnenju potrebno storiti, da bi se vzpostavil svetovni mir?
— Popolnoma bi bilo treba odpraviti kolonializem, rasno diskriminacijo ter ukiniti bloke. S tem bi šele nastali pogoji za sodelovanje med narodi. Mnenja sem, da bi tudi mladina pri tem lahko odigrala pomembno vlogo.
0 Kaj meniš o politiki Sovjetske zveze in Združenih držav Amerike?
— Ce govorim o politiki Sovjetske zveze in Združenih držav Amerike, se mi nehote vsiljuje misel o politiki vzhodnega in zahodnega bloka. Ce bi ukinili bloke, bi s tem tudi ukinili mrzlično tekmovanje v oboroževanju. Ti dve državi bi morali vse bolj upoštevati mišljenje in predloge malih in nevezanih držav.
0 Kako si se znašel v Mariboru?
— Doslej sem se počutil zelo dobro.«
0 Se navdušuješ za šport?
— Ugaja mi košarka. Želim, da bi se 'Olimpija na tekmi v Brnu kvalificirala v polfinale. Na žalost se mo-
je prognoze in želje ponavadi ne uresničijo.
0 Katerega izpita se najbolj bojiš?
— Ce sem dobro pripravljen, nobenega, ker nimam pred izpitom treme. Sicer pa me je, med nama povedano, strah kemije.
-ag
STRAN 2
ZAPISI
Železniška prometa« šol« v Mariboru Je bila ustanovljena oktobra 1958. leta, ko se Je Izkazalo, da tako imenovani te-Cajnikl v železniški službi niso kos nalogam, ki so nastale kot posledic« modernizacije našega železniškega omrežja.
Sprva Je bil«, t« edin« Šol« te vrst« v Sloveniji nekaklna podružnica zemunske In Je dala od ftl vpisanih dijakov leta 1960 svoj prvi narašCaj, 44 dijakov, ki naj bi zasedli svoja mesta na postajah.
Kadri, ki «o «0 к1Јиђ težavam, I katerimi S« Je zavod moral boriti, iskasali frcdnl zaupanja, So dsfl prvi renome.
Tako se Je leta 1661 sola osamosvojila Ц) kot takšna ob-teja le danes, ter precUtarij« zakladnico mladik mpCl, ]fci naj M prevzele vedno zantevhejše delo železniških uslužbncev v svoje roke.
Na ЈоЦ sem naletel na tov«, riša Huga Ogrinca, predavatelja ?a transportno-lčomercial-ne predpise, pogovoru pa te je pridružil še predsednik mladinskega aktiva, tov. Josip Sore.
Zanimalo me je, kakšne so glavne značilnosti zavoda in s kakšnimi problemi se borijo.
»Šola je samostojen zavod v okviru skupnosti železniških podjetij Ljubljana in je internatskega tipa. Pogoj za sprejem sta dva razreda srednje šole, zadostuje pa tudi industrijska šola, vendar morajo interesenti prej opraviti sprejemni izpit.«
Problemov je bilo seveda dosti, morda celo preveč za šolo, ki ima tako malo dijakov. Tov. Ogrinc mi je ob sodelovanju tov. Soreja kar pričel naštevati.
Glavna težava je premajhna disciplina dijakov, ki se ne vživijo v delo. To nam že po-
Obisk na
železniški
prometni
šoli
vedo podatki, da tretjina dijakov odpade pred končnim izpitom. Uspeh prvega polletja pa je tudi vreden graje. V prvem letniku je bilo 57 odst., v drugem pa 40 odst. negativnih (povprečna ocena v drugem letniku znaša le 2,72).
Vendar obstajajo objektivni vzroki, ki bi lahko delno omilili ta negativni rezultat.
Tako na primer že okolje Samo negativno vpliva na dijake, vendar bi lahko glavne vzroke iskali v tem, da so morali zaradi pomanjkanja finančnih sredstev odpustiti vzgojitelja(l), nakar so uvedli popolno samoupravljanje, ki pa zaradi neresnosti ne more najlepše uspevati.
Velik problem Je disciplina v internatskih 'učilnicah, kjer nekateri posamezniki onemogočajo študij ostalim.
Na vprašanje, zakaj se ne učijo v sobah, sem dobil odgovor, ki me je presenetil.
Sobe niso kurjene, ker spet primanjkuje denarja. Kurijo le v učilnicah, umivalnici in lepo urejeni bolniški sobi, za kurjavo pa so morali dijaki sami prispevati polovico sredstev, izdanih za kurjavo, to je 200.000 dinarjev in še na koncu: mnogo dllakov, ki na drugih šolah niso mogli uspevati, je tu našlo »svojo rešilno, bilko«, kot se je izrazila tov. sekretarka.
Po mnenju tov. Ogrinca obstaja v delovanju šole tudi
nekaj napak, ki bi jih bilo treba popraviti. Tako bi bilo dobro, če bi pred vpisom imeli dijaki obvezno prakso, kar bi jim nato omogočilo dojemanje težke, le teoretično podane strokovne snovi.
Dejsvo Je, da je kriterij sprejema na šolo preveč nezahteven. Zanimiv pa je predlog, da bi namesto dosedanjih dveh razredov Uvedli za pogoj sprejema dovršeno srednjo šolo.
Po mnenju večine predavateljev je učni načrt prenatrpan, tako da morajo zaradi matematike, fizike in slovenščine krčiti strokovne predmete.
Kaj pa kadri?
»Kadri so v redu. Imamo pet profesorjev, tri inženirje ter dva predmetna učitelja, drugi pa so iz proizvodnje.«
Preden sem začel govoriti s predsednikom mladinskega aktiva, mi je tov. Ogrinc povedal še tole:
»Po opravljenem prvem letniku gredo naši dijaki na šestdesetdnevno prakso. Ta pa, namesto da bi koristila, le škodi njihovemu znanju, saj vidijo in povzemajo nepravilnosti. Zato bi bilo dobro, če bi praktikanti delali v pravilno poučenem in strokovno dobro podkovanem okolju.«
Delo organizacije ZM na šoli se ne more ponašati z uspehi, saj člani ne kažejo posebnega zanimanja za organiza-
cijsko delo. Sestanke imajo pa potrebi, enkrat mesečno.
Dijaki se odlikujejo pred-! vsem na športnem področju« kjer so dosegli že več lepih uspehov.
In spet stereotipno vpraša-« nje.
Žakaj delo organizacije ZM na šoli ni boljše?
Vzroka bi bila dva! Neresnost dijakov, oziroma njihov? nezanimanje ter premajhna povezava z vozliščnim komite-jem.
In življenje v Internatu?
»Predvsem pogrešamo vzgo-Jitelja, ki bi moral biti pedagog. Drugače pa je kar v redu. Samo to bi še povedal. Morda je hrana nekoliko predraga, saj stane večerja, ki ni ravno najboljša 90 dinarjev, kosilo pa 170’«
Dijaki imate prav gotovo kakšne bonitete na železnici?
»Da, imamo prosto vožnjo, kar nam je omogočilo med drugim tudi kolektiven ogled prireditev v Planici, imamo pa tudi 16.400 dinarjev mesečnih dohodkov, uniformo ter brezplačno učne pripomočke.«
Zahvalil sem se za prijeten pogovor in krenil po blatni cesti proti mestu. Med potjo se mi je nehote vrinila misel:
»Ali ni človeka, ki bi se zavzel za delo mladih ljudi, pa četudi so ,tako daleč' izven mesta.«	L.	O,
PRAKSA-
pomemben del Studijskega dela
V eni izmed prejšnjih številk smo pisali o počitniških oziroma študijskih praksah na nekaterih visokošolskih zavodih v Jugoslaviji. Pri tem smo videli, da Je tudi na enakih smereh študija praksa zelo različno organizirana, kar delno Izhaja iz neenakega vrednotenja prakse kot sestavnega dela učno-pedagoškega dela. Skoraj povsod pa vlada tendenca, dati praksi vse večji pomen.
VEKS je šola z zelo dobro
Srednješolci -------
organizirano študijsko prakso. Študent mora v dveh letih Jtudija dvakrat opravljati prakso, in sicer po prvem in tretjem semestru. Namen prakse po prvem semestru je, da se študent v splošnem seznani z organizacijo poslovanja in upravljanja podjetja, za kar dajeta teoretično osnovo predmeta ekonomika podjetij in knjigovodstvo. Seveda praksa ne bi mogla biti uspešna, če ne bi bila vnaprej dobro pripravljena. Vemo, da so bile doslej prakse na raznih stopnjah šolanja mnogo bolj delovne in ne študijske, kar bi pa moral biti njih namen. Zato izdela na VEKS profesor podrobna navodila, ki služijo praktikantu kot orientacijo za opravljanje prakse in potem za sestavo poročila o praksi, obenem pa se s temi navodili seznani tudi vodstvo podjetja. Zelo važna je tudi izbira podjetja. Praviloma si študent poišče podjetje sam, pri tem pa mu pomaga tudi šola. Na VEKS ugotavljajo, da so za uspešno prakso najprimernejša srednje velika podjetja, ker se v velikih podjetjih s kom-
llclrano organizacijo praktl-
ant v tako kratkem času ne znajde.
Podobno je tudi z organizacijo druge prakse po 3. semestru. To je že specialna praksa, ki jo opravlja študent v takem podjetju, ki ustreza usmeritvi njegovega študija (turist V turističnem podjetju ipd.).
Ves čas prakse mora praktikant voditi dnevnik, ki mu potem služi kot osnova za sestavo poročila. 2e v času opravljanja prakse skrbijo profesorji, da je praksa uspešna s tem, da obiščejo posamezna podjetja in nudijo eventualno pomoč praktikantom in se po-
menijo z vodstvom podjetja. Po končani praksi mora štu-s dent šoli oddati poročilo. To poročilo oceni ustrezni prof e-, sor in pozitivna ocena poročila je pogoj za 2. oziroma 4. semester. Ce je pa poročilo negativno ocenjeno, mora študent prakso ponoviti. Razen ocenjevanja šola dobra poročila o praksi še posebej stimulira, tako da jih nagradi, taki praktikanti so pri nekaterih predmetih nastopali kot demonstratorji v nižjih semestrih, poročila pa služijo kot dodatna študijska snov (ekonomika).
Studijska praksa v času počitnic pa je samo en del neposredne aplikacije teoretičnega znanja v prakso. Zelo pomembni so obiski podjetij zlasti pri ekonomiki podjetij iz knjigovodstva v 1. semestru, ko gredo študentje v podjetja, kjer se preko razgovorov, predavanj in ogledov seznanjajo z organizacijo proizvodnje, evidence, obračuna, planiranja ipd. Razen tega zlasti v višjih semestrih prihajajo na šolo predavat iz prakse strokovnjaki, ki seznanjajo študentie s tekočimi problemi gospodar-sko-poltične prakse in teorije. Zelo pomembna praktična oblika učenja so strokovne ekskurzije, seveda to le v primeru, če so tako organizirane, kot na turističnem oddelku VKS. Slušatelji tega oddelka morajo namreč ekskurzijo sami organizirati. Pri tem dobi vsak študent določeno nalogo in uspeh, s katerim to nalogo opravi, se upošteva pri oceni iz določenega izpita (org. in poslov, potovalnih agencij). Nedvomno je samo tako organizirana ekskurzija dejansko strokovna ekskurzija in so sredstva namenjena zanjo tudi upravičeno uporabljena.
POKONGRESNE KONFE-
RENCE ZAKLJUČENE
V celjskem okraja potekajo te dni zadnje pokongresne mladinske konference. Zaključek, ki ga lahko napravimo, kaže, da je bilo delo v osnovnih mladinskih organizacijah takoj po končanem kongresa jugo- ■ slovanske mladine usmerjeno predvsem k predelovanju materialov, referatov, zaključkov ter resolucije kongresa.
Konference so v večini primerov lepo uspele, ker so se le redkokje usmerile v obravnavanje neaktualnih vprašanj. Značilno pa je — za terenske, kmečke in delavske bolj, za šolske manj — da so potekale te razprave tudi v znamenju razprav o občinskih statutih, ki so bili dani v širšo razpravo.	▼	Јф	l
Na pokongresni konferenci na celjski gimnaziji so razen o kongresnih materialih, razpravljali o vlogi mladinske organizacije pri razvijanja različnih oblik svobodnih aktivnosti, pri organizaciji idejno vzgojnega dela in pri zasledovanju celotne problematike zavoda. Kljub temu, da je bil vsebinski okvir razprave nekoliko preširok — saj so obravnavali dejansko vsa področja aktivnosti organizacije ZMS na zavodu, so sprejeli vrsto pomembnih zaključkov.
-kz
Akademija »Bratstva in enotnosti«
Pred dnevi Je bila v Celju akademija »Bratstva in enotnosti«, ki so jo za celjsko srednješolsko mladino pripra-
vili mladinci Mladinskega doma v Vinkovcih. 2e nekaj let zapored )« mladina Celja, Vinkovcev, Zrenjanina in Tuzle, skupno prireja razna športna tekmovanja — igre »Bratstva in enotnosti«, skupne kulturne programe in podobno. Mladi kulturniki iz Celja bodo v naslednjih dneh gostovali v Vinkovcih, kjer bodo tamkajšno mladino seznanili s kulturnim življenjem celjske mladine
V programu so sodelovali pevci In pevke, ki so ob spremljavi jazz orkestra zapeli nekaj domačih zabavnih pesmi, recitatorji in drugi. Program je lepo uspel, imamo pa ga lahko tudi za uspelo politično manifestacijo, katere cilj je zbliževanje jugoslovanska mladine.
Ta cilj je treba zasledovati tudi v bodoče, ta akademija pa je pokazala, da so takšni programi trenutno najuspešnejše manifestacije bratstva in enotnosti.
Akademija je sovpadala I agitacijo za mladinske delov;-« ne brigade, ki v Celju že nekaj časa uspešno poteka. Letos bo celjska mladina gradila nekaj važnih cest in sodelovala bo pri mnogih drugih akcijah. Takšne akademije so tudi uspešne oblike agitacije. Pri delovnih akcijah bodo so* delovale tudi brigade Iz Tuzle, Zrenjanina, Vinkovcev, Zemuna, Kranja in Celja.
-1«
------------------------ STRAN	U
Če kupite Katedro, berete humor brezplačno • če kupite Katedro, berete humor brezplačno • Če kupite Katedro, ber
... bi se na lep način obrnil na uprave nekaterih Sol, ki razpisujejo izpitne roke samo enkrat mesečno In jim razložil, kako lepo bi bilo, ko bi študentom dovolili vsaj dvakrat mesečno opravljati izpite, kot Je to že na nekaterih šolah.
.0) 10
SV RK
... bi v hitrem tečaju naučil kolege, ki delajo pri odboru Z8 MVZ nekaj osnov slovenske slovnice, mogoče bi se potem nekoliko zamislili predno bi pošiljali po šolah objave, kot je bila tista o »filmskem teatru«
... bi se splazil v Maistrovo ulico 5/III, soba 44 in 45, in prav pošteno oplazil in ošvrknil z vseh strani kolege in kolegice, ki so sejo UO v Ljubljani izkoristili za sindikalni izlet, saj se jih je tja odpeljalo kar 5 (pet) + dva urednika Katedre.
Op. p.« seja je trajala celih 29 minuti
SATOVNICA
1. spolne žleze
2. gorilna snov
3. gorski ščinkaveo
4. francoski klasicistični traged (Jean Baptiste)
5. desni pritok Morave pri Svilajnacu
6. neotesanec, prostak, zarobljeneo
IZPOLNJEVALKA
6	Д				
	0 h	Д			
		0	Д		
		b	0	Д	
			L	Q	Д
				□	0
BRE2 BESED
1. graciozni francoski ples
2. nemški filozof, Kantov nasprotnik (Friedrich Heinrich)
3. pregrešek, hudodelstvo, kaznivo dejanje
4. enote teritorialne opredelitve
3. Španski filozof (Y Oasset) 6. kolnica, vozarna Ob pravilni rešitvi dobimo v treh posebej označenih diagonalnih vrstah tri mesta v Južni Španiji.
$
DVE HUMORESKI
VEDNO PO MODI
— Ja, veš, pritožili so se, da prinese študent s šole premalo praktičnega znanja, pa tako sedaj prakticiram za direktorja!
Kako srečen je tisti, ki se lahko brez odvečnega denarja oblači sodobno po modi. Tudi jaz sem srečen. Moji dobri prijatelji z nekoliko debelejšimi mošnjami od moje, strmijo v neprikriti zavisti tn škodoželjnosti za mano, ko se prikažem na cesti oblečen ln obut v znaku zadnjega krika mode.
Moda je moda. Tisti, ki jo upošteva, je v družbi vedno cenjen. Kolikor je ta cenje-nost neločljivo združena z zavistjo ln škodoželjnostjo, je zopet druga zadeva. Na to se ne oziram. Zame je važno, da sem sodoben, da se dobesedno držim modnih novitet In da me upoštevajo. Ce pa se za menoj obračajo glave in me spremlja nič koliko dobrohotnih pogledov, me pa to prav nič ne moti. Cernu?
Spominjam se, ko so še despotsko vladale kravate samoveznlce. Nositi sem jih
začel šele dolgo, dolgo po njihovem »Izidu« In še otroci ■ skrbno obdelanimi prečkami go jih nosijl pred menoj. Clih pa je bilo mogoče zaznati, da prodirajo kravate na vezanje s takrat popolnoma pozabljenimi vzorci, sem postal pozoren. Komaj nekaj dni je minilo od objave novega modnega krika ln že sem imel kravato obešeno okrog vratu. Dolgo sem kraljeval z njo kot prvi nosilec mode.
Tudi »špičaki« so prišli na vrsto. Tukaj šele Je zablestela moja osebnost. Skoraj bi lahko trdil, da sem jih imel obute isti dan, ko so začeli prek časopisa propagirati novo obutveno modo (mogoče sem jih začel nositi še teden ali dva prej). Ob tej moji sodobnosti so bili pogledi prijateljev vse prej kot dobrohotni. To dobro vem.
Ko je nastopila doba metuljčkov, nisem prav nič zaostajal. Z metuljčkom okrog vratu sem dobesedno trium-
flral na prvem plesu po izbruhu novega modnega vala. V tem trenutku sem se spomnil, da mi Je takrat kolega ponujal za mojega fletnega metuljčka trikratno ceno. Pa se nisem dal premotiti. Na koncu bi mi lahko moji nasprotniki očitali še oderuštvo. Nak, tega pa ne maram.
Tudi sedaj se moram smejati Pred kratkim sem namreč zasledil, da začenja obutvena moda zahtevati čevlje z gumbi. To je šele zame prava srečat Nič ni namreč lažjega, kot ugoditi tej novi modni zahtevi. Primer je isti kot pri drugih modnih krikih. Moj oče, bog mu daj vse dobro, ml je po svoji smrti že pred skoraj desetimi leti zapustil vso svojo garderobo. Dosedanje izkušnje so mi zadostna garancija, da se bom lahko še vrsto let nosil po m o-d i, vse to pa po zaslugi mojega dobrega očeta.
Čevlje na gumbe že nosim.
KOZE
Gospa Ribič Je bila zelo pobožna ženska Poznala je vseh deset cerkvenih zapovedi in vse duhovnike, ki so se odlikovali z dolgimi pridigami. Nikoli ni globlje razmišljala o življenju, le verovala Je vanj. Sleherni dan je čepela v cerkvi ln pregibala ustnice, a pri tem mislila na vse drugo, le na boga ne. Največkrat in naj-■ rajši je mislila na svoje koze.
Ko je z možem praznovala 29 obletnico poroke, Je od sina dobila darilo, po katerem je toliko hrepenela Tri koze Bila Je presrečna. Od takrat Je vsak dan, uro ali več. stala pred hlevom, gledala koze in se pogovarjala z njimi, v cerkvi pa Jih Je priporočala bogu ln molila za njihovo zdravje Tako je živela mirno in daleč vstran od vseh velikih nadležnih reči.
Nekega zgodnjega jutra Je spet nesla kozam hrano In se skoraj zgrudila, ko je opazila dve kozi, zvijajoči se v krčih Samo kozel je s poskakovanjem prešerno doka. zoval, da je še zdav ln pri močeh.
»Moj bog, kaj se vam je zgodilo, dušice moje!« je izdavila Nato se ji je zavrtelo pred očmi. Ni Izgubljala časa. Hitro se Je zbrala, sklenila roke in začela moliti. »Moj bog, samo molitev ml ne bo pomagala,« ji je Sinilo takoj v glavo »Treba si bo pomagati na drug način Kaj. ko bi obdarila tiste, ki nimajo niti toliko kot moje koze?« Z veseljem se Je oprijela te misli.
Nedaleč je stanovala žena z otrokom, zelo revna ln bolehna »Njej bom pomagala — In koze bodo ozdravele,« Je globoko vzdihnila Takoj se je napotila k revni ženi Gospo Ribičevo so ob vstopu zaščemele oči, ko Je opazila, v kakšni bedi živi revica z otrokom »Oprostite, gospa,« Je dejala po pozdravu. »Prinesla sem vam nekaj denarja Veste, ni veliko, toda upam, da vam bom s tem vsaj malo ustregla Ah, ne čudite se ... veste, sam bog ml je dal to lepo misel « Pogledala je v nebo In zamaknjeno nadaljevala: »Kakor da ml je rekel: .Pomagaj drugim in jaz
bom tebi." Da, da, prav tako Je bilo!« je vzkliknila gospa s kozami, trdno prepričana da je bilo res tako.
Uboga žena se ni in ni znala dovolj zahvaliti Z objokanimi očmi se je obrnila proti Ribičevi, a ona je samo prikimala ln odšla Med potjo Je sklenila roke ter pomolila. V mislih je že videla koze zdrave In krepke, kako živahno poskakujejo okoli nje.
Pred hlevom se Je zasopla ustavila Koze so stale na nogah ln žrle. Videti so bile zdrave.
»O bog, kako sl dober!« se ji Je Iztrgal Iz globine prsi krik, poln hvaležnosti In poplačanega zaupanja v boga. Ko si Je opomogla je stekla možu povedat veselo novico.
»Koze so .zdrave, čuješ, koze so zdrave I«
»Vem, vem,« Je prikimal mož In umolknil. Nikoli pa ji ni povedal, da Je med tem ko Je ona pomagala revnim. poklical žlvino-zdravnika, ki je kozam dal ustrezno zdravilo, potem ko Je ugotovil, da jim ni nič hudega