3700 iztislsov,
Št. 20.
V Gradcu, 16. oktobra 1909.
Letnik 58.
Gospodarski Glasnik
za Štajersko.
List za gospodarstvo in umno kmetijstvo. Izdaja ces. kr. kmetijska družba na Štajerskem.
Ota———————————————    ' '■■■■I «■ »MIMIII
List velja na leto 4 krone.	Udje družbe prispevajo na leto 2 kroni.	Udje dobd list sasto^}.
Vsebina: Razstava goveje živine na jesenskem sejmu v Gradcu 1909. — Naš izvoz živine in mesa. — Koliko mleka dajejo razne pasme goveda na Štajerskem. — Postava o živinskih kugah. — Dodatek k navodilu o vporabi Matievičevega merilnega traka. — Kako se ubranimo podgan. — Iz podružnic. — Gospodarske drobtine. — Tržna poročila. — Zadruga: Poročila zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem. — Oznanila.
Z ozirom na to, da se že dalje časa ponatlskujejo članki lz „Gospodarskega Glasnika"4 In „Zadruge44 brez našega Izrečnega dovoljenja ln brez navedenega vira, je podpisano uredništvo prisiljeno izjaviti, da Je ponatis katerega koli članka dovoljen le, če se navede vir.
Uredništvo.
Razstava goveje živine na jesenskem sejmu v Gradcu 1909.
Izvršuje sklepe osrednjega odbora z dne 30. januarja in 7. maja 1907., po katerih je c. kr. kmetijska družba izjavila, da se hoče vsakoletnega graškega jesenskega sejma pod določenimi pogoji ude-ževati z razstavo živine in pridelkov in prirediti najprej leta 1907. razstavo živine iz Gornje, leta 1908. iz Srednje Štajerske, je sklenil leta 1909. osrednji odbor o priliki letošnjega graškega jesenskega sejma izvršiti zadnjo točko svojega programa, prirediti razstavo domačih živinskih pasem iz Spodnje Štajerske. S tem se je završila akcija, ki je hotela pokazati živinorejo pospešujočim faktorjem in kmetijskemu prebivavstvu, s kakim uspehom so vplivala za povzdigo živinoreje rabljena sredstva na povzdigo živinoreje in koliko je naša živinoreja sploh napredovala, odkar se je priredila zadnja deželna razstava živine leta 1890. Da je bil ta pregled lažji, se je tudi letos pridržalo omejeno število goved, 120, ki jih je za razstavo izbrala spretna roka gospoda potovalnega učitelja Martina Jelovšeka. Pri tem delu ga je podpiral njegov asistent gospod Zupanc. Imenovani strokovnjak ni imel pri izbiranju živine po širnih okrajih naše lepe domovine nika-kega lahkega dela. Obteženo je bilo še bolj vsled lanjskega pomanjkanja krme, ki se je v svojih posledicah kazalo še letos in ki je povzročilo, da se živina ni dala tako lepo okroglo izrediti, kakoršno bi velika večina obiskovavcev rada videla. S posebnim priznanjem se moramo spominjati tozadevnega dela imenovanega gospoda deželnega potovalnega učitelja, kar je pripoznal tudi prvi podpredsednik c. kr. kmetijske družbe gospod Henrik vitez pl. Pleasing v imenu kolegija raz-sojevavcev. Kdor hoče popolnoma ume-
vati sliko, kakršno je kazala na tej razstavi spodnještajerska živina, ta mora poznati spodnještajerske živinorejske razmere in zato hočemo na kratko o njih poročati.
Čisti plemenski okoliši določenih domačih pasem so se začeli vstvarjati šele v teku zadnjih let. K temu je predvsem mnogo pripomogel neumoren poduk, ki ga je dajal gospod deželni potovalni učitelj za živinorejo Jelovšek, dalje so k temu pripomogli uspehi, ki so jih imele razne bikorejske zadruge s svojim zarodom, kakor tudi mnogi subvencijski biki, ki jih je c. kr. štajerska kmetijska družba oddajala v svrho povzdige živinoreje in regeneracije goveda. Po takem je šele par let, odkar se v večini spodnještajerskih okrajev licencirajo le biki kake določene pasme. Tako imamo tukaj opravek z razmeroma zelo mladim živinorejskim delom, čegar uspehi so se nam predstavili v omenjeni razstavi. Če se tega spominjamo, potem bomo kot nepristranski opazovavci označili razstavo kot zadovoljivo. Kar mora rejsko delo pred vsem prinesti: enoten tip v barvi in životu, primeren razvoj ogrodja, razmeroma hitra rast, primerna velikost, to je z malimi izjemami doseženo. Vsak spodnještajerski kmeto-vavec se mora prepričati, da je pot, po kateri se je napotil, prava, da je najbolje ustvarjati čiste plemenske okoliše, ker mu ni treba kupovati regeneratorjev za drag denar bogve kje daleč v tujih plemenskih okoliših, in ker dobi v najbližji bližini, mogoče celo pri sosedu, a vsaj na najbližjem svojem sejmu, kar potrebuje.
Razstava kaže tudi, s kako resnobo, kako vztrajnostjo in doslednostjo se spodnještajerski kmetovavci drže svoje domače živine in kako delajo na to, da bi si jo z umnim delom tudi ohranili.
Razstava kaže nadalje živino, ki daje upravičene upe na lepe, živinorejo denarno narejajoče uspehe. Da je ta trditev pravilna, to nam potrjuje tudi dejstvo, da hodijo na spodnještajerske sejme, na katere se prižene enobarvna in domača živina (murodolke, muricodolke in marijadvorke), v zadnjih letih mnogi kupci iz Nemčije, Češke, Moravske, Gornje Avstrije in tudi iz Ogrskega, ki nakupijo za lepe denarje mnogo živine. Kot poseben moment spodnještajerske slike živine se kaže še pravilna lega nog, po večini lepa podhrbtja,
... ■	1	------------- ,1	■■■■], ..1-Tj-)
skoro vse skozi dobre noge, celo pri suhi živini in lep razvoj onih znamenj, ki kažejo na mleko. Kar dela to razstavo še pred vsem zanimivo, je dejstvo, da imamo z eno edino izjemo (štajersko hranilnico) razstavljeno le živino iz kmetskih hlevov. Tega ne smemo nikdar pozabiti. Daši med vsemi 120 glavami nekatere male izjeme — samo živina, ki je bila vse leto v gorah vedno na paši — ni mogla popolnoma zadovoljiti ogledovavca, vendar je bila pretežna množina živine taka, da moramo kmetskim živinorejcem dajati vso hvalo za njihovo pravilno umevanje umne živinoreje.
Poročevavec meni, da mora te splošne opazke priobčiti za boljše umevanje slike, kakršno kaže spodnještajerska goveja živina na razstavi na graškem jesenskem sejmu 1909.
Med živino je zastopanih tudi par bikov ' zadrug in subvencijskih bikov c. kr. štajerske kmetijske družbe, da se pokaže, kako se razvijajo na Gornjem Štajerskem kupljeni regeneratorji.
Po pasmah je razdelitev sledeča: med 120 glavami je 40 murodolk, 35 marija-dvork, 25 muricodolk in 20 pincgavk razmerje, ki kaže približno razmerno razdelitev teh pasem po Spodnjem Štajerskem. Po rabnih kategorijah je razdelba sledeča: izmed 120 glav je 31 starih in 5 mladih bikov, 41 krav, 15 brejih telic in 15 ne-brejih telic, 3 teleta in 10 volov. Ta živina se je izbrala v sledečih okrajih: Celje 16, Vransko 1, Konjice 5, Šmarje 8, Laško 7, Ormož 8, Ptuj 12, Marnberg 9, Maribor 5, Slovenja Bistrica 8, Slovenji Gradec 13, Sevnica 15 in Brežice 13. Niso pa zastopani okraji: Gornja Radgona, Ljutomer, Sv. Lenart, Rogatec, Gornji-grad, Kozje in Šoštanj.
Vsled natančnih in točnih predpriprav se je lahko vsa živina že v soboto ^.septembra pravočasno v šotoru na graškem jesenskem sejmu postavila, tako da so razsojevavci lahko 26. septembra ob 9. uri zjutraj začeli s svojimi predpripravami. Razsojevavci so dokončali svoje delo ob
1.	uri popoldne, ko so se rezultati tudi protokolarično zapisali. Poleg dela raz-sojevavcev sta, kakor v letih 1907. in 1908. tudi letos dr. Pavel Schuppli in c. kr. finančni nadsvetnik Marka Matievič živino tehtala in merila in določevala živo težo živine z merilnim trakom in do-
bila na ta način množico podatkov, ki bodo dali dragocene podatke o razvoju domačih pasem in vrednosti Matievičeve metode določevanja žive teže z merilnim trakom in ki so zaradi tega trajne vrednosti.
Med razsojevavci so bili sledeči gospodje :
I.	Za skupino murodolk: Janez Niemetz, deželni okrajni živinozdravnik v Knittelfeldu; dr. Kristijan Nieder-dorfer, posestnik, Voitsberg; Reinhard Freiherr Bachofen v Echt, graščak na gradu Murstalten; Karl Valentinič, šolski ravnatelj, Laško.
II.	Za skupino marijadvork: Karl pl. Adamovich de C s e pin, c. in kr. komornik, graščak, Yelenje; August GUnther, medar, Slovenji Gradec; Jožef Mursa član osrednjega odbora c.kr. kmetijske družbe in posestnik v Krapji; Karl Kordule, mestni živinozdravnik, Gradec; Leo Zedlacher, član osrednjega odbora c. kr. kmetijske družbe in veleposestnik v Mariabofu.
III.	Zu skupino pincgavk: Henrik vitez pl. Plessing, drugi podpredsednik c. kr. kmetijske družbe, graščak na gradu Waldegg; Rihard Klammer, član osrednjega odbora, deželni poslanec in graščak na gradu Ebensfeld; Friedrich Hoffmann, graščak v Gradcu; Bernard F e st, c. kr. okrajni živinski nadzdravnik, Murau.
IV.	Za skupino murico dolk : Alojz P oseh, veleposestnik, Šmarje v Muričini dolini; dr. Karl Leuschner, član osrednjega odbora c. kr. kmetijske družbe, graščinski nadzornik v Brežicah; Pavel vitez pl. Naredi - Reiner, strokovni učitelj na deželni poljedelski šoli v Grotten-hofu; Anton Raidel, deželni veterinami nadzornik, Gradec; Franc Simončič, krčmar, Sevnica.
Podpredsednik Henrik vitez pl. Plessing, v čegar spremstvu so prišli tudi člani osrednjega odbora Edvard J a-nusehke, Rihard Klammer, dr. Erik Klusemann, Jožef Mursa in Leo Zedlacher, je otvoril razstavo zastopajoč vsled potovanja na Dunaj zadržanega predsednika ekscelenco Edmunda grofa Attemsa s prisrčnim pozdravom na vse razsojevavce in z govorom o pomenu razstave. Na povabilo predsednika kmetijske družbe so se zbrali razsojevavci, člani osrednjega odbora, deželni strokovni organi in družbini uradniki v hotelu „Erz-herzog Johann" na preprosto kosilo, kjer se je zahvalil vitez pl. Plessing razsoje-vavcem in gospodu Jelovšku za njegov trud, dočim je deželni veterinami referent Januschke napil načelstvu in osrednjemu odboru kakor tudi skupnemu delovanju živinozdravnikov in osrednjega odbora in član osrednjega odbora Zedlacher spodnještajerskim okrajnim za-stopom in njihovim načelnikom.
Razsojevavci so priznali sledeče nagrade :
a) Častne nagrade:
Graščina Lichtenegg - Ptuj štajerske hranilnice za kolekcije 7 pincgavk zlato razstavino kolajno kmetijske družbe z diplomo; Rihard Sons v Breznem za kolekcijo treh marijadvork zlato razstavino kolajno kmetijske družbe z diplomo; Matej Steiner v Goricah za kolekcijo štirih
murodolk srebno državno kolajno z diplomo; Janez Katič v Riegelsdorfu za kolekcijo 2 muricodolk srebrno državno kolajno z diplomo; bikorejska zadruga v Središču za kolekcijo treh pinegavskih bikov srebrno državno kolajno z diplomo; Janez Wrbnjak v Pameču za kolekcijo 3 marijadvork srebrno državno kolajno z diplomo; bikorejska zadruga v Slovenjem Gradcu za starega marijadvorskega bika (štv. 108) srebrno državno kolajno z diplomo; Jožef Sribar v Stari vasi-Videm za dva murodolsko vola srebrno državno kolajno z diplomo; Franc Cetin v Selah za muricodolskega starega bika (štv. 68) srebrno državno kolajno z diplomo; Jožef Špan v Golobinjeku za starega muricodolskega bika srebrno državno kolajno z diplomo; Ferdinand Roš v Hrastniku za kolekcijo 3 murodolk bronasto kolajno z diplomo; Jožef Fidler v Hotunjah za kolekcijo treh murodolk bronasto državno kolajno z diplomo; Edvard Pinc v Ribnici za kolekcijo dveh marijadvork bronasto državno kolajno z diplomo; Pavel Rat v Št. liju pod Turjakom za kolekcijo treh marijadvork bronasto državno kolajno z diplomo; Martin Radej v Kladjem za dva muricodolska vola bronasto državno kolajno z diplomo.
5) Darila v denarju.
Biki: Prva darila (državna darila po 80A) so se priznala: Jožefu Pristovsku v Draživesi-Celje; bikorejski zadrugi v Središču; Jožefu Špan v Golobinjeku-Sevnica; bikorejski zadrugi v Slovenji-Bistrici. — Druga darila po 60 A (državna darila) bo dobili: Jožef Kmetec v Mala-hornu-Konjice; Blaž Toplak v Pichel-dorfu-Ptuj; Ignacij Mencin v Dolu-Za-bukovje-Sevnica; Franc Dietinger pri Sv. Ožboltu-Marnberg. — Tretja darila po 40 A (državna darila) so dobili: Franc Vengust v Vendrušu-Celje; Maria Jelen v Konjicah; Janez Šegula v Hlapju-Ptuj; Franc Cetin v Selah-Brežice; Anton Hochkraut, Šmarje-Sevnica; Rihard Sons v Breznu-Marnberg; Karl Vavken v Mislinji-Slovenji Gradec. — Četrta darila (državna darila) po 30 A: Janez Merguč v Slatini-Šmarje pri Jelšah; Matej Steiner v Goricah-Celje; Martin Cakš v Koret-nem-Šmarje pri Jelšah; Anton Gabršček v Savi-Celje; Mihael Matjaž v Brezovici-Šmarje pri Jelšah; Franc Rataj, Šmarje pri Jelšah; Jožef Zapušek, Kalobje-Čelje; Jožef S to p er v Peršovcu-Konjice; bikorejka zadruga v Središču; Lovrenc Petovar v Ivaujkovcih-Ormož; bikorejska zadruga v Središču; Miha Senica v Dov-skem-Šenovem-Sevnica; Franc Klenov-š č e k v Podgorji-Zabukovji-Sevnica; Janez Vidmajer v Padežu-Zabukovji-Sevnica; bikorejska zadruga v Slovenjem Gradcu; bikorejska zadruga v Šmartnem pri Slovenjem Gradcu; bikorejska zadruga v Št. liju pod Turjakom-Slovenji Gradec; Ropert Repnik v Cerknici-Maribor; Janez Zabavnik v Ribnici - Marnb er g; Matija Tomasini v Gornji Ložnici-Slo-venja Bistrica; Franc Vrečko pri Sv. Juriju ob Pesnici-Maribor; Ewald Hem pl v Cerknici-Maribor.
Krave: Prva darila po 60 K (državna darila) so dobili: Jurij Zabukovšek v Suterjem-Šmarje pri Jelšah; Andrej Bedjanič, Obreč-Ormož; Janez Katič
v Riegelsdorfu-Brežice; Ferdinand Pukl v Modražu-Slevenja Bistrica. — Druga d? rila po 50 A (državna darila). Jernej Vrečko v Černoljici-Celje; Janez Katič v Riegelsdorfu-Brežice; Franc Skala v Stari vasi-Videm-Brežice; Janez Vrhnjak v Pamečah-Slovenji Gradec. — Tretja darila po 40 K (državna darila): Alojz Igričnik v Dolu-Laško; Marija Vrečko v Novivasi-Celje; Jožef Stojan v Vrbnem-Celje; Jvan Kočevar v Središču; Silvester Mlaga na Planini-Sevnica; Franc Gračner v Pokleku-Blanca-Sevnica; Ivan Kac v Slovenji Bistrici; Anton Skočir v Ribnici-Marnberg. — Četrta darila po 30 K (državna darila) so dobili: Anton Rezar v Podgradu-Celje; Ferdinand Roš v Hrastniku-Laško; Mastej Steiner v Goricah-Celje; Franc Gajšek v Vrbnem-Celje; Andrej Schmid v Jurkloštru-Laško; graščina Weixelb erghof v Laškem; Blaž Režabek v Spodnji Prištovi-Konjice; Miha Jevšenek v Šmarju pri Jelšah; Lovrenc Baumann v Središču; Janez Pavlovič v Armes-kem-Sevnica; Peter Peterkovič v Mostcu-Brežice; Blaž P ečnik v Brežicah; Jožef Sribar v Stari vasi-Videm-Brežice; Miha Cinžer v Hrastecu-Sevnica; Janez Š e r b e 1 v Hošnici-Slovenja Bistrica; Anton Jerovšek v Spodnji Novivasi-Slovenja Bistrica; Janez Preglav na Muti-Marn-berg; Janez Konečnik v Vrhih-Slovenji Gradec; Edvard Pivec v Ribnici-Marnberg.
Telice:	Prva darila po 40 K (de-
želna) so dobili: Franc Kupnik v Konjicah; Jakob Cvetko v Podvincih-Ptuj; Dominik Ribič v Kališovcu-Sevnica; Janez Jerovšek v Spodnji Novivasi-Slovenja Bistrica. — Druga darila po 30 A (deželna darila): Anton Pia s kan v Braslovčah; Matija Kugler v Šmartnem v Rožnidolini pri Celju; Janez Marzidovšek v Zagaju—Šmarje pri Jelšah; Franc Kačičnik v Dramljah-Celje; Gregor Ocvirk pri Sv. Lovrencu pri Prosinu-Celju; Martin Pinterič v Selih-Brežice; Janez Starki ml. v Sevnici; Miha Zorko na Spodnji Poljskavi-Slovenja Bistrica; Edvard Pivec v Ribnici-Marnberg. — Tretja darila po 20 K (deželna darila): JožefZveglič na Planini-Sevnica; Ferdinand Roš v Hrastniku Laško; Matej Steiner v Goricah-Celje; Jožef Fidler v Hotunji-Šmarje pri Jelšah; Ferdinand Roš v Hrastniku-Laško; Jožef Ornik na Ptuju; Jurij Kuhar v Vrstju-Ptuj; Lovrenc Baumann v Središču; Franc Žnidaržič v Rakovcu-Brežice; Jožef Gašperin v Mihalovcu-Brežice; Jožef Balon v Stari vasi-Bizeljsko-Brežice; Valentin Urbanelv Dolžah-Slovenji Gradec; Pavel Rat v St. liju pod Turjakom-Slovenji Gradec.
Teleta: Prva darila po 25 K državna darila):	Matej Steiner v Goricah-
Celje; Ewald Hem pl v Cerknici-Maribor. — Drugo darilo po 20 K (državno darilo: Richard Sons v Breznu-Maribor; Franc Kramberger v Kaniži-Maribor.
Voli: Prvov darilo po 80 A (deželno darilo): Jožef Šribar v Stari Novivasi-Videm-Brežice; Martin Radej v Kladji-Sevnica; — Drugo darilo po 60 A (deželno darilo): Jožef Fidler v Hotunjah-Šmarje pri Jelšah; — Tretje darilo po 50 A (deželno darilo): Pavel Rat v St.
liju pod Turjakom-Slovenji Gradec; Janez Vrhnjak v Pamečah-Slovenji Gradec.
Razsojevavci so nadalje soglasno sklenili podeliti za trud in zasluge pri prireditvi razstav živine iz Gornje, Srednje in Spodnje Štajerske o priliki graškega jesenskega sejma v letih 1907, 1908 in 1909: srebrno državno kolajno : ravnatelju deželne šole za planšarstvo dr. Pavlu Schuppliju, deželnemu potovalnemu učitelju za živinorejo Martinu Jelovšku, deželnemu nadinž. Antonu Schwarz u, glavnemu tajniku Francu Juvanu; bronasto državno kolajno:	zadružnemu
inštruktorju Fricu Schneider ju, knjigovodji Francu Walcherju, officijalu Emanuelu S k o riČu in asistentu Martinu Zupancu.
Skupno se je razelilo 4000 K v denarju za 113 glav goveda med 92 kmetskih posestnikov. Ta znesek se je vzel deloma (3000) iz državne dotacije za živinorejo, doČim se je subvencija dežele za prireditev razstave v znesku 1000 JV popolnoma porabila. Častnih nagrad, to je kolajn z diplomi se je skupno priznalo 15 in sicer 2 zlati kolajni za razstavo c. kr. kmetijske družbe, 8 srebrnih in 5 bronastih državnih kolajn. Pohvalno se mora omeniti ravnanje Štajerske hranilnice, ki se je v prilog kmetskih živinorejcev odrekla nele nagradam v denarju, ampak je k stroškom za prireditev te razstave pripomogla še 300 K. Graščinski upravi Lichtenegg, ki je last štajerske hranilnice, se je za razstavljeno kolekcijo 7 pincgavskih goved priznala najvišja nagrada, zlata družbina kolajna.
Svečano razdeljevanje nagrad se je vršilo 28. septembra ob 11. uri predpoldne v šotornem hlevu v navzočnosti zastopnika visokega c. kr. poljedelskega ministrstva, gospoda c. kr. vladnega svetnika Henrika Giertha, mnogih članov osrednjega odbora, gospoda potovalnega učitelja Martina Jelovška in asistenta Zupanca, družbinih uradnikov, in velikega dela razstavljavcev. Namestu zaradi zasedanja deželnega zbora zadržanega predsednika c. kr. kmetijske družbe, ekscelence Edmunda grofa Attems je razdelil nagrade član osrednjega odbora dr. Erih Klusemann. Pozdravil je zastopnika visokega c. kr. poljedelskega ministrstva, gospoda vladnega svetnika Giertha, nato funkcij ona rje razstave in vse razstavljavce prav prisrčno in je opozarjal na to, da je razstava postala mogoča le vsled zelo izdatnih podpor države, dežele, društva „ Grazer Herbstmesse", štajerske hranilnice, kakor tudi mnogih okrajnih zastopov in veleposestnikov na Spodnjem Štajerskem in da je bilo le na ta način omogočeno izplačati toliko in tako bogatih nagrad. V imenu osrednjega odbora se zahvali vseh imenovanim faktorjem odkritosrčno za izdatno podporo skupnega dela in prosi posebno gospoda zastopnika vlade, naj blagovoli to hvalo naznaniti njegovi ekscelenci gospodu poljedelskemu ministru in še nadalje ohraniti stremljenjem štajerskih kmetovavcev na polju živinoreje svoje zanimanje in svojo naklonjenost. Dr. Klusemann se spomni nato v kratkih besedah rezultatov te razstave vseh treh delov dežele, omenja požrtvovalno delovanje gospoda deželnega potovalnega učitelja za živinorejo J e-
lovška pri vseh treh razstavah in pripomni, da se pridružuje letošnja spodnještajerska razstava lepo vsem prejšnjim vkljub lanskemu pomanjkanju krme. Spodnještajerski živinorejci zaslužujejo posebno priznanje, da so vkljub svojemu težavnemu položaju postavili na razstavo tako lepo živino, ki je zgovorna priča o napredku živinoreje na Spodnjem Štajerskem. K sklepu je slavil najvišjega zavetnika kmetijstva, Njega Veličanstvo cesarja Franca Jožefa.
Razstavo je obiskal ekscelenca gospod deželni glavar in načelnik c. kr. kmetijske družbe ekscelenca Edmund grof Attems, veliko število deželnih poslancev in mnogo občinstva na graškem jesenskem sejmu. Vsi so se z velikim priznanjem izražali o razstavi.	Glavni tajnik Juvan.
Naš izvoz živine in mesa.
Za našo domačo živinorejo je velike važnosti, da vemo vedno, kaka je naša inozemska trgovina z živino, ker si lahko samo na podlagi teh podatkov ustvarimo sodbo o eventualni ceni za živino, če velja to že za navadne čase, velja še tembolj za sedaj, ko se bodo sklepale trgovinske pogodbe z balkanskimi državami, oziroma ko se bodo obnovile, ker zadevajo te pogodbe bolj ko kaj drugega našo živinorejo in sicer ne le z ozirom na konkurenčno sposobnost teh pokrajin v tem oziru, ampak tudi z ozirom na obliko, v kateri se bodo zgore omenjene pogodbe obnovile.
Po uradnih podatkih, ki jih imamo za prvo polletje 1909. o našem izvozu živine in mesa, posnemamo, da se je povzdignil pred vsem naš izvoz živine, doČim se mora reči, da je izvoz drobnice (ovac in svinj) nazadoval. Goveda je šlo 90.106 glav v vrednosti 33 2 milijonov kron v inozemstvo, to je še enkrat toliko ko v prvi polovici leta 1908. in po vrednosti za 11*3 milijonov K več. Skupno je znašal naš izvoz živine za klanje v času od januarja do junija t. 1. 111.982 glav v vrednosti 33'9 milijonov K, dočim je v istem času prejšnjega leta znašal 132 031 glav v vrednosti 24'2 milijonov kron. Torej je bilo 9 7 milijonov Jfveč, dasi je bilo 20.049 glav manj. To navidezno nasprotje se lahko razloži iz zmanjšanega izvoza drobnice.
Izvoz mesa se je v tem časn zvišal za 1800 metrskih stotov v vrednosti okroglih 300.000 K. Sledeča tablica daje pregled o našem izvozu mesa in živine:
Izvoz mesa in živine od januarja do junija.
	Vrednost v		Glav			
	kronah				Razloček	
	1908	1909	1908	1909		
Voli . . .	15,879.000	18,066.750	26.867	30.849	+	3.982
Biki . . .	1,173.730	1,124.760	2.062	2.064	+	2
Krave .	3,239.200	4,420.055	7.716	10.918	+	3.202
Mlajina. .	1,456.110	9,344.085	5.393	43.286	+ 37.893	
Telci. . .	171.108	289.933	1.764	2.989	+	1.225
Ovce . . .	1,564.864	465.136	55.888	16.612	—	39.276
Koze . . .	1.950	4.125	78	165	+	87
Jagnjeta .	247.392	14.772	20.616	1.231	—	19.385
Svinje . .	458.769	208.497	11.647	3.868	+	7.779
Klavne živita	24,192.123	33,938.113	132.031	111.982	—	20.049
Meso			metr. stoti			
Sveže . .	819.470	1,221.075	4.474	6.823	+	2.349
Pripravljeno	1,198.450	1,078.580	6.417	5.778	—	639
Klobase	44.200	59.356	243	318	+	75
Meni izdelki	2,062.120	2,359.011	11.134	12.919	+	1.785
Velik del časopisja se navdaja pri zvišanem izvozu živine na najlepšim upom in vsebina vseh tozadevnih notic gre na to, da se sedaj bližajo časi, ko bo zopet lahko napredovala naša živinoreja. S tem se hoče očidividno doseči namen, da bi se budnost naših živinorejcev pred raznimi nevarnostmi, ki jim grozijo, uspavala in da bi se za stremljenja merkan-tilističinh krogov v trgovsko političnem oziru ustvarila svobodna pot.
Cel položaj pa nikakor ni tak, da bi se našim živinorejcem omogočila potrebna brezskrbnost; kajti pobližje prematranje in primerjanje zgore navedenih številk nam kaže, daje položaj naravnost nevaren. Sicer se je izvoz naše živine v Nemčijo povzdignil za okroglih 1500 glav in v Švico za kakih 3000, kar kaže, da so se številke iste dobe prejšnjega leta nekako podvojile. Sledeča tablica nas pouči natančneje o tem:
Dežele	Govedo	Svinje	Ovce
	Število kosov		
Nemčija		40.452	281	1.386
Švica		6.750	636	9.121
Italija		42.550	2.866	834
Belgija		—	—	3.170
Francoska 		—	—	3.493
Dejstvo pa, da je naš izvoz v Nemčijo in Švico tako poskočil, kaže naravnost žalostne razmere pri ceni naše živine; trgovsko je bil ta izvoz omogočen samo s tem, ker so bile ceno pri nas tako nizke, da se je lahko premagala visoka carina omenjenih držav. To dejstvo torej pač nikakor ne govori proti, ampak naravnost za žalosten položaj, v katerem se naša trgovina z živino ravno sedaj nahaja.
Še bolj jasno pa se nam pokaže to dejstvo, če se ozremo na žalosten položaj našega izvoza mlade živine. Ta je poskočil od približno 5000 glav na več ko 43,000 v prvem letošnjem polletju — to je za več ko 38.000 glav v vrednosti 9 milijonov proti 1 milijonu leta 1908. poskočil in naj večji del te živine je šel v Italijo, ki nam bo pozneje zaradi naše najnovejše pogodbe glede živinskega prometa ž njo delala s svojim uvozom stare živine še velike preglavice. Ker tvori mlada živina temelj vsake živinoreje, kaže izvoz tako velike množine nase mlade živine na to, da naši živinorejci ne verujejo več v to, da bi se živinoreja še dalje izplačala in da so začeli zaradi tega za vsako živinorejo tako zelo potrebno mlado živino prodajati.
V takem položaju pač ni treba posebnega preroškega duha, če hočemo trditi, da gre v takih razmerah naša s tolikimi žrtvami na času in denarju zboljšana živinoreja v žalostno bodočnost.
Še bolj postaja žalosten ta položaj zaradi tega, ker seje zvišal uvoz živine iz Ogrske, kar se vidi na naslednjih številkah:
Uvoz živine iz Ogrske:
1908	1909	1908	1909
januarja do maja	januarja do maja
85.807.634 K 46,678.220 glav 90.839 glav 128.485 glav.
Zaradi popolnosti še omenjamo, da je poskočil v istem času tudi uvoz svinj od 24 na 29 milijonov K, skupen uvoz živine iz ogrske pa za 16‘8 milijonov K.
2
Zaradi tega je lahko umljivo, da se kaže v širnih slojih naših živinorejcev velika nevolja in da zrejo vsi naši kmeto-vavci, posebno pa v planinskih deželah, ki so navezani edino na živinorejo, s težkimi skrbmi v bodočnost in da upajo v svoje agrarne poslance, ker leži v nji-kovih rokah, da onemogočijo s trgovsko politiko Še daljšo škodo, ki grozi našim živinorejcem.
Koliko mleka dajejo razne pasme goveda na Štajerskem.
(Napisal A. G s timer.)
(Dalje.)
Na kmetijski šoli v Grottenhofu (kjer so same pincgavke), se ta čreda ravno spreminja, tako da sem lahko porabil le letnike 1906, in 1907. V teh letnikih je bilo tukaj 24 glav s 43 kontrolnimi leti po 2.115 % mleka s 3-88 odstotka = 89-07 kg tolšče, za 100 kg škrobove vrednosti, v krmi se je dobilo 106 kg mleka. Izmed 22 starih krav tehta vsaka 569kg. — Na mariborski šoli spada sem 6 glav z osmimi kontrolnimi leti (1906 in 1907), ki bo dale po 1.960 kg mleka s 4*02 odstotka — 78-79 kg tolšče. Na Grabnerhofu se je v letih 1905. —1907. kontroliralo skupno 12 starih krav s 24 letnimi zaključki, ki so dajale povprečno po 2.683 kg mleka s 4-01 odstotka = 107-665 kg tolšče. Če smemo vzeti 16 kg sena za računanje, kakor smo preje rekli, se dobiva tukaj za 100% škrobove vrednosti 126% mleka. Povprečna teža je znašala 627 % brez izvzete brejosti, tako da moram po svojih računih vzeti kakih 600 % za račun.
(Je seštejemo vse to, dobimo 149 pinc-gavskih krav z 278 kontrolnimi leti, ki je imela vsaka po 2.235 % mleka po 3'84 odstotka — 85-81 % tolšče. Te krave so dale 73 odstotkov telet, od teh je bilo 54 odstotkov teličkov in 46 odstotkov teliček, 67 teličkov je tehtalo povprečno 44 09 %, 100% teliček po 42 02%. Splošno se trdi, da imajo pincgavke težka teleta, to se tudi tukaj vidi. 50 starih krav je tehtalo povprečno kakih 575 %. Množina mleka je bila povprečno od 664 % po 4-3 odstotka = 28 73 % tolšče (v nekem slučaju celo le 538 % mleka) do 4.356 % mleka po 3-4 odstotka = 146-19 % tolšče v obratu prvega štajerskega kontrolnega društva ali 3.444 % po 4-39 odstotka = 151-16 % na Grabnerhofu. Torej stoje glede množine mleka pincgavke za marija-dvorkami in murodolkami, in ne dosezajo niti njih najvišjih množin mleka. Nasprotno pa prekašajo pincgavke druge štajerske pasme glede možnosti spitanja, kakor mi je povedal jeden največjih živinorejcev dežele in tudi glede množine in teže telet, kakor smo zgore pokazali.
Iz precej številnih poročil o drugih pincgavskih čredah podajam za vzgled samo eno. V listu „Deutsche landwirt-schaftliche Presse“ (1902. štv. 32) navaja B e g uin množino vpisanih krav nekdanjega štajerskega plemenskega društva na 2.200 do 2.400 % po 3-5 do 3-8 odstotka, naj-večja množina je bila leta 1897 od krave štv. 6 v Vasoldsbergu 4.278 %. Po letnem poročilu pincgavskega plemenskega društva za leto 1903. se je leta 1903. v Welsberglu namolzlo 2.385 % od 15 glav, v Neustiftu (1902. do 1903.) od 13 glav
v 21 kontrolnih letih 2.382 %, mala čreda gospe Wolfbauer v Stainzu (5 glav) je dala po 2.736% mleka. Na Solnograškem je prišla Blavna Schmidtmannova čreda v Hintertal-Bachwinklu od 1970 % v letu 1891 na 2.685 % s 3.74 odstotka — 99-30 % tolšče v letu 1901. V Drauhofnu na Koroškem („Karntner landwirtschaftliche Mitteilungen 1902“, štv. 1) velja kot povprečje 2 304 l s pač 4 odstotki tolšče, ker se dobi iz 100 l mleka polpeti kilogram surovega masla. Na Tirolskem se je v plemenskih zadrugah v letih 1905. do 1908. v celoti kontroliralo 1.534 krav, ki so dale 2.007 % na leto.
Vse to niso nikakor velike množine in vendar lahko daje tudi ta pasma zelo dobre molznice; vendar pa se mi zdi, da so vse tukaj obravnavane krave zelo lahke. V Kapuvaru se je redila čreda kakih 100 glav, povprečje cele črede je v letih 1892. do 1896. izračunalo na 2.971 litrov, povprečje pri 30 najboljših kravah je bilo 3.524 litrov pri živi teži 530 %, povprečje pri 10 najboljših kravah pa 3.936 litrov pri živi teži 515 %. O neki kravi se navajajo naravnost velikanski pridelki: povprečje 5.340 litrov v štirih letih, v letu 1894 edinem 5.730 litrov. Po neki notici v listu „Milch-Zeitung" daje ta čreda sedaj seveda le 2.400 do 2.600 po 3-74 odstotka kot dveletno povprečje od 37 glav, ki pa jih prekašajo zapadno ogrske sim-mentalske križanke, ki dajejo 3.100 litrov mleka s 4 odstotki tolšče. Po-polnoma na mleko so se prej redile molltalke, mala pasma, ki pa se je sedaj marsikje že izenačila s pincgavkami, kar je precej škodilo množini mleka, kakor se je pokazalo na kmetijski razstavi v Celovcu („Oesterreichische Molkereizeitung“ 1903, štv. 19, posebno primerno to, kar piše Adamec v štv. 20). Vendar pa še mora biti ta stara dobro molzna pasma v dolini Molle, ker dobiva neko srednještajersko izmolzno gospodarstvo od tam svoje najboljše molzne krave; v letih 1901. do 1903 se je tam 81 letnikov tudi kontroliralo; dali so povprečno 3.325 litrov, za 13 odstotkov več, ko izbrane krave raznih štajerskih pasem. Povprečna teža petih glav je znašala 510 %, tudi pri drugih znaša baje okoli 500 %; tako so vkljub svojemu velikemu pridelku mleka bolj težke ko stare mdlltalke, o katerih poročata Mar-tiny in Mottoni.
5.	Vzhodnještajerska lisasta pasma.
Ta ima križanke simentalske pasme različnih stopenj, enako kakor v sosednji zapadni Ogrski, ki se tudi v sosednjih delih Nižje Avstrije vedno bolj in bolj širi. Plemenski biki se jemljejo navadno v zapadni Ogrski, največ je na to pasmo vplivala pač čistokrvna živina črede v Batotu. Dozdeva se mi tudi, da sem na dveh posestvih na Spodnjem Štajerskem videl krave te pasme; imele so vse znake križanja s simentalkami in so bile kupljene na graškem sejmu. K tem še prihajata dve kravi s petimi kontrolnimi leti iz živinorejske šole v Mariboru, ki sta se mi označili kot križanki med simentalkami in pincgavkami. Skupno je torej 9 krav z 20 kontrolnimi leti, v katerih se je namolzlo 56.702 % mleka, v 48.633 % mleka je bilo 1.763 % tolšče. To daje povprečje 2.835 % mleka po 3-63 odstotka
= 102-79 % tolšče. Da je ta rezultat tako zelo ugoden, k temu je največ pripomogla krava štv. 7 v Mariboru, ki je v letu 1907 . samem dala 5.052 % mleka po 4-3 odstotka = 217-24 % tolšče. Ta pridelek mleka in tolšče je tako velik, da mu na vsem Štajerskem ni enakega. To kravo moramo označiti kot naravnost čudovito in velika škoda bi bila, če bi se zaradi tega, ker je križanka, ne rabila dalje za pleme.
Sploh pa je število dvajsetih kontrolnih let premajhno in pripadnost k tej pasmi premalo zanesljiva, da bi se lahko delali zanesljivi sklepi; zelo žal mi je, da ne morem da*i podatkov izVzhodnje Štajerske. Dejstvo je, da je ta pasma tudi v izmolznih hlevih pri Gradcu zelo priljubljena. Po izvoru te pasme bi pričakovali večjo množino mleka. Križane so z na mleko visoko vzrejeno kulturno pasmo, od katere je na njih pač precej prešlo. Po Ujhelyju („Oesterreichische Molkenzeitung" 1906, štv. 116) je dalo 90 glav zapadno ogrskih simentalk križank v Martovdsdru leta 1905. po 2.487% mleka po 3‘92 odstotka tolšče, v Kapuvaru celo 3.100 % mleka. V šoli v ogrskem Starem gradu je dajalo 20 pri kmetih nakupljenih pinkafelderic 2.244 % mleka po 4 odstotke = 89-76 % tolšče.
6.	Domača štajerska pasma.
Pod tem pojmom umevam vse živali
I.	štajerkega kontrolnega društva, pri katerih se mi ni posrečilo določiti pripadnost k tej ali oni pasmi. K tem še štejem eno kravo na vinorejski šoli v Mariboru, ki se mi je označila kot križanka pincgavske in muricodolske pasme. Skupno jih je tako 43 glav s 87 kontrolnimi leti, v katerih so dale 2.270% mleka po 3-74 odstotka = 84-81 % tolšče. Dajejo 814 odstotka telet, med katerimi je bilo 52-54 odstotkov bikičev in 47-46 odstotkov teličk. Ta rezultat nikakor ni tako slab, množina mleka prekaša povprečje pincgavk in muricodolk in prihaja muro-dolkam zelo blizu. Množina tolšče je zelo mala. Tudi to je zopet dokaz, da se s samo rejo na čisto pasme še ne opravi vse.
7.	Križani planinski sivci in štajerska pasma.
Te sem našel pri treh članih I. štajerskega kontrolnega društva. Pri enem je bilo 5 glav z osmimi kontrolnimi leti; bile so na sejmih kupljene krave, ki so po sodbi vodje obrata in moji kazale vse znake takega križanja. Skupno so dale 20.198 % mleka s 753-26 % tolšče. Pri drugem je bila samo ena krava, ki se mi je izrečno označila kot križanka med montafonkami in štajersko domačo pasmo. Prikaže se šele leta 1907. —1908., je torej mogoče mlada krava. Dala je 1775 % mleka z 69.84 % tolšče. Pri tretjem je bila le ena glava z dvema kontrolnima letoma, ki se je označila kot križanka montafonk s križanko murodolk. Obe leti skupno sta dali 4 938 % mleka s 182-15% tolšče. Vseh Bedem s svojimi ednajstimi kontrolnimi leti je dalo 26.911 % mleka z 1005-25 % tolšče, torej povprečno 2.446% mleka po 3-74 odstotkov = 91-39 tolšče. Daši je število tako zelo majhno in vrhu tega (pri enem) nezanesljivo, in se iz njega ne dajo delati zanesljivi sklepi, vendar kažejo te številke to, kar se mora
teoretično pričakovati. Vidimo sicer, da pada vsebina tolšče, a vendar gre množina mleka jako zelo kvišku, da se je v primeri s pincgavkami, murodolkami in muricodolkami tudi povzdignila množina tolšče. Obžalujem, da ne morem navesti še par sto takih slučajev, kajti dokazovali bi več ko vsa teoretična razmatranja in govorice proti ali za križanke. Ali kakor, že rečeno, nisem jih našel.
(Konec sledi.)
Postava o živinskih kugah.
Kmetskega živinorejca navdaja strah in kurja polt ga obide, če sliši danes kaj o postavi o živinski kugi. Ta postava se mu zdi nepotrebna in nekako omejevanje pravic državljana, nekaka prava muka. Moji ljubi živinorejci, vi se s tem svojim nazorom hudo motite in bi delali zelo kisle obraze, če bi danes ne imeli postave o živinski kugi.
Predno o kaki stvari sodimo, se ne smemo prenagliti in kaj kratkomalo zavreči, ker se nam zdi neprijetno, kar pa vresnici ni, ampak si moramo stvar bliže ogledati in natanko preiskati vse vzroke, ki so povzročili kako stvar, predno lahko prav in zanesljivo o kaki stvari sodimo. Če se bo to zgodilo, potem bo vaša sodba o tej stvari pač popolnoma drugačna in vi boste začeli spoznavati in ceniti pravo vrednost in korist naše postave o živinski kugi.
Žalostno bi bilo z našo živinorejo, žalostno pa tudi z obstankom živinorejskega prebivavstva, če bi ne imeli postave o živinski kugi. „Brez postave o živinski kugi ni danes mogoča denarna živinoreja" proti temu izreku se ne more in ne da nič ugovarjati. Samo par tednov, ko bi bila ta postava brez veljave, in videli bi velike nadloge, ki bi prišle zaradi tega in ravno vi, ljubi živinorejci, bi sami zopet prosili, naj se da enaka postava.
Postava o živinski kugi je temelj živinoreje, ki se ne sme zmajati, naj se potem stvar opazuje s te ali z one strani. Naša postava o' živinskih kugah ima pred vsem dva namena in sicer;
1.	Preprečuje donašanje živinskih kug iz inozemskih držav;
2.	ugonablja kuge, ki so se pokazale pri nas doma.
Da se prepreči medsebojno okuže-vanje živine v raznih državah, in promet z živino med raznimi državami prost, ampak je ali popolnoma zabranjen (Rusija, Rumunsko), ali pa deloma omejen. To odredbo je povzročil namen, da bi se preprečilo donašanje živinskih kug iz tujih držav, s to odredbo se je skušalo domačo živinorejo zavarovati pred raznimi kugami in ji zagotoviti nemoten razvoj, kar je za kmetovavca pač lep in vzvišen smoter. Med raznimi državami imamo pogodbe o živinski kugi, ki se sklepajo na podlagi naše postave o živinski kugi. Če bi torej ne imeli postave o živinski kugi, bi tudi ne imeli takih pogodb med posameznimi državami in našo monarhijo, promet z živino bi bil torej prost, to je, vsak bi lahko popolnoma nemoteno uvažal živino iz raznih tujih dežel v našo državo, brez ozira na to, ali je živina zdrava ali mogoče celo okužena.
Tak prost promet z živino bi bil za domače živinorejce pač najhujši udarec v gospodarskem oziru, ki bi jih lahko zadel, kajti pred vsem bi padla zelo občutno cena naši domači živini in s tem bi se redna in umna živinoreja po naših deželah sploh onemogočila, to tudi zaradi tega, ker bi naša živina ne bila nikdar kuge čista. Drugače pa bi na ceno naše živine vplivalo tudi dejstvo, da bi vse one države, ki so naše sosede (Nemčija, Švica) in ki imajo urejeno živinozdrav-niške policijske razmere, ki imajo torej postavo o živinski kugi, zaradi vedne nevarnosti okuženja popolnoma zabranile naš izvoz živine.
Kakor se lahko uvidi iz navedenega, je ravno postava o živinskih kugah, ki zabranjuje in omejuje uvoz živine iz sosednjih dežel in postava o živinskih kugah je zopet, ki nam omogoča izvoz naše živine v druge države. Ze iz tega samega se vidi velikanski pomen naše postave o živinskih kugah in zaradi tega moramo po vseh močeh skušati ohraniti našo živino zdravo, da jo lahko vsak čas nemoteno izvažamo v tuje dežele. Ce ne stremimo za tem, da bi dosegli ta cilj in če ne zatiramo kug dovolj naglo, potem nam odgovori inozemstvo s tem, da zapre svoje meje našemu izvozu živine, zaradi česar pade potem zopet cena naši živini in živinoreja se ne izplačuje več.
(Je bodo ljudje enkrat do dobra spoznali gospodarski pomen postave o živinskih kugah, potem bodo nastale drugačne razmere in živinorejci in kme-tovavci bodo prvi, ki bodo delali na zatiranje raznih kužnih bolezni in sami pri tem pomagali. Danes se to žali bog ne godi, tako da oblastem ne preostaja nič drugega, ko da strogo ravnajo, ker je hitro pokončevanje kake kuge vendar odredba, ki je velikega pomena v splošnem in javnem gospodarskem interesu.
Če bi se postava o živinski kugi pravilno umevala in če bi se vse njene zahteve točno in vestno izpolnjevale, potem bi ta strogost sama po sebi ponehala, ker tam, kjer se vse zahteve natanko izpolnjujejo, ni potrebna nobena strogost. V takih razmerah se nobena kuga nebi mogla razširiti in če bi se vedno vse naznanilo takoj, bi se tudi takoj v nastanku zatrla. Kako prijetno in dobičkanosno bi bilo za naše živinorejce, kako ugodno za oblasti in za državo in koliko časa, truda, denarja in jeze bi se s tem prihranilo. Strogost pa bi se ohranila le za nepošteno trgovino z živino in tihotapljenje z živino.
Sedaj pa se, ljubi moji živinorejci, malo potrudite in mislite o vsem tem, kaj sem vam povedal in izpolnjujte popolnoma dolžnost, ki vam jo nalaga postava o živinskih kugah in prepričali se boste in uvideli, da je postava o živinskih kugah neizogibno potrebna in da hoče za vas in vaše blagostanje najboljše, da pa so tudi živinozdravniki, ki so v prvi vrsti poklicani, to postavo izvrševati, vaši najboljši in odkritosrčni prijatelji in svetovavci.
W i s i a k,
c. kr. okrajni živinski nadzdravnik.
Dodatek k navodilu o vporabi Matievičevega merilnega traka.
V konferenci za določevanje žive teže z merjenjem, ki se je vršila 25. avgusta 1909 v St. Lambertu na Gornjem Štajerskem in ki so se je udeležili tudi zastopniki c. kr. kmetijskih družb iz Štajerske in Koroške, se je po overjenem utemeljevanju sprejelo za potrebno in primerno, izdati k navodilu o rabi MatieviČega merilnega traka sledeči dodatek:
Kakor hitro je trak za merjenje ovit okoli prs in s primernim natezanjem dovolj napet, se obseg pri volih za 0, starih bikih za T6, pri kravah za DO, pri telicah in mladih bikih za 0*6 rdečih M enot podaljša in tako dobljena dolžina smatra za obseg. Na tem mestu se potem razbere pri normalno razvitih živalih teža v kilogramih na gornji rdeči razdelitvi. Pri nenormalno razvitih živalih potrebna korektura z napredovanjem ali nazadovanjem na rdeči M razdelbi se bere od naznačenega mesta.
Bodi na pr. obseg črez prša 195 cm, potem imamo na rdeči razdelbi 329 0. Za normalno razvite živali znaša pri 329 0 živa teža pri volih 590 kg, za bike pri 330 6 M 650 kg in pri kravah pri 330*0 pa 628 kg.
Oe pa je za vsako teh živali pri 195 cm obsega vsled izredno velike dolgosti ali drugih znakov, ki kažejo na večjo težo, potrebna korektura + 1, potem imamo pri 330 0 M za vole, za bike 3316 M in krave 331*0 teže 628, oziroma 693 in 670 kg.
Omeniti moramo, da so nastavki za te prsne obsege posneti po meritvi in tehtanju 689 goved, med katerimi je bilo 156 volov, 51 starih bikov, 80 ne brejih, 150 brejih krav, 78 telet i. t. d. Z ozirom na sam obseg Črez prša so znašale žive teže teh živali od 0 0627 ui in 0*10905 «3. Velika razdalja med obema koeficientoma (razdalja za manjšega 73*9 odstotka) ne dovoljuje, da bi se določil konstanten faktor a za formulo a u2, oziroma 0 0888, kakor bi se povprečno določil. Zato je nova metoda za rekonstruirani merilni trak z zgornjim dodatkom iskala in našla take spremenljive faktorje, ki omejujejo razdaljo med posameznimi težami v posameznih kategorijah živali (voli, biki, krave i. t. d.) in posameznih štadijih razvoja na najmanjše dopustne meje.
Inozemska živina z razmeroma zelo velikim obsegom in zelo malo dolžino, kakor n. pr. Garonnais-Limousin, Shorthorn Angus i. t. d. prekoračuje navedene meje, tako zadnja vrsta v nekem slučaju do 0 04435 m3 in potrebuje zato druge nastavke za prsne obsege. Ti pa se niso mogli dognati, ker manjka potreben material za opazovanje.
Kako se ubranimo podgan.
Splošno se ljudje pritožujejo o velikem razmnoževanju podgan in o škodi, ki jo delajo, zaradi Česar se nam zdi primerno času in potrebno, da opozorimo širše kroge, pred vsem pa kmetovavce, na to stvar.
Ne glede na ostudnost teh živali zremo v njih tudi. razširjevavce nalezljivih človeških in živinskih bolezni. To je tem bolj nevarno, kar lahko dobe svinje tri-
hine, če jedo trihinaste podgane ali pa če se jim v pičo pomeša blato od trihi-nastih podgan, kar se zelo lahko in zelo pogosto zgodi.
Podgane delajo veliko Škodo na poslopju in gospodarskih uredbah, poškodujejo in onesnažujejo vse prostore in vse stvari, do katerih lahko pridejo, vznemirjajo vedno živino, spravljajo v nevarnost in skoro onemogočujejo pravilno in umno perutninarstvo ter delajo tako veliko sitnobo in škodo v vsakem gospodarstvu.
Torej je nujno potrebno, da jih po možnosti pokončujemo in zatiramo in v ta namen priporočamo v naslednjem par primernih in izkušenih sredstev.
Podgane preganjamo pred vsem s tem, da jim odvzamemo vsa zavetišča in skrivališča, da zapremo kanale z železnimi mrežami. Nadalnja sredstva so, razun porabe različnih strupov tudi zalivanje podganjih lukenj z vodo ali degtom (tčrom), vpihavanje žvepljenega ali formalinskega dima v luknje z mehom, nadalje polaganje z žveplenim ogljencem napolnjenih volnenih cap v luknje, pri čemer se razširja žvepleni ogljenec vanje, se razširi po vseh zavetiščih in prežene podgane. Izmed drugih sredstev, ki služijo za po-končavanje podgan, bo zelo dobro tudi če nastavimo podganam previdno male kosce pogače, narejene iz 250 gr dobro zdrobljene zelene morske čebule, 400 gr krompirjeve moke, 70 gr pšenične moke in prejšnim delom repičinega olja. Večkrat se rabi tudi mešanica iz kopuzne moke, Btolčenega sladkorja in mavca (gipsa). Če se podgana te mešanice naje, se ji mavec v želodcu strdi in potem podgana zaradi tega pogine. Zelo uspešno sredstvo proti podganam je nadalje „Ratin“ — poseben povzročevavec bolezni ki ima to prednost, da škoduje le podganam in mišim. Prusko ministrstvo za poljedelstvo ga priporoča domenam in logarstvom; dobiva se v Berlinu, Unter den Linden 57/58.
Nazadnje še ne smemo pozabiti, da so ostroduhi in za lovljenje podgan pripravni psi, ki te živali vedno preganjajo in vznemirjajo, za preganjanje in zatiranje te gnusobe zelo porabni.
Da se rešimo podgan, ki so večkrat zelo sitne in nadležne, ne zadostuje, da rabimo samo eno sredstvo, večkrat je potrebno, da poskusimo par sredstev zaporedoma, dokler ne zadenemo najboljšega in najprimernejšega.
Iz podružnic.
Št. Jlj V Slov. Gor. Kakor lansko leto, tako bo tukajšnja podružnica oskrbovala tudi letos za svoje člane Bkupna naročila sadnih drevesec, cepljenk, gozdnih rastlin in umetnega gnojila. P. n. člani in kme-tovavci so uljudno vabljeni, da blagovolijo svoja naročila sporočiti podružni-Činim zaupnikom ali pa naravnost po-družničinemu vodstvu do 20. oktobra.
Gospodarske drobtine.
(Nabrane iz raznih gospodarskih in kmetijskih listov.)
Ali mi sosed lahko brani voziti les iz gozda čez njegov svet? Glede spravljanja lesa iz gozda čez tuj svet velja § 24. gozdnega zakona, ki slove: Vsak
posestnik je dolžan gozdne pridelke, ki se drugače sploh ne morejo, ali le z razmerno velikimi stroški iz gozda spraviti, pustiti prenašati po svojem svetu. To se pa mora zvršiti na najmanj škodljiv način in proti povračilu prizadete škode. O potrebi, spravljati les čez tuj svet, razsodi okrajno glavarstvo, ki k razpravi pritegne stranke in izvedence. Okrajno glavarstvo more takoj izdati začasno odredbo, če stranke niso z odredbo zadovoljne, se morejo pritožiti na deželno vlado. (Je se ne doseže spora-zumljenje glede povračila škode, je stranke nakazati na redno sodno postopanje. Les se pa more takoj pričeti spravljati, kakor hitro se založi tista denarna vsota, ki se je začasno izračunila za odškodnino.
i st	Tržna poročila.	KI
		
Cena deželnih pridelkov iz Štajerskega, Avstrije in Ogrske.
		a3				C				<a			i
		.52 g				<X> a		m ©		§		\	
Mesto				a		<s>		> o		tS		&	i
													
		K	v 1	K	V 1	K	V	K	V 1	K	V	K	V
Celje ..	50	12	50	10	50	10			8	5o|	950		10	—
Ormož .	50	14	—	10	—	9	50	9		i	905		7	25|
Gradec .	50	16	25	10	88	9150		10	—	9 38		11	60
Ljubno .	50	15	50	10,	50	9|75		9	75	9|50			—
Maribor	50	14	—	9	~ I	8 50		8	75i	9	25	9	—
Ptuj... .	50	14	—	9	50	10,	—	10		9	50	—	—
Inomost	50				-								
Celovec	50	26	—	20	-	—	—	17	50	—		—	—
Ljubljana	50				!								
Pešt ...	50	12	40	1009		—	—	8	75	—	—	—	—
Solnograd	50	13	15	9	35	—	—	8	40	9	90	—	—
Dunaj .	50	14	65	10	10	8	33	8	45	9	55	—	—
Line ...	50	—	—		—	—	—		—	—	—	7	83
Mesto		Ajda		Bob		Seno sladko		Seno	kislo	Ržena slama		Ježna	slama
	r—<				i								
	S	K	V	K	V	K	V	K	V	K	V	\K	V
Celje ...	50	11		10		8	50	7	—	7	—	1 6	—
Ormož .	50	8		13	—	6		5	—	4		4	—
Gradec	50	11	50		—	—	—		—			—	—
Ljubno .	50		—	14		7	—	6		4		3	—
Maribor.	50	8	50	12	—	6		—	—	3		2	75
Ptuj ...	50				—	6	50	6	—	4	20	Is	80
Graško tržno poročilo.
Sejmskrmoinslamood 27. septembra do 3. oktobra 1909. Pripeljalo se je 30 vozov s 293 meterskimi stoti sena in 18 vozov s 151 meter8kimi stoti slame, in je bilo slabše obiskan ko pretečeni teden. Cene so bile naslednje: Seno, kislo od K 8.50 do K 12.40, sladko od K 9.— do K 13.— ; ržena slama od K 6.— do K 7.60; pšenična slama od K 6.— do K 7.40, ječmena slama od K —.— do K -.—; ovsena slama od K -.— do K ; ježna slama od K -.- do K
Sejm z rogato živino dne 7. oktobra 1909 Prignalo se je 522 volov, 334 bikov, 544 krav 129 živih telet, pripeljalo se je — mrtvih telet, — svinj, — drobnic in 157 konj.
Izvoz na Nižje Avstrijsko:	1 vol,
48 bikov, 5 krav, — telet; na Gornje Štajersko : 94 volov, 17 bikov, 52 krav, 2 telet; Pred-arlberško: 7 volov, 28 bikov, 44 krav, 10 telet; v Nemčijo: - volov, — bikov, — krav, - telet; Moravsko: — volov,— bikov, —krav, —telet; Solnograd: — volov, — bikov, - krav, - telet; na Češko: — volov, — bikov, 33 krav, 10 telet; v Trst: — volov, - bikov, 46 krav, — telet; v Švico: 58 volov, 39 bikov, — krav, —telet.
Cena je bila za 100 kilogramov žive teže: klavni voli, tolsti od K 80.— do K 86.— (izjemoma K 94.—), poltolsti od K 68.— do K 78.—, suhi od K 58.— do K 66. —; voli za
ritanje od K 60.— do K 66.— ; klavne krave, tolste od K 58.— do K 66.—, poltolste od K 46.— do K 56. — , suhe od K 26— do K 42.-; biki od K 58.— do K 74.— ; dojne trave do 4. teleta od K 60.—, do K 72.—. črez 4. tele od K 5o-— do K 58 .—; breje od K 50.— do AT 60.—; mlada živina od K 60.— do K 74.—. Za 1 kilogram mrtve teže: telet do K —.— do —.—; svinje od K —.— do K —.—; pitanske svinje od K —. — do AT —.— Sejm klavne živine dne 8. oktobra 1909. Zaklana živina:	567 telet, 1738 svinj, 12
tornadov drobnice.
Cena klavne živine za 1 kilogram : teleta od K 1.30	do	K	1.36; teleta la (izjemna cena)	od
AT 1.38	do	AT	1.48; nemške mesne svinje	od
K 1.50	do	K	1.56; nemške pitanske svinje	od
K 1.42	do	K	1.46; ogrske pitanske svinje la	od
K 1.46	do	K	1.50; ogrske pitanske svinje Ha	od
K 1.36	do	K	1.44; mesne svinje od K 1.36	do
do 1.50, bošnjaške pitanske svinje, debele, od K -.— do K —; bošnjaške pitanske svinje, suhe od K 1.40 do K 1.46; ovce od K —.80 do K —.84; kozlički in jagnjeta od K -.— do K
Letni in živinski sejmi na Štajerskem.
Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letne in živinske sejme
Dne 24. oktobra v Ernovžu*; v Velenju*, okr. Šoštanj.
Dne 25. oktobra v Lembergu*, okr. Šmarje pri Jelšah; na Bizeljskem**, okr. Brežice; v Ribnici**, okr. Marnberg; v Lipnici*.
Dne 26. oktobra v Ormožu (svinjski sejem).
Dne 27. oktobra na Ptuju (sejem s ščeti-narji); v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje; v Mariboru*.
Dne 28. oktobra v Gornjem gradu**; v Slovenji Bistrici**; pri Sv. Tomažu-Koračice**, okr. Ormož; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Cmureku**; v Gradcu* ; v Št. Jurju ob juž. žel.**, okr. Celje; v Koprivnici**, okr. Kozje; na Muti**, okr. Marnberg.
Dne 29. oktobra v Gradcu (sejem z mlado živino).
Dne 30. oktobra v Brežicah (svinjski sejem).
Dne31. oktobra na Ptujski gori*, okr. Ptuj.
Dne 2. novembrav Vitanju**, okr. Konjice ; v Stradnu, okr. Cmurek; v Celju*; v Št. Vidu ob Vogalu**, okr. Lipnica; v Ormožu (svinjski sejem); v Radgoni*.
Dne 3. novembra na Ptuju (sejem s ščetinarji); v Pišecah**, okr. Brežice; v Lučah (sejem z drobnico), okr. Arvež; v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje.
Dne 4. novembra v Konjicah*; v Št. Pavlu pri Preboldu*, okr. Celje; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu (sejem z rogato živino in konji).
Dne 5. novembra na Spodnji Polskavi*, okr. Slov. Bistrica; v Gradcu (sejem v mlado živino).
Dne 6. novembra v Št. Janžu**, okr. Arvež; pri Novi Cerkvi**, okr. Celje; v Šmartnem**, okr. Šmarje pri Jelšah; na Rečici**, okr. Gornji grad; v Peklu*, okr. Slovenja Bistrica; pri Sv. Vidu pri Ptuju**; v Brežicah (tudi svinjski sejem).
Štv. 11.241.
Avizo!
Vojaška uprava kupi po trgovskih običajih za: Maribor.......... 5900 g pšenice in 5120 q rži.
Dotična zagotvitvena obravnava se bo vršila 27. oktobra 1909 pri c. In kr. intendanci 8. kora v Gradca.
Kolkovane prodajne ponudbe morajo priti najpozneje do 9. ure predpoldne. Natančnejše pogodbe so razvidne v popoldnih kupnih avizah in uzančnih zvezkih, razpoloženih pri intendanci 3. kora, pri vojaških oskrbovališčih v Gradcu, Mariboru, Celovcu, Ljubljani, Gorici, Trstu in Pulju, nadalje pri podružnem vojaškem oskrbovališču v Beljaku.
V Gradcu, oktobra 1909.	427—1
Od t. in kr. intendante 3. knra.

r
ZAD MU Gr A.
Poročila zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem, r. z. z o. p.
Gradec, Franzensplatz št. S.
I.
Razstava vina in sadja Zveze gospodarskih zadrug na graškem jesenskem sejmu 1909.
Ta razstava je tvorila eno najlepših središč graškega jesenskega sejma 1909; kako priljubljena je bila, kaže že samo dejstvo, da se je prvo nedeljo razstave razdelilo 19.000 pokušenj vina.
Nagrade so dobili sledeči: častno priznanje so dali razsojevavci izven konkurence stoječemu štajerskemu sadjerej-skemu društvu kot največjo nagrado.
Srebrno državno kolajno so dobili: dr. Edmunda Rossiwala graščinska uprava Thurmhof, pošta Borovnica pri Kalsdorfu: štajerska deželna poljedelska šola v Grottenhofu pri Gradcu in prva štajerska tvornica za sadne šoke in konzerve, Liebenau pri Gradcu.
Častno darilo Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem, 100 K v zlatu z diplomo, sta dobila: Franc Stocker, posestnik v Uebersbachu pri Flirstenfeldu in Jožef Fuchs, posestnik drevesnice v Lieznu.
50 K v zlatu in diplomo, 1. darilo mestne občine Gradec je dobila gospa Ailjelmina Avguštin, posestnica i. t. d. v Gradcu, Hochsteingasse 106.
Nadalje so dobili državno kolajno, kolajno kmetijske družbe v Gradcu, darila v denarju in diplome sledeči. Evgen M i h u r k o, grad Wildbach pri Lonču v Brucku ob Muri; Henrika viteza pl. Plessinga graščinska uprava Waldegg, pošta Kirchbach na Štajerskem; Rudolf J a ni s eh v Leithnu, pošta Ilz; Franc Praprotnik, nadučitelj v Šmihelu nad Mozirjem; Robert Pitter, župnik v Kamnici nad Frauentalom; Ferdinand Zechner v Glarsdorfu pri Weizu; Miha Prosz v Herrnburgu, pošta Grosz-Wilfersdorf; Janez Kielnhofer, posestnik, Aue 60, občina Flattendorf, pošta Hartberg; Jožef Pufiwald, Groszhart-mannsdorf, pošta Ilz; Friedrich Wile-helm, drevesni paznik v Lebingu, pošta Anger pri Weizu; Anton T r o p p a n, šolski vodja v Reisachu, pošta Steinz in Janez Klamminger, posestnik v Perndorfu, pošta Puch pri Weizu.
H.
Razglas.
na dnevni red le ob navzočnosti vsaj polovice sveh društvenikov.
Šentrupert, dne 1. oktobra 1909.
Posojilnica za krajni občini Št. Rupert in Svetina ter župnijo Kalobje, vpisana zadruga z neomejenim poroštvom.
Fr. Zupančič Martin Tratnik
knjigovodja in blagajnik.	načelnik.
III.
Sadni trg v Gradcu.
Priprave za letošnji prvi veliki sadni trg, ki se vrši 2., 3. in 4. novembra t. 1.
na mestnem posestvu, Kepplerstrasse, se pridno vrše in vabila na dopoŠiljanje sadja in priden obisk so se že razposlala.
Daši je letos po nekaterih krajih dežele manj jabolk, vendar je v drugih okrajih precej jabolk, tako da jih bo dovolj na trgu.
Posebno bogato bodo na novembrsken sejmu zastopane namizne hruške, tako da v tem blagu lahko napovedujemo velik promet.
IV.
Izkaz o kontokorentnem poslovanju zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem meseca septembra 1909. (Promet z denarjem in blagom).
A. Posojilnice.
posojilnice	Konto vlog				Konto kreditov			
	Povračila vlog		Vloge		Krediti		Povračila kreditov	
	K	| v		K	| v		K	\ v		K	V
								
Stanje dne 31. avgusta 1909 Promet septembra 1909	242.911	74	9,492.267 313.562	20 02	2,360.737 113.406	84 66	63.850	49
Skupaj . . . Proč vračila		242.911	74	9,805.829 242.911	22 74	2,474.144 63.850	50 49	63.850	49
Stanje dne SO.septembra 1909	—		9,562.917	48	2,410.294	01	—	—
B. Druge kmetijske zadruge in društva.
Kmetske zadruge	Konto vlog				Konto kreditov			
	Povračila vlog		Vloge		Krediti		Povračila kreditov	
	K	V	K	V	K	V	K	V
Stanje dne 3l. avgusta 1909	_	J	1.338	80	971.679	83		
Promet septembra 1909 .	174	61	71	22	36.618	79	7.632	15
Skupaj . . .	174	61	1.410	02	1 008.298	62	7 632	15
PrnA vraAilfl.			174	£1	n aqo	1 *		
					i .D06			
Stanje dne 30. septembra 1909	—	'-4	1.235	41	1,000.666	47	—	
K 733.730-91
Ves promet posojilnih društev zveze meseca septembra 1909 .
Ves promet ostalih gospodarskih zadrug in društev meseca
septembra 1909 ......................■...............
Stanje vseh vlog koncem septembra 1909.	, „ , .
Stanje vsega kredita „	„	1909	.................
Uvoz blaga v septembru 1909...............................
Izvoz j, „	„	1909....................
Skupni promet septembra 1909	. .	....	.	~~K	231.538'94
Število pridruženih posojilnih društev koncem septembra 1909: 270.
Število ostalih pridruženih gospodarskih zadiugin društev koncem septembra 1909: 69
debeli zdrobljen . n 125.—
44.496-77
9,564.152-89
3,410.960-48
131.452-61
100.086-33
V.
Poročila glede blagovnega prometa zveze.
droben od postaje Koflach.
75.—
Posojilnica Šentrupert sklicuje s tem izvanredni občni zbor na dan 4. novembra 1909 ob. 8. uri zjutraj v malo sobo stanovanja šentrupertskega nadučitelja.
Dnevni red obsega:
1.	Sklepanje o razpustu društva.
2.	Volitev likvidatorja.
Občni zbor je sklepčen z ozirom
1.
Cene za premog.
Ponujamo prosto brez obveznosti za spremenjeno ceno, količino in rok dobave v vagonih po 10.000 kg.
I. Piberštanjski:
veliki...........K 135.—
srednji..........»130.—
II.	Ivniški svetli:
veliki ali kockasti . . K 230.— droben, opran . . .	„ 190.—
debel „	. . .	„ 180.—
od postaje Lipnica.
III.	Za vse postaje južne železnice na jug do vključno Lebring, do severa do vključno Mosta ob Muri, prog Gradec— Weiz in Gradec—Friedberg:
Lankoviški rjavi ... K 132.— Rozentalski	„	.	.	.	„	125.—
Oberdorfer	„	.	.	.	„	115.—
Zangtaler	„	.	.	.	„105.—
Travniški svetli	veliki	.	„	180.—
„	„ srednji , 172.—
Zveza ne more prevzeti nobenega jamstva za rok pošiljatve in zato se sprejemajo naročila na premog brez kakršnekoli obveznosti.
V Gradcu, 10. julija 1909.
2.
Blagovni promet.
Zveza oddaja svojim članom od skladišč v Gradcu, Mariboru ob Dravi, Celju in Ptuju, dokler je kaj zaloge:
la. bakreno galico v vrečah po 100 kg brutto za netto K 56.— za 100 kg.
Ia. zmleto žveplo v vrečah po 50 kg, brutto za netto od skladišča
v Gradcu	K	19.—	za	100	kg
v Mariboru	„	18.76	za	100	kg
v Celju	„	18.50	za	100	kg
Moko iz	sezamovih	prg
v vrečah po 50 kg od skladišča v Gradcu, brutto za netto K 18.10 za 100 kg.
Žveplenokisli amonijak v vrečah po 100 kg od skladišča v Gradcu, brutto za netto K 32.— za 100 kg.
Čilski soliter
v vrečah po 50 kg od skladišča v Hrastniku K 32.— za 100 kg Ta vrečo, brutto za netto.
Rafij o.
od skladišča v Gradcu 65 v za kg brez zavoja, ki se posebe zaračuna.
Semenje.
Poštnine prosto na vsako postajo z vrečo po 100 kg brutto, dokler je kaj zaloge: letno rž	K	33-40
letni grah	„	37.40
letno grahovico „	38.—
oves	„	26.50
ajdo, črno	„	26.—
Naročila za pravo zimsko grahovico, rdečo deteljo, seme za belo štajersko ploskoŠiroko repo, zimski ječmen se nam naj pošljejo kakor hitro je mogoče, da vemo naročiti primerne množine.
3.
Deželna vzorna klet v Eggenbergu pri Gradcu zveze kmetijskih zadrug na Štajerskem.
pošilja zajamčeno pristna štajerska
bela in rdeča vina
raznih vrst in letnikov v posodah od 56 l naprej in vf steklenicah po 7/10 ali % l, kakor tudi
sadjevec
domačega pridelka zvezine vzorne kleti za sadjevec v posodah od 56 l naprej.
Osebna naročila se lahko izvrše naravnost pri upravi deželne vzorne kleti v Eggenbergu pri Gradcu, Eckertstrasse štv. 335 (telefonska številka 1156) razun nedelj in praznikov vsak dan od 8. do 11. in od 1. do 6. ure.
Pismena naročila se naj pošljejo zvezi kmetijskih zadrug na Štajerskem, Gradec, Franzensplatz štv. 2.
4.
V prašanje.
Prosimo, naj se nam pošljejo ponudbe o primakrompirju za jed in pičo v celih vagonih, dobavljivo v jeseni 1909, franko Steinach-Irdning, kakor hitro je mogoče.
5.
Ponudbe.
Od mnogih strani se nam ponuja krompir za jed in krmo, ravno tako pesa za krmo in zelje, vse v vagonih. Franko ponudbe in na željo vzorci se dobe pri zvezi gospodarskih zadrug v Gradcu, Franzensplatz 2.
'znanila „Gospodarskega Glasnika
[mersko.
J
Sadni sejem v Gradcu i
bo 2., 3. in 4. novembra 1909 H
----------------- |
Keplerstrasse štv. 114. \
I
I
Stroje u pripravljanje krme
slamoreznice, stroje rezanje repe, pripravljanje zdroba, par J en j e lir ra e, kotel j sli e peči, sesal j ke za gnojnico
izdelujejo in pošiljajo v najnovejših in izbornih konstrukcijah	418—6
Ph. May fart h & Co.
ivornlce kmetijskih strojev, livarne železa in parna kladiva
k'i. DUNAJ ll„ Taborstrasse 71.
Zahtevajte obširne kataloge, ki se pošiljajo zastonj in poštnine ‘___prosto. — Zastopnike ln preprodajalce gl želimo._
a a Vstop prosti mm
Dr. Fr. Graf, župan.
Hišico
z malim zemljiščem v kraju, primernem za mizarja, hoče vzeti v najem Franc Ter-novec, Gradec, MeSner-gasse 4.	416 — 1
Ure na obroke
dobi vsakdo.
Štv. 72. prava 14 karatna zlata Plaquč ura za gospode ali dame, fino gravirano kolesje na kamenih, K 20.— Ista z dvojnim pokrovcem K25.—
Stv. 73. Prava srebrna ura za gospode ali dame, s tremi zelo močnimi srebrnimi pokrovci, obilno gravirana, s sliko kopja, jelena, leva ali pokrajine, dobro kolesje, točno regulirana K 30.—
Stv. 74. Zadnja novost: Srebrna osemdnevna remonterka za gospode, ki teče enkrat navita neprenehoma 8 dni, na rubinih vidno zunaj K 36.—
Štv. 76. Prekrasna tula remonterka za gospode ali dame s 3 pokrovci in pozlačeno krono, zanesljivo, kolesje ..........K 18.—
Stv. 76. Niklasta remonterka za dečke, odprta, moderna in lepo gravirana .	... K 8.—
Cene se razumejo na obroke po 2 £ mesečno; pri naročilu pa se mora polovica zneska poslati naprej ali pa plačati po povzetju.
Wiener Uhrenhaus Heinrich Weiss
Dunaj XIV, 1/L,. G. 269—24
2 kroni mesečno.
ZnicscnflioMitUciilc
travnikov, njiv, deteljišč se poleg Tomaževe žlindre, superfosfata in kostne moke neobhodno rabi dodatek
Samo tam, kjer se poleg fosforjeve kisline in dušika daje tudi kalij, je mogoče računati na popolen pridelek. Kalijeva gnojila (kajnit, 40%kalijevo sol) pošiljajo in prodajajo vse kmetijske podružnice in njih zveze pod pogoji kalijevega sindikata.
Pojasnila in knjižico o porabi vseh gnojil razpošilja brezplačno
kmptijska posredovalnica kalijevega sindikata v Gradcu, Raubergasse štv. 11.
286—12
Oznanila v „Gospodarskem Glasniku« dosežejo pri veliki izdaji največjo razširjatev.
Viteza pl. Eeker-ja drevesnice
Grambach, pošta Hausmann-statten
podružnica pri SUotardn pri Gradca
oddajajo:
Izborna sadna drevesca
vseh za Gornje, Srednje in Spodnje Štajersko najprimernejših namiznih in moštnih vrst v vseh oblikah. Ia divje kostanje, lepotičini drevesca inje-lovke i. t. d. Cene zmerne. Cenik brezplačen. 178—5
Štv. 10.986.
Avizo!
Vojaška uprava kupi po trgovsk h običajih za:
Maribor 2800 q steljne slame;
Celovec 4736 q sena in 996 q steljne slame;
Beljak 1876 q sena, 609 q steljne slame in 150 q posteljne slame.
Dotične zagotovitvene obravnave se vrše oktobra 1909 pri dotičnih vojaških oskrbovališčih in sicer: v Mariboru 22., v Celovcu 26. in v Beljaku 25. oktobra t. 1.
Kolkovane prodajne ponudbe se morajo najpozneje do 9. ure predpoldne pri dotičnih obravnavališčib, pri katerih bo razvidni tudi natančnejši pogoji v tam razpoloženih popolnih kupnih avizah in uzančnih zvezkih.
1
V Gradcu, oktobra 1909.
409-
Od L in ki. intendante 3. kora.
Urejuje glavni tajnik Franc Jovan. — Prevaja na slovensko J. Glonar. — Zalaga c. kr. kmetijska družba štajerska. — Tiska „Leykam“ v Gradcu.