fidini slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemS nedelj in praznikov.
GLA
NAROD

List slovenskih delavcev v Ameriki.
The^onljr Sfovcažc daily
in the Unite&States. Issued every day except Sundays and Holidays.

HBFOK PISARNE: 4887 OOETLAXDT.
V l^ttaWr U, IMS, a* tte ?•« 0«ct at New York, W. Y., uuUr let •! Congress of March S, 187«.
TELEFON PISARNE: 4687 COSTLAXDV.
NO. 287. — ŠTEV. 287.
NE"W YORK, TUESDAY, DECEMBER 8, 1908. — TOREK, 8. GRUDNA, 1908.
VOLUME XVL — LETNIK XVL
V šestletno ječo za petkratno ženitev.
NEKI LORD HOULDSWORTH, IZ BOSTONA, MASS.. JE IMEL PET ŽEN.
Valed tega ga j« sodišče obsodilo v šestletno ječo.
ZOPET SAMEC.
Pittsburg, Pa., 7. dec. Tuk. policijsko Bodišče je včeraj obsodilo Harold E. Taylor j a v .šestletno ječo, ker ee mu je dokazalo, da je petkrat ože-njen in da »e vse njegove žene žive. Pii sodišču se je zvedelo, da je obsojenec živel v Bostonu, Mass., pod imenom Ijord Hou lds worth, ki je zatrjeval, da je potomec najstarej lega angleškega plemstva. Zagovarjal »e je, da >o ga najbrže zamenjali s kakim drugim higamistom. ktenih je itak vsa dežela polna, toda to mu ni pomagalo in končno je moral iti v jeeo. koja ga namah oprosti vseh nje-gpovih žen.
Ko so ga odvedli v ječo, je neka izmed njegovih žen pričela na glas jokati in izjavila je, da era ima kljub temu. da ni bila ona jedina njegova žena. še vedno rada. Ta žena je nastopila proti njemu kot glavna pri-ia. toda v zadnjem trenotku, je pričela z njim zopet simpatizovati ker »e j^j je zelo smilil.
Lopov je običajno po>loval na ta način, da si je izbral neveste, ki so imele nekoliko denarja, nakar re je a njimi oženil. Ko je dobil od njih denar, jih je jednostavno ustavil in ae pričel zopet ženiti.
Zaloga za ves svet. Čevljarska obrt.
IZ AMERIKE SE IZVOZI VEČ ČEVLJEV, KAKOR IZ VSEH OSTALIH DEŽEL SVETA.
Samo tekom letošnjega leta ee je izvozilo iz Z jed. držav za $11.000.000 čevljev.
LEP NAPREDEK.
Washington. 8. dee. Glasom poročila statističnega tirada Zjedinjenih držav, pre se za izvoz čevljev iz Zjed. držav v inozemstvo, ves ostali izvoz tega izdelka, na svetu, kajti iz nije-dne dežele na svetu, se ne izvozi toliko čevljev, kakor iz Zjed. držav. V tetosnjem letu se je izvozilo iz naše republike za 1.470.000 čevljev. V letu 1878 -«> oil nas izvozili le 350 tisoč parov čevljev, dočimi se je ta izvoz povečal do letos za G/iOO.OOO parov.
Tekom zadnjih tridesetih let se je ©d nas izvozilo na vse kraje sveta za .$88.000.000 tejra blajra, oziroma 57 milijonov parov čevljev. V Ameriki se izdela dve tretjini čevljev, kar se jih jwitrebuje na vsem svetu in to velja tudi o bombažu, kajti v ni-jednej deželi se <ra toliko pridela, kakor pri nas.
Poleg tega se pri nas pridobi tudi polovico vsega bakra, kar se ga na svetu potrebuje, dočim je železna obrt pri nas tako razvita, da nadkri-Ijuje angleško in nemško obrt skupaj. Tudi v drucrih pogledih, zlasti pa z ozirom na žito in olje, ter na meso, zavzema naša republika v svetovne j trgovini prvo mesto na evetn. Ako bode izvoz čevljev tekom prihodnjih let tako nadaljeval, kakor dosedaj, se bode naša dežela zamogla po vsej pravici imenovati založnica čevljev za ves svet.
Razstrelba v pralnici.
V Hall Building na 123. ulici se ■ahajajočej pralnici, ki je last Wen-del Towel Supply Co. v New Yorkn, Be je včeraj zjutraj par minut, pred-bo ae je pričelo z delom, pripetila Mustrelba parnega kotla, in sicer vadi tega, ker je prifiel v kotel mrzel ■rak. Razstrelbo je bilo slišati več blokov daleč, vendar pa k sreči ni Ml aihie ranjen. V onem poslopja m s* vse Kps raxbils.
Velika škoda vsled požarjev v Maine.
TEKOM TEGA LETA SO NAPRAVILI RAZNI P O ZARJI V MESTU PORTLAND, ME., SKORAJ $2.000.000 ŠKODE.
Imenovano mesto je doseglo rekord z ozirom na število pošarjev.
ZAVAROVALNINE.
Portland, Me., 7. dec. V vsej zgodovini tuk. mesta še ni bilo v njjed-nem letu toliko in tako velikih požarov, kakor letos. Tako so v Port-landu razsajali štirje veliki po zarji, kieri so napravili skupno škodo v znesku $1.242.489. V tej svoti pa še ud vpoštet požar, ki je vničil pomole Grand Trunk železnice, ki so minoli petek zgoreli. Imenovana železnica je imela vsled tega pol milijona dol. škode.
Samo zavarovalne družbe so morale tekom leta plačati skoraj dva milijona dolarjev odškodnine, oziroma mnogo več, kakor so dobile na premijah po vsej državi Maine. Toliko požarjev Še na ko 1 i ni bilo v državi Maine, kakor baš sedaj in splošno se to-di, da je v mestu, kakor tudi na deželi mnogo požigalcev, kar je za izvrstnost policije in družili oblasti dokaj značilno.
ANTHONY COMSTOCK V KOPALIŠČU.
Sodnik Corrigan trdi, da bi se Com-stock samega sebe bal, ako bi se videl nazega v kopališču.
Prepričan sem, da bi se Anthony Comstoek bal ali pa sramoval, v slučaju. da bi se kopal in prišel potem nag iz vode ter se pogledal v zrcalo. Comstoek skrbi vedno za to, da tolmači moralo tako, da zabranjuje prodajati slike, na kterih je videti kako golost, kajti o umetnosti nima niti pojma. Slika, kojo je la mož prodajal, je reprodukcija skoraj najslavnejše slike na svetu, kojo jaz poznam. Vsled tega tudi ne vem, čemu naj bi moža obsodil. Celo Mark Twain je popisal v svojih knjigah krasoto te slike. Jetnik je prost."
Na ta način je govoril sodnik Corrigan, ko so mu minolo soboto do-poludne dovedli Julija Hanserja, ki je bil obtožen, da je prodajal na Bowery v New Yorku razglednice, koje niso bile v soglasju z newyorško javno moralo. Aretovan je bil vsled priporočila moralnega apostolja An-thonv Comstocka.
Proračun zvezne vlade za leto 1910.
VLADINA UPRAVA BODE ZA PRIHODNJE LETO POTREBOVALA $842.408.948.
Za prihodnje leto bode proračun le za j eden milijon dol. manjši.
POSAMEZNE TOČKE.
Južne republike.
Položaj na Hayti
Washington, 8. dec. Tajnik zvezi-nega zaklada, je poslal zveziriemu kongresu danes svoje poročilo o potrebščinah vlade za leto 1910, oziroma za upravno leto, koje se bode zaključilo dne 30. junija 1910. Posamezne točke tega proračuna so dokaj velike, vendar je pa ta proračun za milijon dolarj-ev manjši od letošnjega.
Tako bode potrebovala vlada za postavodajo $13.178.178; za upravo $415.510; oddelek zvezinega zaklada $190.890.645; vojni oddelek 234 mil. 93.150; mornarični oddelek 18 milijonov 817.626; trgovinski oddelek 13.043.845; pravosodni oddelek 9 Snil. 890.020. Ostala svota odpade na poštni oddelek zvezine vlade, kajti prihodki poŠte so premajhni za pokritje njenih izdatkov.
Predlogi za druge dovolitve, koje hode moral kongres dovoliti za prihodnje leto, ?o pa mnogo večji, nego so bili oni. za letošnje leto, kajti treba bode dovoliti 53 milijonov dolarjev. več, nego so jih dovolili pri lanskem zasedanju kongresa.
V novem kongresu. Bodoče poslovanje.
PRIHODNJI KONGRES BODE IZDAL ZA NOVE VOJNE LA-DIJE IN DRUGO BILIJON DOLARJEV.
Tudi na poljn valute se bode zgodilo mnogo sprememb.
NADALJEVANJE PRIČETEGA DELA.
SAMOMOR VSLED LJUBEZNI DO MOŽA.
Prijateljica Rockefellerjeve žene se je v Bristolu, R. I., ustrelila.
Bristol, R. I., 7. dec. Gospa Emma R. Chesebrough, ki je bila najbolj znana v družbi tukajšnje države, se je včeraj ustrelila. Sklenila je na vsak način umreti, kajti, ker se s prvo krogljo ni dobro pogodila, je [streljala potem v drugič.
Samomor je izvršila, ker je bila že dolgo časa bolehna in melanholična, ker je bil njen mož v Evropi. Že pred par dnevi je dejala svojim znancem, da jej je grozno dolgočasno, ker njenega moža ni doma in da bi rada umrla.
Cena vožnja«
Psrniki od Avstro - Americana črte na dva vijaka
MARTHA WASHINGTON odpluje dne 19. decembra.
"ALICE" odpluje dne 30. decembra. Psrniki vose 14 dni v Trst. Vodfcnji listek veljs is New Took«:
do Trsta ali Reke.........$31.00
do Ljubljane..............31.60
do Zaf rsba................ 3a. ss
Washington, 7. dec. Dasiravno je novoizvoljeni predsednik Taft izjavil, da bode od sedanjega zasedanja kongresa zahteval, da nadaljuje z onim poslovanjem, kojega mu je odmeril predsednik Roosevelt, je že sedaj jasno, da bodo pri sedanjem zasedanju imeli mnogo opraviti tudi z delom, koje pride v obe zbornici po novem predsedniku.
Vlada bode potrebovala bilijon dolarjev za razne nove potrebe. Tako zahteva na primer med drugim vojni oddelek $104,000.000, da se zamore častnikom in vojakom povišati plača. Nadalje se je tudi zvedelo, da bode Roosevelt po tajniku vojne mornarice zahteval od kongresa, da dovoli potrebno s~oto denarja za gradnjo štirih novih oklopnie modela Dreadnought, dasiravno se zatrjuje, da bo kongres dovolil le v gradnjo dveh takih vojnih ladij. Pravosodni oddelek bode zahteval $25,000,000 in za regulacijo rek in morskega obrežja bo potreba dovoliti $25,000,000.
Vlada bode imela tudi velike izdatke z ljudskim štetjem, koje se prične drugo leto. Za to delo bode vlada zahtevala svoto $14,000,000. Vlada bi tudi rada izdala za $50,000,000 bondov, kajti denar, kojeg.i bi dobila za te bonde, bi potrebovala za gradnjo novih vodnih pot-.iv in kanalov za tovorne plovitbe pi deželi.
Kongres se bode večino le zime bavil s proračunom, kajti treba bode tudi nekaj odrediti gledo na valuto in banke. Razpravljalo so bode'tudi o ustanovitvi poštnih hranilnic.
o-
Dva otroka zgorela.
V Lockportu, N. Y., sta zgorela dva otroka delavca James Atkinso-na, ktera sta bila sama dema. Otroka sta prišla gotovo preblizo peči, tako, da se je njima obleks vnela, kajti dojenček, ki je ležal t (bližini je ostal £!▼ in se mm ni nii »godilo. Pravi isdei js, da t»di ■sls.
VODJA DOSEDANJE RESOLUCIJE, GENERAL SIMON, POSTANE NAJBRŽE PREDSEDNIK.
Posvetovanja med posameznimi vstali ki mi generali druzih političnih strank.
VRAČANJE PROGNANCEV.
Port au Prince, Hayti, 7. dec. Tukaj vlada po zadnjej revoluciji še vedno mir, dasiravno se iz druzih haytskih mest poroča o raznih večjih in manjših nemirih. General Antoine Simon, ki je, kakor se je že poročalo, prišel s svojo vojsko v mesto, izvršuje sedaj vso eksekutivno oblast. On organizuje sedaj provizo-rično vlado. Zajedno je tudi pozval ljudstvo, naj miruje in se zahvalja vojaštvu za vso dosedanjo podporo in dobro disciplino.
Včeraj je prišlo semkaj iz inozemstva 30 političnih begunov, ki so bežali pred tiranstvom odstavljenega predsednika Nord Alexisa. Samo general Fouchard se je zamogel izkrcati, dočim so ostali morali ostati še na parniku za nadaljnih 24 ur. Simon se je nato več ur posvetoval z generalom Fouchardom. Po posvetovanju se je tudi ostalim begunom dovolilo priti na kopno in ko so se izkrcali, so jih na trdnjavah pozdravili s streljanjem iz topov.
Kakor se poroča, je postal položaj v Gonayves in St. Marc zelo nevaren. kajti tam se je pričelo gibanje, čegar namen je proglasiti generala Firmina predsednikom. Firmin ima nnogo pristašev ii, ako pride zopet do revolucije, se bode v imenovanih dveh mestih gotovo najpreje pričela. General Rameau, ki je go-verner v Gonayvesu, ni niti malo priljubljen, ker je dal na povelje bivšega predsednika vse polno ljudi postreljati. V St. Marcu so vse oblasti, tako vojaške, kakor tudi civilne prestopile v Firminov tabor in pričakovati je, da sem tam revolucija najpreje prične, kajti, kakor se med drugim poroča, se je general Firmin že proglasil predsedniškim kandidatom.
Port au Prince, Havti. 8. dec. Včeraj se je tukaj vršila velika parada, koje se je udeležil tudi vstaški vodja in sedanji vladar, general Simon. Takoj po paradi se je Simon nastanil v vladinej palači. Pri vhodu v palačo ga je pozdravil v imenu ljudstva poveljnik garde, general AI-phonse. Simon do sedaj še ni imenoval svojega kabineta, ker pričakuje, da pridejo v mesto razni drugi vstaški vodje, med kterimi bode tudi general Firmin. ki namerava tudi kandidirati na predsedniško mesto. Simon bode imenoval generala Fou-charda gotovo finančnim ministrom, dočim bode naprosil generala Firmina, naj sprejme službo poslanika v Parizu.
Ameriška križarka Tacoma se je danes napotila v Gonayves in St. Mare, ker od tam prihajajo poročila o nemirih. Današnja poročila iz o-beh imenovanih mest so ugodnejša, kajti sedaj vlada tam mir. Kljub temu je provizorična vlada poslala tjekaj vojaštvo pod poveljem generala Podievina, kteremu najbolj zaupajo, ker je tudi tukaj skrbel za to, da je nastal mir.
Caracas, Venezuela. 8. dec. Tukajšnje prebivalstvo je ogorčeno na Nizozemsko, ktera je nedavno demonstrirala proti Venezueli s tem, da je poslala svoje vojne ladije na venezuelsko obrežje, kajti navzočnost nizozemskih vojnih ladij v venezuel-skih vodah je smatrati kot grožnjo.
Podpredsednik Gomez, ki opravlja sedaj tukaj predsedniške posle za dobo odsotnosti predsednika Castra, je včeraj priredil sijajen sprejem, kteremu so prisostvovali razni diploma-tje in vsi ugledni politiki v Caraeasu.
Položaj na Balkanu.
Žrtve železnice.
Amariko, Tex., 7. dee. Na Atchfooa železnici, sta včeraj zadela dva vlaka in pri tem sta bila ns mesta ubito dva vslužbenca, dočim js bilo vsi pstaiksv asvarns ranjamK
NEK DIPLOMAT TRDI, DA PRIDE MED AVSTRIJO IN RUSIJO DO VOJNE.
Na Dunaj prihajajo njeprestaho poročila o bojih; demfentiji in mobilizacija.
BOJKOT.
daleč, da se mora Avstrija odločiti ali za odstop Aehrentliala, ali pa za vojno.
Dasiravno niti avstrijsko prebivalstvo, niti avstrijski cesar ne žele vojne, je sedanji položaj tak, da bode Avstrija prisiljena pričeti z vojno. Ako odstopi nepriljubljeni minister Aehrenthal, potem se bode položaj izboljšal. Rusija je uradoma naznanila Avstriji, da pripozna aneksijo Herceg-Bosne le tedaj, ako dobita Srbija in Črna Gora od Avstrije primerno kompenzacijo.
-o-
Berolin, 7. dec. Nekdo, ki ima z Petrogradom izvrstne zveze in ki čestokrat biva v Petrogradu, je danes naznanil, da je vojna med Avstrijo in Rusijo skoraj neizogibna in da pride do vojne spomladi prav gotovo. Dobičnik izjavlja, da pozna raznotere politike v Rusiji in Avstriji, in da so mu vsi izjavili, da sedaj ne rr.ore nihče več ustaviti vojne med Rusijo in Avstrijo. Do vojne pride pa radi tega, ker vse prebivalstvo v Rusiji to zahteva, baš kakor je zahtevalo vojno z Turčijo v letu 187S. V Rusiji je vsakdo uverjen, da za-more Rusija prav lahko premagati Avstrijo, in tako popraviti svoj ugled, kojega je dokaj zgubila v vojni v Aziji.
To mnenjo je izrazil nek višji u-radnik nemiške vlade, kteremu je položaj v Rusiji ravno tako, ali pa se boljše poznan, kakor oni v Nemčiji, kajti on občuje z vsemi vodilnimi krogi v Rusiji.
Iz Carigrada se poroča, da postaja bojkot proti vsemu kar je avstrijsko, veino bolj občuten in sedaj se prične v Turčiji bojkotovati one nemške ladije, o kterih se domneva, da vozijo avstrijsko blago. Vsled tega so nemški trgovci dokaj vznemirjeni, kajti vgled in vplj>iv Nemčije vedno bolj zgiajeva tako na Balkanu, kakor tudi med prebivalstvom v Avstriji.
Iz Belgrada se javlja danes, da je prebivalstvo Srbije sklenili , tla s 1. januarjem prične s splošnim bojkotom vsega bla*ra. ki prihaja iz Avstrije in Ogrske. Tz Dunaja se pa javlja, da se položaj v Turčiji izboljšuje in da je pričakovati, da pride med Avstrijo in Turčijo končno vendarle do sporazuma. Kljub temu pa avstrijskim poročilom ni mnogo verjeti, ker <e v novejšem času ne sme iz Avstrije poročati ničesar, kar za Avstrijo ni ugodno.
Carigrad, 7. dec. Vojnemu mini-sterstvu se javlja iz Soluna, da je minoli petek prišlo tamkaj do vojaškega upora. Reakeijonarna stranka je pridobila na svojo stran rezervne vojake, ki so bili te dni poklicani pod zastave. Vojaki so v petek udrli v gledišče, iz kterega so gledalce prepodili, med kterimi je bilo tudi mnogo častnikov. Gledišče so raz/bili. Končno je regularno vojaštvo obkolilo uporne rezerviste. Slednji so se udaH in sedaj jih bode sodilo vojno sodišče.
Budimpešta, 8. dec. Ker se po vsej Avstro-Ogrski neprestano zatrjuje, da se povsodi mobilizira, in ker avstrijska vlada vse te vesti redno de-mentuje, tako, da jej n-ihče več ne verjame, je bil ogrski ministerski predsednik Wekerle včeraj v državnem zboru prisiljen javno naznaniti, da Avstrija še ne mobilizira, toda
tudi on s tem ni ker prebivalstvo verjame.
Berolin, 8. dec.
ničesar dosegel, jednostavno ne
Iz Hamburga se
poroča, da je nemška parobrodna družba Atlas Line sklenila, da v nadalje avstrijsko blago ne bode več vozila na svojih parnikih v Turčijo, ker potem bojkotujejo v Turčiji tudi nemško blago.
Dunaj, 8. dec. Iz Turčije se javlja, da bojkot proti avstrijskemu blagu na Balkanu vedno bolj narašča. Tekom zadnjih par dni, se je imenik turških tvrdk, ki bojkotujejo avstrijsko blago, pomnožil za 5000 imen. Avstrijski minster inostranih del Aehrenthal, bode v kratkem prisiljen odstopiti, ker je s svojo balkansko politiko grozno zavozil, tako, da mora vsa Avstrija trpeti vsled njegove nesmiselne .politike. Avstrijsko časopisje jo pričelo njegovo politiko strogo napadati, in povdarja, da je mnogo boljše, ako žive Avstrijci v miru z Balkanom, nego da bi5 riski-rali drago mobilizacijo. Časopisje budi žsjavlj«, da js ssdaj pri&o tako
Slovensko-Amsrikanski
KOLEDAR
za leto 1909
»
je dobiti s poštnino vred za 30ct.
Koledar je zelo obsežen in primerno darilo za božič ali novo leto. Naročila naj se pošiljajo Upravništvn "Glas Naroda", 82 Cortlandt St., New York.
VODO PITI JE LE NAVADA.
Mrs. Craigova že 40 let ni pila vode in je kljub temu vedno zdrava.
Alton, III., 7. dcc. Mrs. Marv Craigova izjavlja, da je pitje vode ravno tako navada, kakor čikanje tobaka. Imenovana gospa živi blizo Piasa Creeka, med countvjema Jersey in Madison, 12 milj severno od Altona. Ko je bila mlada, je še tu-patam pila vodo, toda kasneje se je popolnoma odvadila in sedaj že 40 let ni pokusila vode, tako da je prepričana, da piti vodo ni druzega nego navada.
Iz Altona se pa ne oproča, pije li imenovana ženska vino ali pivo, čaj ali kavo, vsekako mora pa uživati saj nekoliko mokrote, ker inače bi se že pred štiridesetimi leti popolnoma izsušila in posušila.
AMERIKA SLOVENCEM.
Zahvala starokrajskih rojakov ameriškim darovalcem za Luadrov in Adamičev ter Rode-jev spomenik.
Že večkrat smo v našem listu rojakom poročali, kako veselje in za-hvalnost obude njihova darila za spomenik dne 20. septembra v Ljubljani padlim žrtvam avstrijske soldateske. Kadarkoli pošljemo v Ljubljano kak znesek, kojega naši rojaki nabero za imenovano svrho, tedaj vedno izide v starokrajskem časopisju zahvala koja se še posebej nanaša na ameriške rojake, ki tudi v tujini ne pozabijo svoje zatirane domovine in ravno tako zatiranega naroda.
Nedavno smo poslali v Ljubljano "Združenemu narodnemu odboru*' 50 kron, kojo svoto nam je v nadalj-no poslan je poslalo društvo " Slovenska Zastava". O tem piše ljubljanski "Slovenski Narod" z laskavimi besedami in se zahvalja s sledečimi besedami:
"Združeni narodni odbor" izreka tem potom vsem plemenitim darovalcem svojo najiskrenejšo zahvalo, posebno amerikanskim našim bratom, ki se nas v naši nesreči spominjajo s takfo znatnimi darovi. Slava slovenski požrtvovalnosti! V Ljubljani. 24. "novembra 1908. Dr. Alojzij Kokalj s. r., blagajnik.
ŠE JEDEN PARNIK NA JEZERU SUPERIOR SE POGREŠA.
D. M. Clemson iz Dulutha, Minn., se že teden dni ni pojavil.
Duluth, Minn., 7. dec. Ravnokar je minolo teden dni, da ni bilo ničesar slišati o parniku D. M. Clemson, ki je last A. B. Wolvina iz Dulutha in ki je srečno preplul ožino Soo, ko je prihajal na svojem zadnjem potovanju letošnje sezone iz Lorraine, O. v Duluth. Lastnik parnika je mnenja, da se je parnik potopil povodom zadnjega viharja, ki je pocetkom mi-nolega tedna divjal na jezeru Superior. Nesreča se je pripetila najbrže nekje ob severnem obrežju. Na la-diji je bilo zajedno s častniki 24 mož. Lastnik parnika je zdaj poslal na severno obrežje vlačne parnike, da iščejo zginoli parnik med Port Ajthu-rom in Soo.
Parnik Clemson je bil zgrajen leta 1903 in je nosil 5531 ton tovora.
-o-
Nacijonalna banka v stiskah.
Springfield, Mo.. 8. dec. Tuk. National Exchange Bank je danes prenehala z poslovanjem in je ustavila izplačevanje. Banka je naznanila potomi lepakov, da je bila po komptrolerju naeijonalnih bank prisiljena prenehati z poslovanjem. Ustanovna glavnica tega zavoda znaša $>100.000, dočim ima depodtov za $2.100.000.
Razne novosti
iz inozemstva.
V CANFRANCU NA ŠPANSKEM SO IZROČILI PROMETU TUNEL POD P I-R I N E J I.
3crviši so napadli \cs Bula!o v ita.-iijanskej Somali v Afriki.
RAZNOTEROSTI.
Canfrane, Španska. 7. dee. Včeraj med velikimi slavnostmi izročili prometu prvi tunei pod Pireneji. ki tvori zvezo med Špansko in i-*ran<-ijo.
Rim, Italija, 7. decembra. Iz italijanske Somali v Afriki se poroča, da so derviši napadli vas Bulalo, toda posadka je dobila o tem še pravočasno poročilo, tako, da se je zamogla pripraviti na obrambo. Derviši so ^ morali po vročem boju umakniti in pri tem so imeli 48 mož zgube.
Calcuta, Indija, 7. dec. V tuk. vojaškem skladišču se je včeraj pripetila Tazstrelba smodnika in streliva. Pri tem je bilo 11 vojakov ubitih \u 26 ranjenih. Mnogo ranjencev bodo umrlo vsled zadobljen-ih poškodb. Y~i ranjenci, kakor tudi ubiti, so vojaki. Spočetka se je domnevalo, da -o razstrelbo priredili revolucionarni agitatorji, toda kmalo se je dognalo. da se je raztrelba pripetila po naključju.
Paris, 7. dec. Ko pride predsednik republike Venezuele v Bordeaux, >e najbrže ne bode smel izkrcati toliko časa, dokler ne pove pravega vzroka čemu je pričel v Francijo, kajti do-irnalo se je. da nikakor ni tako bolan, da bi ga ne mogli v Venezueli operirati. Tako je sklenil francoski kabinet že pred par dnevi, toda o tem niso hoteli javnosti naznaniti, ker se je bilo bat<i, da bi se v tem slučaju Castro izkrcal v Santanderju na Španskem. Kakor hitro bode prišel v Bordeaux, bode moral v.adi naznaniti. čemu je odslovil lani iz Venezuele tamošnjega francoskega poslanika.
Petrograd. 7. dec. Proračunska komisija gosoida rstvene dume, je o-d ob ril a predloga vsled kterega zamore sedaj Rusija v inozemstvu najeti državno posojilo v znesku 235 milijonov dolarjev. O tem posojilu pride te dni še do debate v dumi.
Berolin, 7. dec. V Berolinu in druzih mestih Nemčije se je pričela agutaeija za bojkot plzenskega piva in praške šunke, dasiravno Xemoem imenovano pivo in šunka najbolj pri-lcže. Bojkot brezdvomno ne bode vspel, ker se Nemci, ki so navajeni na te delikatesr od tega ne bodo hoteli ločiti.
Denarje v staro domovino
pošiljamo
za $ 10.35 .......... 50 kron,
za 20.50................100 kron
za 41.00................200 kron
za 102.50................500 kron
za 204.50........ 1000 kros
za $1018.50........ 5000 kron
Poštarina je všteta pxi teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve y, izplačuje c. kr. poštni hranilni urad ▼ 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order aH pa New York Bank Draft.
FRANK SAKSEL CO.,
82 Cortlandt St., K«w York, N. T.. 8104 It Clair Ave., IT. X. Cleveland. Ohio.

"GLAS NARODA"
Udovenic Daily.)
*rn«d and published by the ILOVENIC PUBLISHING COMPANY
(a corporation.) FKANK SAKfcKR, President VK I OR VAXJA VEC, Secretary. LOUIB BENEDIK, Treasurer.
V Venezueli.
V minulem tednu smo poročali, da so pričele nizozemske vojne Indije pretiti veuezuelskemu obrežju, in si-«*ei v času, ko jo predsednik republike Venezuele na varnem, oziroma FUee of Bn>inefce of the corporation and ' odsirti-u od svoje domovine. Nada-
I0dm<i>.«> of above officers: Ki Cortlan.lt Street, Ro rough of Manhattan, New Vort Olty, N T.
lje se tudi javlja, da so venezuelski nezadovoljneži zbrani na nizozem-ski-ni otokn Curasao, kteri otok bodo
te let« velja liet za Ameriko in	, , ,
Cana<lo.........$3.0<>	rabili za nekako bazo povodom pri-
m J»ol .........150	hodnje revolucije proti sedanjej ve-
: : MO	^ na k.ero baje ni več
m Evropo za vse leto.....4.5u	dolgo čakati. \ se namreč izgleda
tako. kakor da se bode v kralkem
„ pol leta.....2.50
u „ M četrt leta .... 1-7». .	v
f Evropo p^Siljamo pknpno tri številke, kn.i zgodilo v Juznej Ameriki, oziro-
grm it, 1,/ttiin • , : i ] iT ma na njenem skrajnem severnem "BTLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-	J
viemii nedelj in praznikov. * 1 koncu. Mogoče je tudi, da so nizo-
■	zemske vojne ladije pričele križariti
"OL^S AWODA" ob vonezuclskem obrežju vsled tega,
tako obrnejo pozornost na-se,
med t i>m ko se na kakem varnem kra-
Holidavs. Subscription yearly $3-00.
^-Advertisement on'agreement.
ju obrežja izkreujejo flibustirji, ki prično z revolucijo. ■—■ ■	Predsednik Castro v Venezueli ni-
JSSo.bteZ p°,,pi" ^ °e0bn0fiti ^ kakor ni priljubljen, kajti vsa leta Denar naj ae blagovoli pošiljati po jc vladal kot diktator. Vsled tega
tfoney Order.
Pri spremembi kraja naročnikom •roeirno da ee nam tadi preJAnJ« DlvališCrc naxuani, da hitreje n&j-
limo aa»lofu:ka.
tXjDisou in fuei!jatvam naredite.naalov:
"(1UAS NAKUDA"
•Ž_Cortlan«lt Street, Ne* York City. * It iefon: ilia? Cortlan.lt
je skoraj vsakdo prepričan, da se ne bode več vrnil v Venezuelo. Vsakdo govori o njem sedaj le še tako, da usiha, koliko državnega denarja je odnesel seboj. Tako se javlja iz Pariza, da je odnesel Šestdeset milijonov dolarjev, d očim zopet nekteri zatrjujejo. da je odnesel le šest milijonov. Slednja številka je najbrže pravilna. V ostalrm se pa Venezu-< lei ne brigajo mnogo za to, se li Castro še kedaj vrne ali ne, kajti vsako-Minolo soboto je bodočega pred- mur je znano, da se bode v Venczu-Bednika Tafta v Hot Springs, Va., eli tudi v nadalje vladalo po starem
načina in da bode diktatorju sledil zopet diktator in grafterjti zopet srrafter.
Bodoči predsednik.
obiskal Al. Miles, tajnik organizacije tovarnarjev, ki je tem povodum energično povdarjal, da je treba tarif, ali varnostno cariuo znižati. Novi predsednik je dejal svojemu obisko-
Castro je bil le bolj energičen in se tudi za inozemstvo ni toliko zmenil. kakor njegovi predniki. Koliko
valcu: Povejte vašemu odboru, da	^ bo(Jo y južnih republikah živeli bo njegova mnenja o tarifu, oziroma	gp y ve-nih revolncijah. ni nikomur o reviziji varnostne carine, tudi moja	znaQO a a si ravno je že skrajni čas, mnenja. Tudi jaz sam bodem pora-	^ ^ pobrigajo za {o. da bode pri bil prvo priliko, da o tem vašemu	nj;u nhH -n trgovina holj5e napredo-odboru naznanim svoje mnenje, kajti	ya]a Vendar so pa ti časi še tako s sedanjo varnostno canno vlada sa-	daW. da ge nihže ne upa porokoma pomaga ustanovljati truste."	vati> da bi kcaaj nastopili za južne
Iz vsega tega je sklepati, da za-	republike boljša 5asi> moremo v resnici pričakovati revizijo tarifa, dasiravno so nekteri člani
kongresa temu p roti vn i, in dasiravno so v kongresu samem takozvani Standpatterji izjavili, da se bodo protivili vsakej reviziji, koja bi trust om škodovala. A ko se vse lOj kar
Pozdrav Grkom.
Ko ste sprejeli kulturo od Egipc-a-
se sedaj obljubuje. uresniči, potem i nov, s»e si izvolili mene zaščitnikom, bodemo lahko trdili, da je vpliv no- Hečena kultura pa je bila v začetku voirvoljenih, toda še ne inaugurira- nerazvita, toda razvili in na vrhunec
nih predsednikov čestokrat večji, kakor oni predsednikov, ki so že prevzeli vladanje.
dvignili ste jo Vi in ste jo izpopolnili v vseli strokah tako, da ste postali na po temlju uprav nedoseglji-
Tako bi na primer Mr. Roosevelt1 vi i" ste ostali do današnjega dne sedaj nikakor ne mogel na postavo- drugim narodom vzor in to celo onim, dajalce tako vplivat U kakor to dela ki se sicer imenujejo kulturnimi. Da Mr. Ta ft. tu.li ako bi tovarnarji sa- j *te Pd dosegli višek kulture, so bili mi nj. -a prosili, nai skrbi za to. da v to tudi dani vsi pogoji. Prvič blase carina zniža, kajti, kakor znano go podnebje in veden stik z naravo; iz lanskega nasedanja kongresa. so v meni ste častili najvišjega, vse-bili člani te korporacije skoraj vedno možnega boga ter mi donašali po nasprotniki predsednika Roosevelta. i človeškem p<>.i»nu hekatombe; pri tem tudi ako so bila njegova priporočila ji« "»*<«' bili duševno vezani od niše tako dobra.	kakih verskih dogem in vera Vam Hvalevredno je bilo od Tafta, da i «<'daj ni delala nikakib ovir v naje z nasprotnikom revizije tarifa v pivdku. ampak iz ljubezni do mene kongresu svoje stališče naznanil, še ; ste skrbeli, da se spopolnite; uvideli predno je prevzel predsedništvo, kaj- j ste — umni kakor ste bili — da je ti na ta način oni s. daj vedo, s kom telovadba prekoristnega pomena za imajo opraviti in sedaj tudi vedo. da: človeštvo, da jo treba negovati, ker bode Taft v resnici gojil vse Roose- He v zdravem telesu biva tudi zdrav veltove ideje, kojim so se toliko let duh. In po negovanju telovadbe po-več ali manj uspešno upirali. Naše i stali ste telesno in duševno krasno ljudstvo je po ogromnej večini Želelo, razviti. Duška temu duševnemu gi-da se tarif spremeni tako. da bode banju ste dajali v Olimpiji, kjer so
imelo tudi ljudstvo od teira kake ko
nagrade delile za telesne in du-
risti, toda to se ni zgodilo. Treba | še v ne produkcije. Kako potrebna je
je bilo šele Taftovegu osobnega vpliva, da se to doseže.
Mraz na zapadu.
telovadba za človeštvo, to uvidevajo drugi narodi tudi sedaj po 2300 letih in Vas p<»snemajo. Ta Vaša kultura je dala: naravoslovca Aristotela. pesnika Homera, vojskovodjo Leo-nida. državnika Perikla, kiparja Fi-dija. slikarja Apela, modrijana So-
Omalia. Nrh.. 8. dee. Tukaj je za vladal izreden mraz. in danes kaže krata, govornika Demostena. zgodo-toplomcr tri -topi::je po l ničlo. V -e- vinarja Herodota, zakonodajalca Li-vern.h p< ':i/: ui'i X«' :i>ke. kakor kmira in Solona in druge znamenite tud' v S' ulli Dak ti je veer:;j divjal može, kterih umotvore je hranila snežni vihar. tako. <ia tam kaže to- Vblioteka v Aleksandriji, a ki je mo-plon.or stopinj pod ničlo.	vala zgoreti vsled fanatizma nezmot-
Kai.-ns City. 8. dec. V zapad- Ijivih duhovnov. In Vi, ki ste nekoč tu'j Ni-ln	ka'.; r tu li v Kansasu toli složno postopali proti perzijske-
je ti ki vn' 1 • ; 24 lir padla tem- 1 mu orjaku ter ga pri Plateji slavno peratur /a 2" -topinj. Tukaj je da- zmagali, niste se iz tega pakta na-nes z,i.i;:aj kazal toplomer 10 sto- ; učili, kako potrebna je sloga med pini pod ničlo.	' brati, ampak klali ste se radi hege-
monije in s tem položili temelj svo-EAVNO IZDAN!	j jemu propadu.
Severov SLOVENSKI AI3IA-	sem yam p™roka Sokrata.
NAH za leto 1D09 je sedaj priprav- i(la Vas pouči v verskih državnih in ljen za razpošiljatev. Ta koledarček j socijalnih razmerah, ali Vi ste mu ima 64 strani, na kterih so opisana j dali piti strupa; poslal sem Vam dru-zdravila in kako je ista rabiti v slu-!	proroka, ki bi Vas naj poučil,
čajih bolezni. Vsaka hiša bi morala I '1a 1)<>flite složni in opustite medse-
imeti ez^ga teh koledarjev pri roki. ho-i"° kla"je- kcr sicer iz^blte zlato Vprašajte za istega pri Vaših gro- svobodo. Poslušali niste Demostena cerjih ali lekarnarjih. Dobite ga podjarmil Vas je Macedonee. brezplačno, ako ga pa nimajo, pišite P»d nmcedonskim jarmom imeli ste naravnost na nas: W. F. Severa Co.(|a°s,i u^odno sta"Je* ah kc Vas Je
Cedar Rapids, Iowa. Pošljemo ga	rimski -iarem' takrat ste raPld'
no propadali. Surovi konzuli Mu-sastoni.	v	.
nuji so odnašali Vase krasne umotvore v Rim in Vi ste samo životarili bedno življenje na razvalinah nekdanje sreče in slave. Boljši časi so konečno napočili za Vas, ko se je
r.OJAKT 7TAEOČAJTE BZ HA " *GI»A£ NAJLQDA." NAJVEČJI JM MAJOEKIua DMBVHDtl
ustanovilo iztočno rimsko carstvo. Prišli ste zopet do samostojnosti; žal le, da niste takrat imeli več nobenega Perikla v svoji sredi, da bi Vas hi! opozoril na prepotrebno dejstvo, da bi v Vaših sosedih Bolgarih in Srbih zrli prijatelje in zaveznike, ki ste si jih Vi hoteli podjarmiti in jih izsesati. Na kruto in podlo Vaše ponašanje napram Bolgarom, kterim ste oslrpili 15.000 vojakov in proti njim klicali na pomoč Mongole in Madjare, me je opozoril moj tovariš Perun in bolelo me je, videč, kako malo ste podobni svojim prednikom.
Tako nemodro in grozno postopanje proti Bolgarom, ki so Vam dali k temu najslavnejšega vladarja Ju-stiniana, je oslabilo tudi Vas in padli ste kakor žrtev lastnih grozodejstev pod turški jarem. In četudi ste je-čali podjarmljeni, ipak ste rovali proti Slovanom in se hlinili "Rimljanom. Turkom in Slovanom, dasi so bila Vaša dejanja v diametralnem na-sprotstvu z Vašimi besedami, tako da je prišlo do žalostne za Vas poslo-vice: "Graeca fides, nulla fides."
Ko ste se leta 1S28 uprli jarmu in ga hoteli osvoboditi — liki Srbom — Vam je prišla Rusija na pomoč in Vas osvobodila. V Vaši neprevidnosti ste si izbrali inostranca vladarjem. ki Vam je. po nalogu Nemčije izruval hvaležnost iz srea do Rusije in mesto da bi šli edino naravnim iMitom in bi se zbliževali s Slovani ter se združili z njimi proti skupnemu sovražniku Turku, ste se odtegnili skupnemu uporu Balkaneev leta 1877. In kar ste takrat zamudili. hoteli ste si a la Leonidas dvajset let pozneje izvojevati Epir in v ta namen ste se spustili v vojno s Turkom. Ali igro ste izgubili in se slavno, slavno osmešili.
In kljub vsem žalostnim skušnjam Vi ipak poslušate vladarja inostran-«-a in pošiljate svoje bande na itak tlačene Macedonee; s tem si hočete pridobiti naklonjenost Turkov. Tirate protinaravno politiko, hoteli bi reki staviti jez. ali reka si najde zopet drugo strugo in pojde dalje.
Vi, ki ne slušate glasa narave, ampak ste slepo orodje inostranca, ki se laska Vaši častihlepnosti na račun svojega prestola, Vi utonete ravno v teh, po Vas tako krivično omraže-nih Slovanih!
Zeus, ex-bog.
Gospa Baptist.
Fraiu-oski spisal Guy de Maupassant, j
Moj prvi pogled, ko sem v Loubai-nu stopil v čakalnico, je bil na uro: Imel sem čakati še dve uri in deset minut na ekspresni vlak v Pariz.
In naenkrat sem se čutil tako utrujenega. kakor bi bil deset ur nočil |m»š; potem sem se oziral naokoli, kakor da bi mogel citati s tem, kako naj prebijem čas do odhoda vlaka. Potem sem šel ven in sem zamišljen ostal pred kolodvorom, ves prevzet samo od ene želje, da bi našel kaj. s čemer bi si skrajšal čas. Puščoba mi je legla na dušo. Kaj početi ? Naenkrat sem zapazil pogreb, ki je iz stranske ulice zavil na cesto, po kteri sem gledal.
Pogled na mrtvaški voz in na pc-grebce je bila olajšava za-me. Vsaj za deset minut se bom s Čem raz-tresel...
Naenkrat pa sem podvojil svojo pozornost. Ves sprevod je obstajal samo iz osmero gospodov, kterih eden je plakal. Drugi so se prijateljski razgovarjali. Nobenega duhovnika ni bilo videti. Pomislil sem: civilen pogreb! Postal sem sila radoveden in slednjič me je prijela čudna želja, da bi se pridružil gospodom. Tako sem imel vsaj nekaj opraviti in ubiti s eiin dolgčas. Na mestu sem se odločil in z žalostnim obrazom sem sledil pogrebcem.
Gospoda, ki sta stopala zadnja, sta se začudeno ozrla po meni in si tiho nekaj pošepetala. Brez dvoma sta se vprašala, da li sem iz mesteca. Potem sta se obrnila do para pred seboj, ki se je tudi ozrl po meni. To motreče pogledavanje mi je bila neprijetno, in da mu napravim konec, spm pristopil h gospodoma, stopajo-čirna pred menoj, in sem rekrl:
"Oprostite, gospoda, da motim vajin razgovor. Ivo sem videl ta civilni pogreb, me je obšla želja, da se pridružim. ne da bi sicer poznal mrliča, ki ga spremljate."
Eden gospodov mi je odvrnil: "Ženska je."
Presenečen sem vprašal: "Pa je le civilen pogreb, ne res T"
Drugi gospod, ki ga je očividno veselilo pojasniti mi stvar, je povzel besedo: "Da in ne. Duhovščina nas ni hotela spremiti."
"Ah!" sem se začudil in razumel nisem čisto nič, za kaj se je šlo.
Moj ljubeznivi sosed mi je nato na tihem zaupal: "O, to je dolga zgodba ! Mlada žena si je sama končala življenje in zato je nečejo cerkveno pokopati. Gospod tu spredaj, oni, ki joka, to je njen soprog."
Odgovoril sem nekoliko v zadregi: "Kar mi tu pravite, gospod, me ja-ko zanima. Ali bi bilo zelo indis-kretno od mene, ako bi vas prosil, da mi to zgodbo poveste? Čim vam je pa to le količkaj neprijetno, delajte, kakor da nisem ničesar rekel."
Gospod me je prijel zaupljivo pod pazduho.
"Ali ni mi nikakor neprijetno, nikakor ne! Počakajte hipček... osta-uiva malo zadaj. Hot-em vam vso stvar povedati... to jako žalostno zgodbo! ("asa imava dovolj, predno pridemo gor na pokopališče. Leži namreč tu na hribu, med drevjem, in precej strma pot je."
In pričel je: "Mlada žena, gospa Hamotova, je bila hči bogatega trgovca iz tukajšnjega kraja, nekega gospoda Fontanelle. Cisto mlad o-trok, ko je bila namreč stara enajst let, je postala žrtev strahovitega zločina, hlapec njenega očeta jo je zlorabil. Zbolela je na smrt na posledicah brutalnosti tega lopova, in na strašni sodni obravnavi je prišlo na dan, da je ubogo bitje že tri mesece, strah.vvano od groženj zverinskega človeka, služilo njegovim grozovitim nasladam. Obsodili so ga na dosmrtno prisilno delo.
Mlado dekletce je odraščalo, kakor Kajn zaznamovano s sramotnim znamenjem na čelu, čisto osamljeno, brez tovarišie, s kterimi bi se igralo, da, prozi rano celo od odrastlih, kakor bi se le ti bali, da si onesnažijo usta. ako bi pritisli kdaj poljub na ubogo čelo otrokovo.
Človeka je zares presunilo gledati ubogo dekletce na igrališčih v mestnem parku. Mladina mesteca se je tam vsako popoldne igrala, ona pa je stala vedno sama poleg služkinje, ktera jo je vodila na izprehod, in žalostno gledala druge otroke, ki so se med seboj zabavali. Včasih je postala	i : ~ ^ mešala med nje. nepremagljiva v njej in z boječimi kretnjami in plašnimi koraki, kakor bi se sama smatrala nevredno, se je približala včasih kaki gruči o-trok. Tedaj ap so takoj planile od vseh klopi matere, pestunje, tete, popadle svoje otročiče in jih jezno odvedle strani. In mala Fontanelle je stala zopet sama, potrta in začudena, in začala je plakati, kajti srce ji je hotelo počiti od bolesti. Potem je ihte stekla k svoji spremljevalki in skrila obraz v njenem velikem predpasniku.
Odrastla je in postalo je še hujše. Kadar je šla po ulicah, vedno sprem-ljevana od svoje uovernante, kakor bi sc bala, da se ji utegne pripetiti še enkrat taka strahovita nesreča, je vedno imela povešene oči, kakor pod bremenom skrivnostne sramote, ki ie ležala na njej. Deklice, ki so veliko manje nedolžne, nego bi človek mislil. so se je ogibale, kakor bi imela kugo...
Komaj »la jo je kdo pozdravil, da se ji je tu in tam kak možki odkril. Matere so delale večinoma, kakor da je niso videle. Nekaj dovtipnežev jo je nazivalo "gospa Baptist". Baptist namreč je bilo ime hlapcu, ki jo je bil zlorabil in uničil.
Nihče ni priznal skrivnih muk njene duše, kajti komaj da je kdaj govorila in nikdar se ni smejala. Celo njeni stariši so bili mrzli proti njej, kakor bi bili hudi na njo radi napake, ki se ni dala več popraviti.
Bila je zala, bleda, visoka, vitka, skratka: elegantna. Brez te nesrečne afere, gospod moj. bi mi bila jako ugajala.
Tedaj smo dobili, tega bode zdaj poldrugo leto. novega podprefekta. Pripeljal je seboj svojega lastnega tajnika, čudnega fanta, ki je, kakor se je zdelo, živel doslej vedno v 1' Quartier latin' '-u.
Videl je gospodično Fontanelle in se vanjo zaljubil. Povedali so mu vse. On je samo odvrnil: Neumnost ! To je kvečjemu garancija za bodočnost. Meni je vsejedno ljubše, da se je zgodilo pred poroko, kakor potem. Na to žensko se najbrže lahko popolnoma zanesem.
Zasnubil jo je in jo poročil. In ker se ni nobene stvari ženiral, je delal s svojo mlado soprogo povsod obiske, kakor da se nikdar ni nič zgodilo. Nekteri ,so vrnili obisk, dru-jri ne. A počasi so ljudje jeli pozabljati na vso stvar in mlada žena je smela v družbo.
Opomniti moram, da je častila svojega moža, kakor Gospoda Boga. On ji je bil vrnil čast, kljuboval javnemu mnenju in ga premagal, se uprl zasramovaleem in jih porazil, skratka: pokazal pogum, kakor ga nima vsak možki. In ona se mu je zahvaljevala za vse to z vročo, nemirno strastjo.
Bog je blagoslovil njiju zakon, in ko se je to izvedelo, so ji odprle tudi najrahločutnejše duše svoje duri, kakor da jo je materinstvo popolnoma očistilo. Čudno je — a je bilo tr.ko.
Očitno se je torej vse obračalo na bolje. Tu je praznovalo zadnjič naše mesto praznik svojega patrona Ob tej priliki se je vršilo tekmovanje pevskih zborov, kterega so se udeležili prefekt, vsa zastopstva in razso-jevalci, ki so oddali svojo sodbo, nai
podlagi ktere je prefektov tajnik Pavel Ilamot potem razdelil kolajne in nagrade.
iKakor si lahko mislite, nastane ob takih prilikah velika zavist med rivali, ki jim vzame včasih skoio vso zavest.
Vodja pevskega društva Mornilo-na je imel ravno prijeti svoje odliko vanje. Prisodili so njegovemu zboru samo drugo darilo. Vendar ni mogoče dati vsakomur prvega darila, ni res?
Ko mu je tajnik, gospod Hamot, hotel izročiti njegovo kolajno, mu jo je mož zalučal v obraz in unli pri tem: To lahko obdržiš za Baptista! Saj pravzaprav si njemu dolžan prvo premijo, ravno tako kakor meni.
Vsa množica občinstva se je nato glasno zakrohmtala. Saj masa ni nikdar usmiljena ali rahločutna — iu vseh oči so se uprle v uboiro ženo.
Al i ste videli kdaj žensko zblazneli? Ne. Mi smo morali tisti tre-notek biti priča tega. Vstala je in padla je trikrat zopet nazaj na svoj stol, kakor da hoče zbežati in vendar izprevidi vedno zopet, da ne more prodreti množice.
Iz množice je še nekdo na glas za-upil: Iloho! Gospa Baptist! In velik hrup je nastal, pomešan z izbruhi veselosti in nevolje.
Takega škandala še ni bilo. Vse glave so se iztegovale k njej. Ljudje so se dregali in si kazali obraz, ki ga je delala nesrečnica; soprogi so prijemali svoje soproge za roko, da bi jim jo pokazali. Vprašanja so letela: Ktera je, ona v modri obleki? Nekaj poglavcev je od radosti pelo kakor petelini, nov glasen krohot se je vzdignil v nekem kotu dvorane in se razširil po vsem prostoru.
Ona se ni več genila, temuč sedela je. vsa kakor brez uma, trda in otrpla na svojem stolu. Ni sc mogla ganiti. ni mojrla zakriti obraza z rokami. Njene trepalnice so se odpirali in zapirale s plaho hitrostjo in neprestano, kakor bi ostra luč slepila njene oči. in pri tem je dihala glasno in hropeče kakor konj. ki se muči v klanec.
Srce je bolelo človeka ob pogledu na njo. ..
Gospod Hamot je bil suroveža, ki je ves Škandal provzroČil, zgrabil za grlo in kmalo sta se oba sredi strašnega upitja valjala po tleh.
Veselice je bilo konec.
l"ro pozneje, ko sta se Hamotova vračala domov, je mlada žena, ki od onega trenotka še ni bila izpregovo-rila besedo, ki se je samo tresla po vsem životu, kakor bi električna baterija vzgibala vse njene živce — naenkrat skočila z mostu in izginila v reki. predno je njen soprog prav zapopadel. kaj se je zgodilo.
Pod mostom je voda zelo globoka. Trajalo je dve uri. predno so jo našli. Bila je seveda mrtva.
Napadalec je umolknil. Cez nekaj časa je menil še: Bilo je morda najbolje. kar je mogla storiti v svojem položaju. So stvari, ki se kratko-tualo ne dajo pozabiti.. "
V tem trenotku smo vstopili na pokopališče, (iloboko ginien sem •Vikal. dokler ni bil grob zasut in potem sem pristopil k ubogem i možu, ki jr bridko jokal, in iskreno sen mu stisnil roko.
Presenečen me je poirl«-dal skoz svoje solze in odgovoril: "Hvala vam. gospod!"
In ni mi bilo žal, da setn šel za pogrebom.
Slovensko katoliška
a-------4
i'
svete Earto
podp* društvo


*a ^i®dln]©n© države Sevtrrif Amerika
Sedež: Forest City, Pa,
i^to^s™™,	januar ta IQOi y tfrria^ t^r^f^^.
—-O—-O-- ■ ■ ■
ODBORNIKI:
Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. 0. Box 574, Frost
Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, Wert Ml_
I. tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ANTON O STIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Oftfcw Blagajnik: MARTIN MUHIČ. P. 0. Box 637, For««t City Pa.
NADZORNIKI:
MARTIN GERČMAN, predsednik porotnega edboia, W«4r, ] KAROL ZAT.AR, L nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, 1 PRAN KNAPELJ0, IL nadzornik, 909 Braddock Av«m dock, Pa.
PRAN ŠUNK. m. nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, p*
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir Ki JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willock. Pa. IVAN TORNIČ, II. porotnik, P. O. Box 622, Pore« Ctty, Pa. Dopui naj s« psailjajo L tajniku: IVAN TELBAN, P» O. Forest City, Pa.
Drnitvsno gliaflo j« "GLAS NARODA."
in NOVO LETO pošiljajo Slovenci kaj radi
in iz
ZA BOZIC
DARILA svojcem v staro domovino Zjedinjenih držav zgolj gotov denar; to pa
NAJBOLJE, NAJCENEJE in NAJHITREJE preskrbi
FRANK SAKSER CO.,
82 C0RTLANDT ST.,
NEW YORK, N. Y.
6104 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, OHIO.
DAROVI.
Za pogorelee na Bledu: Martin Kalan, Roslyn, Wash., $1. Hvala!
Upravništvo "Glasa Naroda".
OGLAS.
Pred enim letom tu v Hushes, Okla., umrl naš rojak Josip Sir<4. kteri ima pri preds^iuik-i tiikn^n,ip-sra Avstr. Slov. Bol. P j d p. PniM va •f25 denarja. Sliši da se nahaja nekje v Illinois brnt ranjcega, zato prosim eenj. rojake. r<> kdo ve zanj. da se mu pororri la oglas ter naj se sam javi pri predse Ir.iku: John Gregorina, P. O. Box 41.	Hughes, Okla.,
ali pa pri glavuem odboru urada N S. B. P. I). v Fi*.>!'tev.a>? Kansas.
(S-9--L2)	?
Razstrelba lokomotive.
Lokomotiva nekega tovornega vlaka New York, Ontario & "Western železniee se je pri Fair Oaks, N. Y., razletela. Strojevodja je bil pri tem smrtno ranjen.
DAROVI. Za družbo sv. Cirila in Metoda:
Martin Kalan. Roslvn. Wash., $1. j Živel!
Upravništvo "Glasa Naroda". SKLAD
za spomenik padlih žrtev Lunder, Adamič in Rode ter za podporo ranjencem v ljubljanske j bolnišnici:
J. Fabjan in Stržinar nabrala med chicaškimi rojaki $22.00.
Martin Kalan, Roslvn, Wash., $1. Dosedaj izkazano $224.91. Živeli darovalci in njih nasledniki! Uredništvo "Glasa Naroda".
DAROVL
Za posrorelce Slovence na Chis-liolmu, Minn.:
Martin Kalan, Roslyn, Wash., $1. Hvala lepa!
Do sedaj nabrano po "Glas Naroda $4.00.
NAZNANILO.
Društvo Sv. Rešnjega Telesa št. 77 v Goff, Pa., imelo bode dne 20. decembra svojo glavno sejo v prostorih g. Ivana Brandstetterja v Goff, Pa. Prične se ob 2. uri popoludne. Vsi društveniki ste naprošeni, da se te seje gotovo udeležite, ker bode volitev novih uradnikov. Kdor izostane brez važnega vzroka, postopalo se bode z njim po društvenih pravilih. Oddaljeni člani naj se pismeno javijo.
Frank Jerich, I. tajnik.
P. O. Box 272, Goff, Pa.
POZOR, ROJAKI!
Vse one, kteri so bili pri meni na stanu in hrani in 12. marca so šli od mene proč, ne da bi pozneje od kterega kaz slišal, prosim, da se hitro oglasijo in poravnajo svoje dolgove; če ne. obelodanil jih bodem s polnim imenom in tudi rojstnim krajem v "Glasu Naroda". Jaz jih ne bodem več čakal.
Joseph Zupančič (Ograjčan), 201 E. Northern Ave., Pueblo, Colo.
(8-14—12)
PRATI K E
za leto 1909.
Slovenska pratika Kleinmaverjeva in velika pratika Blaznikova »te dobiti po 10 centov komad. Kazprodajalci, kteri jih vzamejo
»to komadov po $6.00.
Rojaki v Clevelandu, Ohio, in oko-dci dobe iste tudi v naži podružnici 7 Clevelandu, O., 6104 8t. Clair Av«. .f. E.
Upravništvo "Glasa Naroda". 32 Cortlandt St., New York, N. Y.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom naročnikom naznanjamo s tem, da se nahaja seda] na potovanju naš pooblaščeni zastopnik Mr. MATEVŽ PEČJAK Obiskal bode rojake v nekterih mestik in krajih države "West Virginije In Pennsylvania e. Dotičnik je pooblaščen za pobiranje naročnine "G1m Naroda" in naročbe knjig, vsled s ar ga vsem toplo priporočamo.
Upravništvo "Glasa Naroda".
PRIPOROČILO.
Vsem rojakom Slovencem po Ameriki priporočamo zlatarsko tvrdko DERGANCE, VIDETICH & CO., ki se nahaja na 1622 Arapahoe St, Denver, Colo. Imenovana slovenska tvrdka prodaja samo zanesljivo, pošteno blago. Svetovati je vsem Slo-vencem, da kupujejo pri domačinih in ne pri tujcih. In zakaj tudi pri tujcih, ko imamo dovolj slovenskih trgovcev, ki nam tako radi postrežejo! Naša dolžnost je. da jih podpiramo.
Kdor potrebuje fine, zlate ure in sploh kako zlatnino, naj se obrne na slovensko tvrdko Dergance, Videtich & Co. v Denverju, Colo. Opozarjamo tuili na oglas, ki ga ima dotična tvrdka v nn.šem listu.
Upravništvo "Glasa Naroda".
Že tvoj oče,
Kje je moj brat JANEZ BERCAR? Pred enim in pol letom je bil s. svojo družino v Pueblo, Colo., in je upravljal kovaško obrt. Prosim ce- ! njene rojake, če kdo ve, kje se sedaj nahaja, da mi ga naznani, za-kar mu bodem zelo hvaležna. — Frances Urbek, Crockett, Cal.
(8-9—12)
mogoče tvoj brat ali stric, ali kak drugi sorodnik so za časa njihovega bivanja v Ameriki glede vožnjih listkov, pošiljanja denarja v st^ro domovino itd. kupčevali s tvrdko Frank Sakser Co. Vsi so bili po- I šteno postreženi in vse je bilo v! redu. Zato se po tudi ti v navedenih potrebah obrni vedno le na Fr. Sakser Co., 82 Cortlandt St., New York, ali 6104 St. Clair St., N. E., Clevelond, O.
Za pevce !!
V zalogi imamo lepo vezam«
Pesmarice
Glasben« Matic« za itirl molk. (tatove. V tej pesmarici bo priijfckljtaa slovenske pesmi t sekiricami (*«•»-mi) v p a rti turi sa mk pevski skOT, kvartet ali oktet. Veljaj« fl.B« ■ p* sto vred.
SLOVBHIO PUBLISHUr« 82 Oortlandt St., K«w York. 9. T.
			
Jugosli	ivanska		Katol. Jednota.
			
Inkorporir&na dne 24. januaija 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
	a.	
Avstr. Slovensko	9	Bol. Pod. Društvo.
Ustanovljeno		16. januvaija 1892.
Sedež: Frontenac, Kans.
URADNIKI:
FRANK MEDOŠ, predsednik, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, EL IVAN GERM, podpredsednik, P. O. Box 57, Braddoek, Pa. OBO. L. BROZICH, glavni tajnik, P. O. Box 424, Ely, Minn. MAKS KERŽIŠNTK, pomožni tajnik, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. FVrAN GOVZE, blagajnik, Box 106, Ely, Mftn.
NADZORNIKI:
A-LOJZLT VIRANT, predsednik nadzornega odbora, Cor. 10th Ave. A Globe bt., So. Lorain, O.
IVAN PRIMOŽIČ, drugi nadzornik, P. 0. Box 641 Eveleth, Minn. MIHAEL KLOBUČAR, tretji nadzornik, 115 — 7th St.. Calumet, Mick.
POROTNI ODBOR: IVAN KERZlSNXK, Predsednik porotnega odbora, P. 0. Box 138, Burdine, Pa.
IVAN N. GOSAR, drugi porotnik, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa. IVAN MERHAR, tretji porotnik, Box 95, Ely, Minn.
Vrhovni zdravnik, DR. MARTIN J. IVEC, 711. N. Chicago St. Joliet, HI.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne požiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 106, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem dragem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj Be pošiljajo na predsednika pohotnega odbora: IVAN KERŽIŠNTK, Box 138, Burdine, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Društveno glasilo j« "GLAS NARODA."
GLAVNI ODBOR:
John Bed ene, preosednik, P. O. Box 154, Frontama«, Karol Starina, podpredsednik, Mulberry, Kansas. Leo Hromek, tajnik, P. O. Box 263, Frontenac, Kansas Blaž Mnrij, blagajnik, P. O. Box 2M, Frontenas,
UPRAVNI ODBOR:
Frank Markovii, Frontenac, Frank Premk, Cherokee, Frank Buchman, Radley, ^rnsss Anton Lesjak, Gkieopee,
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE
V	Ameriko. Dne 23. nov. se je z južnega kolodvora v Ljubljani odpe-Jjalo v Ameriko 25 Slovencev in 76
Hrvatov.
Nesreča na Savi pri Zagorju. Ko
je Ivan Kos. onranist na Savi, ,dn« 24. nov. zjutraj vračal iz Zagor7 a pe«v po železniški progi domov, mu ^pripelje tik za ihrbtom vlak, kteri ga je s tako silo sunil, da je nesrečnež padel k:ike štiri metre v stran in se , ri padeu težko poškodoval. V tem hipu pa pridrvi od na'Sprot.ne strani drugi vlak, kteri bi bil nesrečnežu »sigurno pretrgal nit življenja, ako bi strojnik vlaka ne <"-ui! nesrečneže-vih klicev na pomoč. Nesrečneža so pripeljali v ljubljansko bolnico.
Aretovan je bil dne 22. nov. v Kolodvorskih uiieah v Ljubljani zaradi beračenja 3.'}letni ključavničarski pomočnik Fran Fink, doma ir. mokro-r;o£ke okolice. Navedenca tudi zasle-duje vi>njeg«>rsko okrajno sodišče we (d leta 10f>."> v policijski tiralici zaradi Tieke tatvine. Oddali so ga •sodišču.
Orožništvo je prijelo na Vrhniki prisiljenca Ignacija Furlann, ki je pred kratkim pobegnil od dela pri zgradbi ubožniee na Stari poti.
Morilec vipavskega dekana Erjavca na smrt obsojeni Pangerc je dne 24. nov. ob 1. pop. v bolnišnici ljubljanskega okrožnega sodišča umrl.
Konkurz razglaša dež. sodišče v Ljubljani nad premoženjem Roze Hafner, trgovke v Ljubljani, na Poljanski cesti št. 22.
30 milijonov v "Mestni hranilnici ljubljanski"! Pri "Mest-ni hranilnici ljubljanski" bo hranilne vloge prekoračile 24. nov. višino 30 milijo-jiov kron. S hranilnienega poslopja visi vsled tega veselega dogrodka narodna trobojnica.
V	nemškem gledališču straši! Dne
12.'t. i:«-v. se je pela v nemškem gleda-iw-ii v Ljubljani popularna opereta "Vesela vdovica". Prejšnja leta je bilo pri predstavi te opereta prleda-lišče natlačeno polno. Pri snoeni preil-tavi pa je bilo v parterju 20 n-ib. :"/e so bile na pol prazne, na balkoni je sedelo v celem 5 oseb, -dočirij je bila galerija docela prazna. Da. da. po nemškem gledališču stopajo strahovi in ni daleč čas, ko bo zadonel nad razvalinami nemškega gledališča v Ljubljani tožni "Requiem".
Umrli so v L j ubij ami: Josip Ciper-
le. učitelj, 51 let; Marija Zajee, delavka. 06 let; Matevž Bergant. tesar, 61 let.
Nesreča na železnici. Dne 24. nov. pontoči je prišel železniški sprevodnik Matija Mele na Rakeku med odbijače, kteri so mu zmečkali dva rebra. Pripeljali so ga v deželno bolnico ljubljansko in je malo upanja, da okreva. — Istega dne je v Zalogu vlak povozil nekega železniškega delavca in ga močno poškodoval. Do Martinove ceste v Ljubljani so ga pripeljali z že+raničnim ročnim vo-
om, od tu pa z rešilnim vozom v dež. bolnico.
Ubili od 23. na 24. nov. so Franca Veithauserja iz Smlednika v <nekem hlevu v Podrečju. Pripeljali eo ga v Mavče. Star je bil 25 let, neoženjen. Napadali so bili štirje, dva napadalca so spoznali kot brata Reščeva, dva napadalca sta pobegnila, a so jima ne sledu.
PRIMORSKE NOVICE.
Tat — ki je zgubil suknjo. Cvetka Fendrinelli, žena Martina, bivajoča
v ulici Ugo Foseolo št. 31 v Trstu je videla dve osebi, ki sta hodili oko-lu vrat hiše št. 29 omenjene ulice. Kmalu potem je ena teli dveh oseb, stopila v vežo, dočim je druga ostala na ulici. Ženski se je porodil sum, da bi to utegnila biti tata in je šla v vežo omenjene hiše, kjer je našla na kraju veže moža. ki je hotel z ve-trhi odpreti pod stopnicami vrata, ki vodijo v tovnrno kisa Al. Salva-dorja. Ženska je prijavila to vrata-rici k: je šla klicat Salvatorja. Ta je takoj prišel in je skušal držati tatu. dokler ne pride redar. Tat se n.u je pa izvil iz rok ter zbežal. Pustil pa je v rokah P lvatorja vrhnjo suknjo, ki so jo potem oddali policiji.
Ovadila tatvino. Josip Sedtnak, 35 let in Klemen t Pico t, star 31 let, ki sta vkrcana na maoni 79 v Trstu, sta na policiji ovadila, da jima je bilo dne 22. nov. v noči ukraden in sicer Sedniaku jopič vreden 6 kron, Pico-tu pa 2 srajci vred-ni 6 kron.
Požar, Dne 17. nov. je v dvorcu Robba, v ulici Pas4juale Besenghi št. 24 v Trstu nastal ogenj. Ognjegasci so ogenj v kratkem Času pogasili, j Škoda je r.eznatna.
Mlad pijanček. Dne 17. nov. okolu
ure popoludne je policijski inšpektorat v ulici Belvedere v Trstu . telefoniral na zdravniško postajo, da je neki redar našel ležečega na ulici i nekega dečka, ki je bil kakor mrtev, lfedar <ra dal prenesti na inšpektorat, kamor je kmalo potem prišel j dr. Wul z. ki ^a je ukazal v kočij ji prepeljati v l>olnico. Deček star 14 j let. je bil popolnoma pijan. \ bolnici so ga -sprejeli v opazovalnico.
Tržaški vlomilci so vlomili v tržaško filijalko "Obratne banke" in odnesli 50.000 kron.
Špirit je pila, da bi se usmrtila. V
Trstu je 451etr,a Marija Kožuh spila pol litra gorljivega špirita, da bi se usmrtila. Prepeljali so jo v bolnico.
Turški kavas tepen. V Trstu so hrvatski mornarji do dobra natepli kavasa turškega konzulata, Ali Cauša, rodom iz Bosne, ko je prišel iz kavarne "Flora". Maščevati so se ln teli za neprilike, ki so jih imeli naši mornarji zadnje tedne v turških pristaniščih vsled bojkota avstrijskemu blagu. Kavasa so spravili v bolnišnico, policija pa pridno zasleduje krivce in jih je devet že našla in zaprla.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Smrtna nesreča. V Šmarju pri Jelšah se je ponesrečil veleposestnikov sin Franc Hrovat iz Orehka.
Padel je s skednja tako nesrečno, da je vsled notranjih poškodb umrl.
HRVATSKE NOVICE
Kristina Rueckova umrla. V Zagrebu je umrla priljubljena igralka Kristina Rueckova, rojena leta 1880. na Češkem. Pred leti je bila Rueckova igralka na slovenskem gledališču v Ljubljani.
Akcija hrvaških poslancev. Dunaj, 23. nov. V imenu hrvaško-srbske koalicije sta prišla danes na Dunaj hrvaška poslanca budimpeštanskega državnega zbora Milan Roje in Za-gorac, da sta se posvetovala s hrvaškimi poslanci dunajskega parlamenta dr. Laginjo, Bianknnijem, dr. Baljakom in Vukovičem o enotnem postopanju hrvaških poslancev obeh parlamentov, posebno glede debate o aneksiji Bosne in Hercegovine. Na konferenci se je sklenilo, da se bo pri tej priliki postopalo sporazumno z vsemi jugoslovanskimi poslanci. V tem smislu so se izrekli vsi poslanci za solidarnost s .Slovenci in Srbi.
Nova vrsta lopova je 24 let stari Radivoj Oresnik, baje rodom Slovenec, ki so ga te dni aretirali v nekem zagrebškem hotelu. Izumil si je spe-cialiteto: kradel je vizitke uglednih oseb ter si s pomočjo istih izposoje-val denar, nabiral darov, prislepar-jal raznega blaga itd. Izsledil in aretiral ga je tajni detektiv Štefan Bi rek.
Kompromisna pogajanja med Hrvati in madžarsko vlado? V političnih krogih se govori, da s«> v teku kompromisna pogajanja, ktera da zlasti podpira dr. Wekerle na Ogrskem, na Hrvatskem pa stranka prava. Hrvatsko-ogrska kriza je kakor znano nastala vsled službene pragmatike državnih železničarjev, ki jo je sprejel ogrsko-hrvaški državni zbor in ki določa kot službena jezik tudi :ia hrvatskih progah madžarski jezik. Sedaj da je dr. Wekerle pripravljen v državnem zboru podati izjavo, da je v smislu § 57. ogrsko-hrvatske nagodbe na teritoriju hrvatsko-slavonskega kraljestva edino upravičen hrvatski uradni jezik. S tem naj bi'bila Hrvatom dana možnost, da sprejmejo ogrski predlog za sklicanje regnikolarne depu-tacije, ki naj bi zadevo končno uredila. Toda Hrvatje s tem niso zadovoljni ter zahtevajo garancij, da re-gnikolarna deputaoija Wekerlove načelne izjave ne bo paraliz-irala s tem. tem, da bi odrekla železnicam drž. značaj. V vrstah hrvatske koalicije pa je razširjeno mnenje, da ima ogrska vlada resnnčno namen, s pomočjo Starčevičanske stranke, sestaviti sistemu prijazno večino in z njo vladati. Starčevičanci pa odločno zanikajo vsako tozadevno zvezo z Rau-chotn. Vsekako pa žele toliko v Budimpešti kakor na Hrvatskem, da se krrza konča in zopet uvedejo normalne razmere.
BALKANSKE NOVIC&
Avstrijski orožnik od Črnogorcev
ustreljen. Črnovice, 23. nov. Orožnik Brauner. doma iz Radovca, je na neki patruli blizu črnogorske meje zadel skupaj z oboroženimi Črnogorci. T: so sra baje ustrelili.
RAZNOTEROSTI.
Pes rešil otroku življenje. V Dra-hovicah na Češkem se je igralo več
otrok na lesenem mostu. Nenadoma je eden izpodrsnil in padel v vodo, ki ga je takoj odnesla. Slučajno navzoči mesar Schaedel je tedaj hitro zaklical svojega psa in mu pokazal za otrokom v vodo. Pridna žival je res takoj skočila v vodo in izvlekla otroka h kraju ter ga tako rešila gotove smrti.
Petrolje zažgalo vas. Iz Bukarešta poročajo: Vas Pojana blizu mesteca Campina, ki je že večkrat trpelo vsled požara, je zopet pogorelo. Nesreča se je dogodila vsled tega, ker se je neki reservoar petrolja razlil in unel. Goreči petrolej je tekel proti selu ter zažgal česar se je dotaknil. Taščam so se komaj rešili, ker je bila noč. Kjmalu potem, ko so vaščani zapustili svoje hiže in pobegnili, je
bila vsa vas v plamenu. Goreči pe-trolej je tekel dalje in je prišel do vasice Pilegaja. Kolodvor v Campini je povsema uničen. Škode je par milijonov kron.
Prihod jednega večera. Druga
predstava Wagnerjeve opere "Got-tertlaemmerung" je blagajni opere v Parizu prinesla 23.146 frankov. Doslej se ni Še nikdar v kakem pariškem gledališču r enem večeru in-kasiralo tako velike svote.
Otrok z dvema glavama. Iz Sendo-ra na Ogrskem javljajo, da je soproga tamošnjega kovača Gjure Nesa, rodila dete z dvema glavama. Dete je bilo mrtvo in so je odnesli v subo-tiško bolnico. Mati je zdrava.
Rodila 21 otrok. V Solnogradu je teh dni slavila sedemdesetletnico rojstva gospa Antonija Keldorfer, ki je rodila skupno 21 otrok. Go^pa je še danes vrlo sveža, edrava in duševno mlada.
Štrajk čeških otrok. Dues, 23. nov. Včeraj so zastopniki čeških manjšin s severne Češke sklenili, da se prične po nemških mestih na severnem Češkem dne 1. dec. stavka Šolskih otrok, ker nemške mestne šolske uprave nko niti v najmanjšem ugodile šolskim željam čeških manjšin.
Kje je MARTIN KRIŽAJ T Doma je od Škofje Loke na Gorenjskem. Pred kakimi 6 meseci je bil pri meni na stanovanju in brani, potem pa je odpotoval neznano kam, ne da bi poravnal svoj dolg. Kdor rojakov bi vedel za njegov naslov, ga vljudno prosim, da mi ga naznani, ali pa naj se iskani sam javi. — Anthony Legat, 201 Sage St., South Lorain, Ohio.
(5-9—12)
WAfll IA8T0PHIKZ.
kteri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi sa vse drugs v našo stroko spadajoče posle.
San Francisco, CaL: Ivan Starih*. Pneblo, Colo.: Peter Čulig. Indianapolis. Ind.: Alojzij Rudman.
Waukegan, HI.: Fran PetkovSek.
Chicago, HI.: Mohor Mladič.
Depue, 111.: Dan Badovinac.
South Chicago, HI.: Josip Kom-pare.
La Salle, HI.: Mat. Komp.
Calumet, Mich.: M. Grahek, Mat. F. Kobe in Pavel Shalts.
South Range, Mich.: Ivan Bariž.
Duluth, Minn.: Josip Scharabon.
Hibbing, Minn.: Ivan Povie.
Ely, Minn.: Ivan Gouie.
Eveleth, Minn.: Jurij Kotze.
Kansas City, Mo.: Ivan Kova&i in Ivan Rahija.
Aldridge, Mont.: Gregor Zobec.
Brooklyn, N. Y.: Alojzij Češarek.
Little Falls, N. Y.: Fran Gregorka.
West Seneca, N. Y.: Jo van Mili6.
Cleveland, O.: Frank Sakser Co., William Sittar in Mat. Pečjak.
Oregon City, Ore.: M. Justin.
CoDemaugh, Pa.: Ivsn Pajk.
Canonsbnrg, Pa: Geo. M. Shalts.
Claridge, Pa: Anton Jerina.
Greensburg, Pa.: Fran Kebe.
Braddoek, Pa.: Ivan Germ in Ivan Varoga.
Johnstown, Pa.: Fran Gabrenja.
Forest City, Pa.: Josip Zal ar.
Pittsburg, Pa.: Ignae Podvasnik.
Steelton, Pa.: Marko Kofalt in Jo-sip A. Pibernik.
Willoek, Pa.: Fran Seme.
Youngwood, Pa.: Nik. L Grba.
West Jordan, Utah: Anton Pal&i.
Block Diamond, Wash.: Gt. Po-renta.
Benwood, W. Va.: R. Hoffman.
Thomas, W. Va.: Josip Rus.
Milwankee, Wis.: Josip Tratnik in Josip Cimta.
Rock Springs, Wyo.: Maks Kar-SBnik in A. Justin.
NASI POTNIKI:
J. A. Pibernik, John Bahorič in
Joe Cuaak, kteri potujejo sedaj	po
■ ržavi Pennsylvaniji, Michigan	in ] Colorado.
Vsi naii zastopniki so s nami is dalje £ase v poslovni svesi, vsled fe-sar jih rojakom naj topleje priporočamo.
VAŽNO ZA ROJAKE
ki nameravajo potovati v staro domovino z do------— i —------Ti — r7 brimi in brzimi poštnimi parniki. Vsakdo naj si izbere jednega cd zdolaj navedenih in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika in dan odhoda, da mu zamoremo zagotoviti prostor.
Sledeči parniki odplujejo iz New Yorka :
(Austro-Amer. Line.)
Do Trsta.
19 dec........Martha Washington
3° dec...........................
JOHN KRAKER
EUtLID, O.
Slovencem in Hrvatom pri-Jž poročam svoj
I SALOON
§ v obilen pese t. Točim vedno 1 «veže pivo, dobra § vina in whiskey ter
imam v zalogi zelo fine H »modke.
Rojakom pošiljam denar*
jo staro domovino
hitro in poceni.
Pobiram naročnino za »'Glas Naroda". V zvezi sem z gg. Frank Sakser Co. vNewYorku. Z velespoštovarnem
Ivan Govže,
_ .	Ely, Minn.
m
Si

V HAVRE (francoska proga):
17 decembra..........La Bretagne
24 decembra ......... La Provence
31 decembra..........La Lorraine
V HAMBURG (hambursko-ameriška proga):
12 dee.........Kais. Aug. Victoria
V ANTWERPEN (Red Star Line):
16 dec................... Finland
23 dee. ................ Vaderland
30 dec. ................ Kroouland
V SOUTHAMPTON (American Line):
12 dec...................st. Loma
19 dec. .............. Philadelphia
26 dec...................st Paul
(WMte Star Line):
16 dec................... Oceani«
23 dec...................Teutonic
15
V ROTTERDAM (Holland-American Line): dec................. Statendam
V BREMEN (severonemški Lloyd):
12 dec.........Prinz Frid. Wilhelm
24 dec................ ScharnJborsf
31 dec................. Gneiseaaw
Kdor želi pojasnila |e o drugih, ne tukaj naznanjenih parnikih naj se z saupanjem obrne na nas in postrežen bode vsakdo vestno in hitro.
Vsakteri potnik naj si uredi tako, da pride en dan pred odhodom parnika v New York.
Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš vslužbenee na postaji, dovede k nam v pisarno ter spremi na parnik brezplačno. Ako dos pete v New York, brez da bi nam naznanili Va5 prihod, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po številki 4687 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega uslužbenca po Vas.
j Le na ta način se je rojakom nezmožnim angleščine, mogoče izogniti oderuhov in sleparjev v New Torku.
FR. SAKSER CO.,
82 CORTLANDT STREET,	NEWfYORK, N. Y.
6104 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, O.

^ Velika Zaloga vina In žganja.
Marija Grill
Prodaja belo vino po........70c. gallon
„ črno vino po........50c. „
Drožnik 4 galone za............$11.00
Brinjevec 12 steklenic za........812.00
ali 4 gal. (sodček) za...........$16.00
Za obilno naročilo se priporoča
Marija Grill, 3308 St. Clair Are., N. EL,	Cleveland, O
Zdravju
najprimernejša pijaf-a je
^LEISY F> IVO
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Rzdi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v sv* jo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih.
LsJsy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pii Geo. Tra cikar-ju 6102 St. Clair Ave. N.E. kteri Vam drage volje vse pojasni.
THE ISAAC LE1SY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA
(preje bratje Cosulich.)
-vas Najpripravnejsa in najcenejša parobrodna Črta za Slovence in Hrvate, sv-
Priporoča rojakom svoja is vrstna V lil A, ktera r kakovosti nadkrilju-jejo vsa druga ameriška vina.
Kudeče vino (Concord) prodajam po 50 centov galono; belo vino (Catawba) po 70 centov galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON.
BRINJEVEC, za kterega sem import i ral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TROPINO-VEC $2.50 pralona. DROŽNIK $2.75 galona. — Najmanje posode za žga-njeso 4^2 galone.
Naročilom je priložiti denar.
Za obila naročila se priporoča JOHN KRAKER,
Euclid, Okle.
PRODAJA
pozlačenih ur
Gej,t Če kupite uro, kupite Wfo tako, da se je ne sramu-jete. Mi ne prodajamo
,-A slabih ur, ki zgubeb>rvo,
Nori parnik na dva vijaka "Martha "Washington".
REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO
da sc jo sramujete poka-J^zati prijateljem. NaSa ^j^fura je čisto pozlačena in garantiramo, da ne bo , -	- črna — na uro ste lahko
ponosni. Urajezavas! Krasno gravirana fino ameriško kolesje, najnovejSa moda. Nikdar ure še ni:0 bile j o tej ceni. Pošiljamo z verižico po C. O. D. za $5.40 vam ugaja, plačajte, sicer vrnite na na$e stroške. Ce kupite Sest ur za $32.40, dobite eno uro in verižico zastonj. Ce plačate vnaprej, vam uro poSljemo po poŠti. Ure za genske in moike. 1 E. A. WALKER & CO., Depsrtmcat 12, . 209 State Street,	Chicsgo, 111.
V	h spodaj Bavedeni novi parobrotl
na dva rljaka imajo brezžični bnojiv:
ALIOS, IiAXJRA, MAttTHA WASHINGTON, ABGEETTHrA.
V	HMMCihmajn in Juniju eebodets agoraj MToioKnitt brodovja pri-druflln 8» In dtagi nonpofeiUka
Cene rožnihJistkov iz NEW YORIUUza ill. razred so do:
TBSTA......................................... »31.00
:
LJUBLJANE -........... ........
BBKB............................
ZAOBBBA....................... .
KAJRLOVCA................
EL TtAgntmrt do TBSTA all BKKS.............
----- .	»31.60
............ 131.00
........- - - 32.20
132,25
$50.00, $56U)0 in $6049
Parobrod "ALTCE" (na dva vijaka) odpluje 30 decembra. Parobrod MABTHA WASHINGTON (na dva vijaka) odpluje 19. decembra.
Phelps Bros. & Co., Gen. Agents, 2 wastungtoa sm, new yoq


Hmj; m "Glam Naroda" priredil L. F.
tretja knjiga,
12 bagdada v stambul.
(Nadaljevanj«.)
"Toda emir," vpraša mirca, "kako si mog>el na nožih spoznati, kdo je storilec?"
"Prav laliko! Ravna klina naredi drugačen urez kot trirobata. In glej, kako so vezi razrezane; klina, ki je rezala, je v sredi poškodovana, ker vezi niso redno rezane temveč kaj nerodno; in med vsemi klinami, ki so "jih oddali tvoji ljudje, je ena sama klina poškodovana."
*	'Gospod, tvojo modrost moram res občudovati!"
"Tvoj« hvale ne zaslužim. »Izkušnja m© je naučila, da pazim vedno na vsako malenkost."
"Toda kako si vedel, da hoče (pobegniti?"
"'Ker sem videl, da je prebledel in dvignil nogo za skok. Kdo ga<bode zaslišal ti, ali jaz?"
"Daj ga ti, emir! Teibi ne bo tajil!"
"Torej Be naj tvoji ljudje odstranijo, da bo laglje govoril. Daj jim nože nazaj! Toda izdajalca zaslišim le pod tem pogojem, da izrečem tudi sodbo sam, in da me ti .ne boš oviral pri izvršitvi obsodbe." "Mirca rad ugodi moji želji.
'Halef pri/pelje .aduta, ki je gledal kot stoletni grešnik. S Hasan Ardšir-mirco se vse deva na zemljo, in ko nukaj časa grešnika ostro gledam v obraz, rečem:
"Od tebe je odvisno, kakšna usoda te bo zadella. Če priznaš odkritosrčno svojo izdajo, lahko pričakuješ milost; če pa tajiš, tedaj se pa pripravi na odhod v pekeL"
"Gospod, v«e bom povedal," odvrne; "toda odstrani [prej p?a!" "Pes ostane pri tebi, dokelr nismo gotovi. Na moj migljaj te takoj razti^a. Jn ?edaj povej odkritosrčno: Ali si ti razrezal Saduku vezi?" "Da, jaz sem to storil." "Zakaj?" • • "Ker sem prisegel." "Kdaj?"
"Predno smo odšli na pot."
"Kako moreš Saduku kaj priseči, ker je mutant in ne more govoriti?" "Gospod, jaz znam brati!" zatrdi ponosno.
*	* Torej pripoveduj!''
"Sedel sem s Sadukom sam na dvorišču; tu mi napiše na kos papirja, Se ga ljuibim. Odgovoril -sem 'da', ker se mi je smilil. Na dalje mi je napisal na papir, da tudi on mene ljubi ter predlagal je, naj po-staneva krvna prijatelja. Jaz sem bil zadovoljen, in prisegla sva pri Alahu in pri preroku, da eden druzega nikdar ne zapusti, in da si hočeva pomagati v vsaki nadlogi in potrefoi."
"Ali govoriš resnico?"
''Lahko ti dokažem, emir, ker imam pri sebi še oni kos per^amenta " "Kje?"
"Tu za mojim pasom." 'Pokaži!"
Mož mi izroči listek <v roko: bil je sicer'zelo umazan, toda pisavo sem Še lahko bral. Ko prečita tudi mirca pisavo, nadaljujem:
"Mož, ti -i bil zelo nepreviden." rečem. "Prisegel si človeku, ne da bi se prej prepričal, ee ti prisega lahko škoduje."
"Emir. Saduk je veljal pri vseh za poštenega človeka!" "Pripoveduj dalje!"
"Nikdar nisem vrjel. da je izdajalec, torej se jni je smilil, ko je bil zvezan v taboru. Spomnil sem se svoje prisege, in mislil sem, da me Alah kaznuje, če ga ne oprostim vezij, ker sem prisegel, da mu pomagam v vsaki nadlogi. Ko so odšli vsi iz tabora, sem prišel k Saduku in mu prereza I vezij."
"Ali je govoril s teboj?" "Saj ne more govoriti."
"Mislim s znamenji in obraznimi potezami."
"Ne. Samo roko mi je dal in zginil med grmovjem."
"Proti kteri strani?"
"Tu sem!"
Mož (pokaže proti reki.
"Ti si postal svojemu gospodarju nezvest in postal naš izdajalec, da držiš laihkomiselj.no prisego. Ugani, kakšno kazen si zaslužil?" "Emir, obsodil me bos v sm-rt."
"Da, zaslužil si srr.trt. ker si oprostil morilca ter <n a s spravil v smrtno nevarnost. Vendar ker si priznal svojo hudobijo ti dovolim, da (prosiš svojega go*poda za milejšo kasen. Ne vrjamem, da si človek, ki greši, ker mu mtrzi vsako debro delo.''
Adut se prične jokati in se vrže pred Hasan ATdšir-Tmirco na kolena. Bilje grozno prestrašen, ustnice 5o mu trepetale, da ni mogel spregovoriti besedice. Strogi obraz njegovega gospodarja zadobi milejše poteze.
"Ne govori," reče; "vem. da me hočeš prositi, vendar ti ne morem pomagati. Vedno sen< bil zadovoljen s teboj, toda tvoja usoda ni več v moji roki, ker samo emir more o tebi odločiti. Obrni se k njemu!" "Gospod, ali si slišal!" jeclja proseči, obrnjen k meni. "Torej ineniŠ, da mora dober moslemin svojo prisego držati?" ga vprašani.
"Da, emir."
"Ali bi svojo prisego lahko prelomil?" "Ne, tudi če bi me usmrtili."
"Če bi Saduk sedaj skrivno prišel k tebi, ali bi mu pomagal?" "Ne. Oprostil sem ga in spolnil svojo prisego; sedaj je pa vse dobro." "Ali hočeš poravnati svojo napako z ljubeznijo in zvestobo napram rvojenau gospodu t"
"Da. Ah, če bi bilo le mogoče!" "Daj mi svojo roko in prisezi!"
Prisegam pri Alahu in kuranu, pri kalifih in \>eh svetnikih!" "Dobro je; prost si in boš Hasan Ardšir-mircu še nadalje služil. Toda pozabi svoje prisege!" Mož je bil gin jen veselja, ker se je obsodba tako ugodno zanj zaključila. Tudi mirca je bil z mojim izrekom zadovoljen, vendar se o tem ni-iva dalje (pogovarjala, ker smo se morali pripraviti na odhod.
"Za nas je zeflo važno, ker se tiče našega potovanja. Premislil sem si glede pota, in zelo tbi ibil -zadovoljenj, če si tudi ti moje misli. Otprosifci, ker isem te budil iz spanja!"
**Torej povej, kar si sklenil!"
"Ti si bil že v Bagdadu. Ali imaš kaj prijateljev in iznancev v »mestu ?''
"Nekaj eseb pač poznam, vendar jih ne morem imenovati svoje (prijatelje."
"Torej v Bagdadu lahko varno stanuješ?"
"Ne vem, kterega bi se bal. Tudi sem v padišahovej senci ter pod konzulovim varstvom."
"Torej imam prošnjo do tebe. Povedal sem ti (že, da me moji ljudje pričakujejo, v Gadi-nm Zdi se mi, da v Gadinn ne bom varen. torej se Itfbračam na tebe, da ti prevzameš moje opravilo in zadeve."
"Rad. Kakšno naročilo mi daš s seboj f"
"Kamele, iki jih dobiš v mestu Gadinn so moja last in nosijo kot /tovor s seboj1 vise moje premoženje, ki sem ga mogel rešiti. Ker me pa prenašanje tolikega hflaga zelo zadržuje, sem sklenil vse skupaj prodati. jAli bi preskifoel ti prodajo in potem izročil meni denar?"
"Da, če mi toliko zaupaš.'*
(Dalje prihodnjih.)
Compagnle Generale
(Francoska parobrodna družba.)
flREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN UUBUAKt
Postni p&rnild ao:]
'L* Pro»cncew na dva vijaka..................14,800 ton, 30,000 konjskih mo£
'LaSavoie" « » « ..................12,000 „ 25,000
'^Lorraine" „ „ w ..................12,000 „ 25,000 n	*
LaTouraine" »» ....................10,000 „ 12,000 „ *
5La Bretagne"................................ 8,000 9,000	*
' La Gasgogne"................................ 8,000 „ 9,000 „
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK,
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
• amiki •dpi njej o od sedaj naprej redno ob četrtkih ob 10. ar iieDolndne iz pristanišča št, 42 North River, ob Horton St., N. 1
•LA TOURAINE	1®. dec. 1908. La Bretagne	14. jan. 1909.
La Bretagne	17. dee. 1908. *LA SAVOIE	21. jan. 1909.
»LA PROVENCE	24. dee. 190S *LA LORRAINE	28. jam 1909.
»LA LORRAINE	3L dee. 1908.»LA TOURAINE	4. febr. 1909.
*LA TOURAINE 7. jan. 1909.La Bretagne	11. febr. 1909.
POSEBNA PLOVITVA. Xovi pa mik na dva vijaka CHICAGO odptaje 7. nov. v Ham. Parnik CALJFOBNTE odpluje dne 12. dee. v Bordeaux. Sane drogi in tretji razred od pomola 84 M. R^ vsnoija sap. 44. ali €«aa irepp lurki d« Havre: fM.M in vtfga.
rnrniifc ; »f«z4( iatnazs^sr: "seajc ft t-t-
Kozminski, generami agest t®. *aci»ik
Ti Deaoorn .St., Chf^ago.- ^
v u 0)
E
S «
J3 o
C
'E*
! Zvišanje obrestne mere. I
Hranilne vloge sklepom leta 1907
3,165.025*00 kron. Varnostni zakladi sklepom 1907. čez
114 tisoč kron. Letni denarni promet 20 milijonov kron.
NAZNANILO.
Glavna posojilnica
reglstr. zadruga z neom. zavezo v UIUBLJANL	Kongresni trg št 15
obrestuje od 1. januarja 1908. hranilne vloge po
ETRTO POTIIjAYJE.
V Bagdada.
HH
Ko -nio zapustili r^danje taborišče, smo imeli največ opraviti s kamelami. ■Neumne Hvali, vajene le pustinje in gladkih tal, se kar niso mogle kretati med skalovjem, drevjem in grmovjem. Prisiljeni smo bili, da kamelam odviamemo tovore in jih sami znosimo do xeke. Tudi čez vodo cmo jih le komaj prisilili.
S Halefom sem bil vedno zadnji, da zakrijem za nami vse sledove.
Sicer ee nismo nameravali se podati takoj v Bagdad; zapustili smo le kraj, kjer se nismo več čutili varne, ker bi nas vojaki s pomočjo Saduka Jabko napadli. Proti večeru dobimo raztrgano bajto, ki je bila svoje dnij najbrž stan kakega Enrda. Z eno sterlo je bila naslonjena na skalovje, in okoli in okoli hiše je poganjalo bujno grmovje. Tu se odpočijem© in apravisno tudi živali na varno.
Že ee je stemnilo, ko smo bili gotovi; ženske so začele .pripravljati večerjo, ki nana je zelo teknila. Vsled tridnevnega napora sem bil zelo jrfcn*jen ter «esm se takoj po večerji podal k počitku. Že sem spal nekaj mr, ko čutim), da me nekdo prime za ro-ko. Stara služabnica stoji pred me-■oj in uri po miga, naj ji sledim. Vsi so spali raz ven nekega (Perzijanea, ki j« ctrvži! in j« sedel med grmovjem, da me ni mogel zapaziti. Starica pte pelje proti noailzriei, kjer dobim Hasan Ardžir-m^roo.
"AM imai kaj važnega za mene t" ga vprašam.
4
3 01 4
N
takoj od dneva vložitve pa do dneva dvige brez odbitka ren-nega davka, tako da dobi uložnik od 100 K. čistih K. 4-75. Po 4% % naložen denar se za celo leto preje podvoji nego po 4>4 fc in za 3 leta preje nego naložen po 4%.
Kojaki! Kdor hoče svoj denar ugodno in varno naložiti naj ga pošlje v našo posojilnico.
Pošiljat ve za Zjed. države posreduje* tvrdka FR. SAKKER CO., 109 Greenwich St., New York.
I
(I
3 f»
tt
Upravni svet.
! Zvišanje obrestne mere. !

Frank Petkovžek
718-720 Market Street,
WAUKEGAN, J* & & ILLINOIS.
Sm VINA. —jl^ljJ. 2GANJE tar iimtM SMODKE — PATENTO-VANA ZDRAVILA.
V02NB LISTE noh |Hil««» •kik &t
DENAR v atari kn&nMttro is
Zaatopaik "Glae Naroda" 82 CortUadk Street New York.
twnmsnoKnn

tajik oehwal
II	■ II	■ I
katere se dobe v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY,
83 CORTLANDT STREET, NEW YORK, IM. Y
DUŠKA PAŠA (spisal Skof Fr. Bar raga,) platno, rodeča obreza 75c., broširana 60c.
JEZUS IN M A KUA, vezano v slono-kost $1.50, fino vezano v nanje $2.00, vezano v platno 75c.
KLJUČ NEBEŠKIH VRAT, vezano v slonokost $1^0.
MALI DUHOVNI ZAKLAD, ftagrin,
zlata obreza 90c.
NEBEŠKE ISKRICE, vezano v platno 50c.
OTROŠKA POBOŽNOST, 25c.
RAJSKI GLASOVI, 40«.
SKRBI ZA DUŠO, zlata obraza 80c., fino vezana $1.75.
SIRCE JEZUSOVO, vez. 60c.
SV. ROŽNI VENEC, ves. $1.00.
SV. URA, zlata obreza, fioo vezano $2.00.
VRTEC NEBEŠKI, platno 70e., slonokost imit. $1.50.
učna knjige.
ABECEDNIK SLOVENSKI,
20«.
AHNOV NEMŠKO — ANGLEŠKI TOLMAČ, 50c.
ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA, 40c.
ČETRTO BERILO, 40e.
Dimnik: BESEDNJAK SLOVENSKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA 90c.
EVANGELIJ, vezan 60s.
GRUNDBISS DER SLOVENI-SCHBN SPRACHE. vezan $L26.
HRVATSKO — ANGLEŠKI RAZGOVORI, veliki 40«, mali 30«.
HITRI RAČUNAR, 40e.
KATEKIZEM mali 15c, veliki 40«
NAVODILO KAKO SE POSTANE DRŽAVLJAN ZJEDIN. DRŽAV, 5c.
NAVODILO ZA SPISOVANJE RAZNIH PISEM, nevez. 75«.
PODUK SLOVENCEM ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30«.
PRVA NEMŠKA VADNICA, 35c.
ROČNI SLOVENSKO — NEMŠKI SLOVAR 40c.
ROČNI ANGLEŠKO - SLOVENSKI SLOVAR, 50c.
SLOVAB SLOVENSKO — NEMŠKI Janežič-Bartel, fino vezan $3.00.
SLOVAR NEMŠKO — SLOVENSKI Janežič-Bartel nova izdaja.
fino vezan $3.00.
SLOVARČEK PRIUČITI SE NEMŠČINE BREZ UČITELJA, 40c.
SPRETNA KUHARICA, bro&rova-
no 80c.
ŠPISOVNIK LJUBAVNIH IN ŽE-NITOVANJSKXH PISEM, 25c.
VOŠČILNI LISTI, 20e.
ZGODBE SV. PISMA
STARE IN NOVE ZA VERE, 50c.
ZABAVNE
IN BAZNE KNJIGE.
DRUGE
i.-- y
ALADIN S ČAROBNO SVET1LNI-
CO 10c. ANDREJ HOFER 20e-AVSTRIJSKI JUNAKI, vez. nevez. 70e.
AVSTRIJSKA EKSPEDICIJA, 20c BARON" RAVBAR, 20c. BARON TRENK, 20c. BELGRAJSKI BISER, 15c. BENEŠKA VEDEŽEVALKA, 20c. BOŽIČNI DAROVI, 15c. BUCEK V STRAHU, 25c. BURSBLA VOJSKA, 30c. BOJTBK V DREVO VPREŽEN VITEZ, lOe. CAR IN TESAR, 20te. ČAROVNICA, 25c-CRNI BRATJE, 20 ct. CERKVICA NA SKALI, 16«. CESAR FRAN JOSIP, 20c. CESARICA ELIZABETA, 1Be. CIGANOV A 06VETA, 20«. OVETTINA BOROGRAJSKA, 40 ct. CVETKE, 20c. ČAS JE ZLATO. 20c. DAMA S TTA\rBTT-TA\rTj $1.00.
DARINKA, MALA ČRNOGORKA, 20«.
DETELJICA, življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov, 20c.
DOMAČI ZDRVNTK PO KNE1F0, 50«.
DOMA IN NA TUJEM, 20 et. DVE ČUPOPOLNI PRAVLJICI, 90 «L
ELIZABETA, 30a. ENO LETO MED INDIJANCI, Me. ERAZEM PRBDJAMEDEI, lic EBI, 90e.
EVSTAEHJA, 16«. TBAiWTrf.A) M«.
GENERAL LAUDOSf, Ma. GEORGE
GODČEVSKI KATEKIZEM, 20«. GOZDOVNIK, 2 zvezka skupaj 70c. GROF RADECKI, 20c. HILDEGARDA, 20c. HEDVIGA BANDITOVA NEVE-
STA, 20c. HTRLANDA, 20c. IVAN RESNICOLJUB. &e. IZANAMI, mala Japonka, 20c. IZDAJALCA DOMOVINE, 20e. IZGUBLJENA SREČA, 20e. IZIDOR, pobožni kmet, 20«. IZLET V CARIGRAD, 40a. JAMA NAD DOBRUŠO, 20«. JAROMIL, 20e.
JURČIČEVI SPISI, U ave^ov, n-mefcno vezano, vsak zvezek $1.00. KAKO JE IZGINIL GOZD, 20«. KAKO POSTANEMO STARI, 40« KAR BOG STORI JE VSE PRAV, 15c.
KNEZ ČRNI JURU, 20e. KOSI ZLATE JAGODE, (SOe. KRALJICA DRAGA, 20«. KRVNA OS VETA, 15c. MAKSTMTTJAN I., cesar mehikaa ski, 20c.
MALA PESMARICA, 30«. MALI VITEZ, 3 zvezki skupaj MALI SVEZNALEC, 20c. MARIJA, HČI POLKOV A, 20e. MARJETICA, 50c. MATERINA •ŽRTEV, 50«. MATI BOŽJA Z BLEDA, 10«. MIR BOŽJI, $1.00. MIRKO POŠTENJAKOVIČ, 20c. MLADI SAMOTAR, 15e. MLINARJEV JANEZ, 40e. MRTVI GOSTAČ, 20c. MUČENIKI, A. Aškerc, elegants« vez. $2.00.
NA INDIJSKIH 01%CIH, 25c. NAJDENČEK, 20c. NA PRERIJI, 20c. NARODNE PESMI, Žirovnik, 3 zve zki. vez. vsak po 60c.
NARODNE PRIPOVEDKE, 3 rrea
ki, vsak po 20c. NASELJENCI, 20c. NASELNIKOVA HČI, 20c. NAŠ DOM, Zbirka Dovesti. Vsak 20c.
NA VAIX>VTH JUŽNEGA MORJA 15c.
NEDOLŽNOST PREGAJANA IN
POVELIČANA, 20c. NIKOLAJ ZRINJSKI, 20c. OB TIHIH VEČERIH, 70c. OB ZORI, 70c. ODKRITJE AMERIKE, 40e. PAVLIHA, 20c.
PESMARICA "GLAZBENB MATI
CE" fino vezana $1.5Uc. POTOVANJ E V LJLIPUT, 20c. POSLEDNJI MOHEKANEC, 20«. PRAVLJICE (Majar,) 20e. PRED NEVIHTO, 20c. PREGOVORI, * PRILIKE, REKI 30c.
PRI SEVERNIH SLOVANIH, 30« PRINC EVGEN, 20c. PRIPOVEDKE,, 3 zvezki po 20c. PRST BOŽJI, 15c. POD TURŠKIM JARMOM, 20« RIBIČEV SIN, lOe. REPOŠTEV, 20«. RINALDO RINALDINI, 30c. ROBINSON, broširan, 00c. RODBINSKA SREČA, 40«. RODBINA POLANEŠKTH, 3 zveak $250.
SANJSKE KNJIGE, velike, 30b. SANJE V PODOBAH, male 15«. SENELIA, 15c.
SITA. mala Hindostanka, 20c. SKOZI ŠIRNO INDIJO, 30c. SLOVENSKI ŠALJIVEC. 3 zvezka
po 20c. SPISJE. 15c.
SPOMINSKI LISTKI IZ AVSTIJ
SKE ZGODOVINE, 26«. S PRESTOLA NA MORIŠČE, 20r STANLEY V AFRIKI, 2©e. STEZOSLEDEC, 20c. STOLETNA PRATIKA, COc. STO PRIPOVEDK, 20c. STRELEC, 20«.
STRIC TOMOVA KOČA, 60s. SV. GENOVEFA, 20c. SV. MOTBURGA, 20c. SVETA NOČ, 15c. ŠALJIVI JAKA, 2 z v., vsak po 20t ŠALJIVI SLOVENEC, 75«. ITEGETHOF, slavni admiral, 20c. TIUNG LING, 20 e. TISOČ IN ENA NOČ, 51 sv<okov $6.50.
TRI POVESTI "GROFA TOLSTO JA, 40ee.
V	DELU JE REŠITEV, 20e. VENČEK PRIPOVBSTI, 20«.
V	GORSKEM ZAKOTJU, 20e. VOHUN, 80c.
VRTOMtROV PBSTAN, 20e.
V	ZARJI MLADOSTI, 90s. WINNWPOU, rdeči gentUmlan, tri
avariri 91.00. ZBIHfKiA DOMAČIH BDRAVILfOa ŽENTNOVA SEftlVHOST, Ste. BLATA VAS, Ma SLAfPOROG, $LM. BIČAJ TL BOBU«, Ma. Aalost »
ZEMLJEVID L
ZEMLJEVID AVSTRO -OGRSKE,
veliki 25c.. mali 10c. ZEMLJEVID KRANJSKE DEŽELE, mali lOc. ZEMLJEVID EVROPE, 25c. mali 10c.
ZEMLJEVID ZJEDIN JENIH DE~
ŽAV, 25 cL
RAZGLEDNICE.
Božične in novoletne po 3eu ducat 30 ct.
Kranjska narodna noša, ljubljanske, iz drugih mest na Kranjskem, new-yorske in raznih mest Amerik«, a> z cvetlicami in hmnoristačae po 3e^ dneat 30c. Rrzne svete podobe, komad 5e. dneat 30c. Ave Maria, 10c.
Album mesta New York a kršenimi slikami mesta 40a.
OPOMBA. Naročilom je priložiti denarno vrednost bodisi v go tovini. poštni nakaznici ali poštnih znamkah. Poštnina je pri vseh teh cenah že všteta.
Austrijski tobak.
Pakeljc pravega avstrijskega tobaka velja tu v Ameriki 8c, - Ua 50 pakeE-cov $4; pakeljc T.po, avstrijskega toba-
S1	4c ,'i bala <2- Obe vrste
za poskuSnjo pošlem za 15c. poStnine prosto. V zalogi imam vse avstrijske to-bake za pipe in cigarete. PiSite po cenik
ANTON LOGAR. 26 E. 119th St., NewYork. N.Y.
Nikdar več enake prilike.
Uro, ki je prej veljala $9.85 no labko kupite sedaj samo za____vOiUU
1. Ura in vcriiica najnovejše vrste krasno delo, garantirano za deset let ima 3 trde pokrove in j'e platirana s pravim zlatom, jima najboljše in točno idočo kolesje s sedmimi kamni.
—	2. Iste vrste ure se pro-
dajajo tudi za gospe, samo da je verižica dvakrat toliko dolga kot moška; dolga je 48 inehov.
Kadar naročite uro in verižico nam pošljite samo $1.0»> in mi vam peljemo uro in verižico z desetletno garancijo. Ostanek $2.98 plačate takrat, ko stvari prejmete. Vsa pisma in naročila našlo-' vite na: NEW VORK AUCTION COMPANY. 436 E. 67th St., New York City.
Pozor Roiaki i
Novoixnajdenc garantirano maxiio i plešaste in^olobradce, od katerega v * : tednih lepi lasje, brki in brada popol* noma zrastejo I Kevmatizem ali trganje v nogah, rokah in kriiu Vam popolnoma odstranim. Potne na r kurje očesa, bradovlce in ozetlino Vn v 3 dneh popolnoma odstranim, da* je to resnica sc jamči $5ia. Uprafejte^ se pri —
Jakob Wahci
i
sv,
p. O. Box 69
CLEVELAND, Otr iC
SLOVENSKA GOSTILNA
v Chisholmu, Minn.
KAROL ZGONC,
imitelj.
Priporočam se cenjenim rojakom v tej okolici za obilen poset moje gostilne. Točim vedno sveže Ham-sovo pivo, v zalogi imam najboljša žganja in fine smodke.
Sprejemam po tn j oče rojake v prenočišče.
S spoštovanjem (4-10—12)
Karol Zgonc.
HARMONIKE
bodisi kakoršnekoli vrste izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo trpeino in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem le nad
16 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike te računam po delu kakoršno kdo zahteva brez nadaljnih uprašanj.
JOHN WENZEL,
1017 E. 62nd Str., Cleveland. O.
NARAVNA CALIF0RN1JSKA VINA
NA PRODAJ.
Dobro črno in belo vino od 35 do 45 centov galona.
Staro belo ali črno vino 50 centov galona.
Reesling 55 centov ealona.
Kdor kupi manj kakor 2S galon vina, mora sam posodo plačati.
Drožnik po $2.50 galona.
Sladki mošt 24 stekl. $5.00.
Novo vino od leta 1908 ima posebno nizko ceno.
Pri večjem naročilu dam popust.
Z postoi
Dvanjem

STEPHEN JAKSE,
Crockett, Contra Costa Ce.,
w