poiifični ogled. — Na Dunaju zborujejo avstrijski in ogrski delegati, ki imajo pravico, dovoliti ali ne dovoliti denar, ki se izdaja za skupno vojaŠtvo, za mornarico, za Bosno in Hercegovino ter za zastopstvo Avstro-Ogrske v drugih državah. Nemški poslanci so zelo zadovoljni, da tako krepko drži zveza z nemško državo. ker ta podpira tudi nemško nadvlado v Avstriji. Slovanski poslanci pa so ravno ta upliv iz rajha grajali, bili so tudi nezadovoljni, kaJco grdo ravna nemSka država z našimi izselienci in pa z brati Poljaki. Le eden slovanski poslanec se je našel, ki se je izrekel s pobvalo za sedanjo našo politiko proti Nemciji, namreč naž dr. Ploj. Vse nemško časopisje ga bvali zaradi tega govora. češki poslanec dr. Kramar pa mu je oeital, da je to hofratska vladna politika in da zavida Nemce, ker uimajo med seboj moža, ki bi tako govoril o slovenski stvari, kakor je Ploj o nemški. Tudi češki listi napadajo Ploja zaradi njegovega vladnega nemškega stališca. Celo glasilo slovenskih mladoliberalcev ni zadovoljno s Plojem. Tako daleft še pa^ ni nobeden slovenski poslanec zabredel, da bi se javno laskal našim nemškim sovražnikom. Sedaj bo tudi ,.Stajerc' s Plojem zadovoljen. — Na Hrvaškem se vršijo nove volitve za sabor dne 28. oktobra. Mažaronski ban Tomašič gre s svojo stranko v volilni boj. Opozicijonalni Hrvati pa se delijo v kmečko stranko, katero vodi Radič; v liberaluo hrvašk.o zjedinjeno samostalno stranko, katero vodi TuŠkan, v krščansko-socialno stranko prava, katero vodi Horvat, ter v starčevi6iansko stranko, katero vodi dr. Mile Starčevič. Težko je reci, kdo bo močnejši, ali vlada ali opozicija. Gotovo bo delala vlada z vsemi sredstvi, da si pribori večino. — Srbskl kraljevič Aleksander je nevarno obolel na tiiusu. Nakopal si ga je pri letoSnjih manevrih. Zdravniki trdijo, da je Aleksandrovo stanje zelo nevarno, da pa ozdravljenje še vendar ni izključeno. Ako bi Aleksander umrl, postal bi zopet princ lurij kraljevič, ker kralj Peter nima več sinov. Tudi princ 'Jurij je baje bolan. Kralja Petra krvrto zasleduje usoda. — Svobodomiselcl prirejajo po vseh državali shode za umorjenega španskega anarhista Ferrerja. Uogodki na Francoskem in seda] na Portugalskem jim ne dajo miru, zato se trudijo. da bi po vseh državah vsklilo seme revotucije. Nikdar Še niso delali svobodomiselci tako pridno kot sedaj, da razširijo svoje prekucijske nauke med ljudstvom. Boj proti oltarjem in proti prestolom se je začel z besno marljivost.fo na vsej črti. Zato morajo tudi katoličani pridno izvrševati svojo aalogo, moliti in organizirati. Lastno pridno delo bo Bog blagoslovil, da se nam ne bo treba ničesar bati. — Na Francoskem, k,jer je izbruimil velik štrajk železničarjev, se je vršil zanimiv boj sedanje vlade proti štraikujočim železničarjem. Sedanji ministrski predsednik Briand, ki je nekdaj vodil sam enak štrajk in zanj hujskal po listih, je sedaj skrajno nasilen in nastopa surovo proti Strajkujočim. Socialni ciemokratje se torej razlofeujejo, kadar so n^ vladnem knnilu in kadar ge niso nič več, nego navadni delavci, njihovi nazori se spreminjajo po njihovem plačilu. Vsled nasilnega postopanja vlade je začelo Število štrajkujočih pojemati. Na marsikaterih progah se je upeljal zopet reden promet.