Neodrešena domovina in obmejno šolstvo. —r Kulturna dejanja Italijanov nad slovenskim učiteljstvom. »Edinost« od 23,. oktobra t. 1. poroča: Isto velja tudi glede učiteljev, ki istotako — vsled svojega poklica — zavzemajo važen in delikaten položaj med ljudstvom. Znani so nam slučaji, ko so orožniki gnali učitelja uklenjenega ure daleč k podprefekturi. Je-li treba šete praviti, kako deluje to na ljudstvo in posebno še na šolsko mladino?! Kdo ne razume, da se s tem naravnost ubija ugled učitelja in vsega stanu, dela s tem neizmerno škodo sveti stvari: nalogi šole?! Take dogodke je treba globoko obžalovati radi visokih etičnih interesov, ki jih mora še posebno čuvati ravno javna uprava. Tem hujše pa je, če se dotičnega učitelja, ki so ga gnali uklenjenega, kakor kakega velikega zločinca, naslednjega dne izpusti, ker je bila aretacija neupravičena, ali pa so mu političnim ali policijskim potom naložili neznatno kazen. ali globe nekaj lir!! Radi vzvišene stvari, ki bi moralo biti pred očmi tudi javni upravi, moramo svariti pred preveliko gorečnostjo v takih slučajih in priporočati primerno obzirnost vsaj v oblikah postopanja. Ne radi oseb, ampak radi stvari! —r Zatiranje slovenskih srednjih šol v Italiji. »Edinost« od 23. oktobra 1923 piše: Staršem, ki hočejo vpisati svoje otroke v slovenske srednje šole. Nočemo tukaj se zgražati in primerno obsojati udarec, ki ga je zadala srednješolska »reforma« našemu srednjemu šolstvu, takisto se ne maramo tukaj spuščati v debato o drugem vladnem odloku, ki noče pripoznati izpitov na srednjih šolah v inozemstvu (čitaj v Jugoslaviji). Tu hočemo le na kratko obrazložiti, kaj nam je še ostalo od naših dosedanjih srednjih šol. Po novi reformi nam je ostalo za tekoče šolsko leto: a) Drugi in tretji razred dosedanjega tehniškega inštiuta (6. in 7. razred realke) v Idriji, za one, ki so v preteklem letu dovršili z uspehom 1. odnosno 2. razred istega zavoda. S prihodnjim šolskim letom odpade tudi drugi razred in čez dve leti bo ta zavod tudi zakopan. b) En nižji tečaj na tehniškem zavodu v Vidmu, to je, po 1 prvi, 1 drugi, 1 tretji in 1 četrti razred nižjega tehniškega zavoda. V vsakem razredu je največ lahko 35 učencev. V prvi razred se vstopi na podlagi yzprejemnega izpita. Zahteva se od učenca, da je dovršil vsaj 10. leto. V drugi. tretji ali četrti razred vstopijo J lahko oni učenci, ki bi sicer imeli pravico pohajati drugi, tretji ali četrti razred dosedanje tehniški šole (nižje realke) v Idriji. Drugi učenci torej tudi učenci dosedanje gimnazije v Idriji vstopijo le na podlagi izpita vzposobljenosti. (Dosedanji gimnazijci delajo izpit le iz nekaterih predmetov. Šolo obiskujejo lahko dečki in deklice. Po dovršenem nižjem tečaju tehniškega zavoda lahko vstopijo, ako prestanejo predpisani sprejemni izpit, v 1. razred znanstvenega liceja, ki daje pravico za vstop na vse visoke šole, ali v 1. razred višjega tečaja tehniškega zavoda, kjer lahko dosežejo naslov »ragioniera« ali »geometra«. Seveda takih višjih zavodov s slovenskim učnim jezikom nimamo. c) Učiteljišče v Tolminu. Po novi refoimi sestoji učiteljišče iz nižjega oddelka s štirimi razredi in iz višjega s tremi razredi. Dosedanji gojenci in gojenke. ki so dovršili prvi. drugi ali tretji letnik normalne šole, vstopijo lahko v prvi, odnosno drugi ali tretji razred višjega oddelka. Gojenci in gojenke, ki so prestali vzprejemni izpit za 1. razred dosedanje normalne šole, vstopijo v četrti razred nižjega oddelka. Vse to pa le v kolikor je dovoljenih mest. Noben razred ne sme imeti več nego 35 gojencev. Za vsprejem v prvi razred veljajo isti predpisi kakor za vsprejem v razred tehniškega zavoda ali gimnazije. Dijaki in dijakinje, ki so dovršili z uspehom 1., 2. ali 3. razred dosedanje realke ali gimnazije, lahko vstopijo v drugi, tretji odnosno četrti razred nižjega oddelka učiteljišča. Pri dovršenem nižjem oddelku se lahko priglasijo tudi za vsprejemni izpit v 1. razred znanstvenega liceja ali visjega oddelka tehniškega zavoda. — Pristojbine so sledeče: a) Za nižji tečaj tehniškega zavoda: Vsprejemni izpit v 1. razred L 60. Vpisnina L 60. Šolnina na vsak razred L 160. b) Za nižji oddelek učiteljišča: Vsprejemni izpit v 1. razred L 60. Vpisnina L 60. Šolnina za vsak razred L 100. c) Za višji oddelek učiteljišča: Vsprejemni izpit L 50. Vpisnina L 30. Šolnina za vsak razred L 150. Vsposobljenostni izpit L 150. Pristojbina za vzposobljenostno diplomo L 50. Gojenci in gojenke so lahko oproščeni od plačevanja šolnine, ako so dani od tozadevnih odredb določeni pogoji.