™
Leto T.	V Celju, dne 7. januarja 1910 ^ r i St. 1.
NARODNI LIST
libala vlak Četrtek- ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — „Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za	Oglasi se računajo po 12 vinarje* ena petit Trsta. —
Vse posiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati Četrt leta 1 K. Za Ameriko in droge dežele na leto 5 K 60 Tin.	Pri TeCkratnih objaTah znaten popust po dogovoru. Priitoj-
□* naslov- „Narodni LI»*" w Celju. — Reklamacije so NaroCnina se plaCnje vnaprej. — Posamezna Številka	bine za oglase je plačevati po pošti na naslov: „Narodni
poštnine proste. — Uredništvo: Schillerjeva cesta štev. 3.	_stane 10 vin.__List" v Celjn.
Boj v deželnem zboru zoper nove davke. — Zastopnik slovenskih napredni ako v poslanec dr. Kukovec zoper vsako novo obdačenje. — Slovenski klerikalni poslanci glasovali za nemški predlog za zvišanje doklade na pivo; izdali so s tem gospodarske koristi naših hmeljarjev. Savincančani obsojajo klerikalno izdajstvo.
V	zadnjem zasedanju štajerskega deželnega zbora se je bil začetek Zanimivega boja zoper deželno gospodarstvo nemške večine in zoper nove davke. Boj je bil osobito ljut v četrtek, dne 30. decembra 1909, ko se je šlo za zvišanje doklade na pivo. Deželni odbor je predložil okvirni zakon, ki določa, da se naj doklada na pivo zviša. Višino doklade ima vsako leto določiti deželni zbor.
V	imenu slovenskih klerikalnih poslancev, zastopnikov „Kmečke" zveze, je izjavil posi. Meško, da bodo vsi siov. klerikalni poslanci glasovali za zvišanje doklade
- na pivo.
Zastopnik narodne straake dr. Kukovec je takoj v začetku seje se odločno izrekel zoper vsako novo obdačenje.
Zdajnemu dežeinemu odboru ničesar!
Pod tem geslom je dr. Kukovec izjavil sledeče:
Visoka zbornica! Iz vseh govorov zveni, da je dežela postala bankerotna. V vsakdanjem življenju je običajno, da oni, ki je doživel gospodarski polom, pride kot obtoženec na zatožno klop. Tudi večino štajerskega deželnega zbora in štajerski deželni odbor moramo postaviti na zatožno klop. Za zdaj še stvar morebiti ni tako nevarna, kajti volilci deželnozborske večine so danes še tako zaslepljeni, da vse odpustijo, če se jim potrosi nekoliko cukra v obliki radikalnih narodnih fraz. Pride pa čas, da bodo tudi Vaši volilci siti Vašega slabega gospodarstva. Predvsem vprašam: Kako je mogel deželni zbor toliko let dolgove delati, ne da bi bil skrbel za pokritje? Prikupiti ste se hoteli volilcem in ste denar nesmiselno ven metali, niste pa imeli poguma povedati, da bode vsled Vaših potratnih ukrepov treba prej ali slej davek zvišati. Bali ste se, da bi zvišanje davkov pred volitvami bilo škodljivo in ste odložili zadevo, danes pa ne morete več uiti. Toda izgovarjate se, da ste upali, da Vam država odstopi nekaj dohodkov. Ali je dopustno delati dolgove v nadi, da jih bode kak dober stric plačal ? Gospoda, temu stricu se je tačas samemu nesreča zgodila. Za spačene Friedjungove listine in kar je z istimi v zvezi je izdala državna vlada pol milijarde! Toda tudi brez ozira na ta dogodek, gospoda, moram povedati, da kot Slovenec ne morem želeti, da bi dežela od države naj dobila velike prispevke.
Čim več Vam bode na razpolago, tem slabeje bodete gospodarili, čim več denarja, tem bolj boste ga zlorabljali zoper Slovence. Prav Vam je, da ste v stiskah; kajti četudi nimam upanja, da se boste nam nà ljubo poboljšali, upam, da se bodo vsaj Vašim volilcem oči odprle z novimi davki, katere boste jim naložili.
Da se dotaknem le nekterih slučajev Vašega vzornega gospodarstva: kaj Vam je bilo treba ustanoviti deželno višjo gimnazijo v Ptuju? Ali ima Koroška ali Kranjska ali Nižja Avstrijska deželne gimnazije? Niso tako neumne, da bi deželam nakladale bremena srednjega šolstva, za ktero je dolžna vlada skrbeti. Danes se opravičeno zahteva, da država prevzame stroške ljudskega šolstva, Vi pa nalagate deželi še celo stroške srednjih šol! Ali je bila tu merodajna ljudska potreba ? Ne, ampak morali ste staviti proti slovenskemu sovražniku nemško trdnjavo, niste pa svojim volilcem povedali, da gradnje trdnjav stanejo denar in da se bode vsled teh izdatkov morala zvišati doklada na pivo.
Jednako ste v obeh drugih trdnjavah utrjenega trikota (Festungsdreieck !), namreč v Celju in Mariboru morali izdati na leto desettisoče deželnega denarja zlasti za ustanove v Studenten-heimih! Tam pa se vzdržujejo dijaki iz Gornjega Štajerskega in celo iz Nižje Avstrijskega. Ne potreba dežele, ampak potreba markirati nemški značaj Celja in Ptuja je bila merodajna.
Ravno tako ste ustanovili v Mariboru po nepotrebnem deželno žensko učiteljišče. Za koga? Iz srednjega Štajerskega vendar ne boste pošiljali svojih hčera v šolo med spodnještajer-ske divjake, Vi ponosni Gradčani. Na spodnjem Štajerskem pa tega zavoda nismo rabili in ga tudi spodnještajerski Nemci niso rabili, saj jih je komaj 40.000.
S temi izdatki, gospoda, ste povzročili zvišanje deželnih doklad za lepih par procentov. Deželni odbor je pa storil povrh, kar je bilo treba. Saj je oddal stavbo šentjurske kmetijske šole kljub nižjim ponudbam drugih ponudnikov baš svojemu ljubljencu in pro-težeju Miglitschu, ki je zahteval za 10.000 K več nego drugi domači ponudniki!
V teh razmerah ni naša skrb, kako boste ozdravili svoje finance v deželi. Slovenci Vam kličemo enodušno: Takemu deželnemu zastopstvu in deželnemu odboru ne dovolimo nikakih davkov. Zvišajte davke sami, nosit^pa tudi vso odgovornost!
V isti seji se je kmatu nato posi, d«*. Kukovec zopet oglasil in izjavil, da bo glasoval
zoper zvišanje doklade na pivo.
Hmeljarji — je izvajal — so si letos komaj zopet odpomogli, in nova doklada na pivo bi jim silno škodovala. Proti predlogu pa glasuje tudi iz načelnih vzrokov, ker nasprotuje vsakemu obdačenju kmetijskih pridelkov, bodisi ževina bodisi hmelja (davek na pivo je v resnici obdačenje hmelja). Izrazil je svoje začudenje, da se slovenski klerikalci ponujajo v službo nemškim na-cijonalcem. Ali naj slovenski poslanci pomagajo iz zadrege nemškemu deželnemu odboru, kijessvojim gospodarstvom zavozil? Ali bodo slovenski poslanci pomagali uničevati svoje volilce v Savinski dolini? Slovenski poslanci bi morali dosledno nasprotovati vsakemu zvišanju davkov in doklad, in tem bolj čudno se mu zdi, da hočeta glasovati za zvišanje doklade na pivo gg. poslanca drv Benkovič in Terglav, ki so ju izvolili hmeljarji.
Nič ni pomagalo. Vsi klerikalni poslanci so glasovali za zvišanje doklade na pivo, in baš njihovi giasovi so pripomogli, da je bil okvirni zakon sprejet.
Klerikalnoopravičevanje na naš račun.
Že v dež. zbornici je posi. dr. Benkovič se zagnal v našega poslanca dr. Kukovca, baš ko ta ni bil navzoč in ga je žalil v odsotnosti na najgrši način. Dr. Kukovec je za to sicer izvedel, a je mirno izjavil, da ga človek, ki ima na hrbtu še danes spomine na pasji bič, ne more žaliti. To je tudi pravilno stališče.
Kdor pa čita sedaj napade na dr. Kukovca in na narodno stranko v „Straži" in „Slovencu", ta se je moral prijeti za glavo, ako je še bil vtoliko optimist, da je verjel v vsaj malo mero politične poštenosti pri naši duhovniški zvezi in njenih vodilnih „politikih". Dr. Kukovec je povedal v deželnem zboru jasno in glasno, eia ne gre že z narod-nopolitičnega stališča, da bi Slovenci sedaj pomagali dež. odboru iz zagate, v katero je sam po svoji lahkomišlje-nosti in malopridnosti zagazil. Kakor
nismo hoteli biti odgovorni za deželni deficit, tako bi ne smeli prevzeti nikjer odgovornosti za nove davke v pokritje tega deficita. Kot majhno zanimivost omenimo tu, da se klerikalci niso še nikjer niti najmanj razburjali zaradi škandaloznega prekoračenja proračuna pri stavbi deželne bolnišnice v Stifting-thalu. Ali je tu iskati kakega skrivnega sočutja in bojazni za enega svojih vodij ? Ali se odtod spletajo tako skrivne in fine vezi do simpatij s celim dež. odborom ? Sočutje je sicer lepa kršč. čednost, a če se klerikalci drugod ne razburjajo vsled prestopkov proti kršč. zapovedim, jim tudi tu ne bi trebalo imeti tanke vesti. Toda idimo dalje. Dr. Kukovec je odločno povedal, da nasprotuje deželni dokladi na pivo, ker nasprotuje vsakemu obdačenju poljedelskih pridelkov; strokovnjaki v hmeljarstvu so pa izrazili svoje mnenje, da bode zvišanje dež. doklade škodovalo hmeljarstvu, moral se je torej toliko bolj izreči proti njemu. Nastane vprašanje: kdo razume več o hmeljarstvu, posi. Roblek ali dr. Korošec, ki še danes ne ve, koliko hmelja se pridela v Sav. dolini in nima niti pojma o stanju hmeljske kupčije. ,Ali razume morda Cenčič več o tem ko savinski hmeljarji ? Ali dr. Benkovič, ki do prihoda v Celje in do svojih znamenitih potovanj po savinjskih oštarijah še hme-ljevke nikoli videl ni? Zdi se nam celo, da je smatral hmelj za trto, ker je trdil, da so hmeljarji tudi vinorejci. Pravoreku savinjskihmeljar-jev in veščakovbi setoraj morala uklonitiBenkovič in Terglav ne pa zapovedim dr. Korošca, ki se na hmelj toliko razume kot krava na sv. pismo. Zato so jima pa tudi hmeljarji povedali svoje mnenje. — Pa ne-glede tega: pivo je po Savinski dolini mnogo kje že prava ljudska pijača; če se zvišajo doklade, se ne bode podražilo za 2, temveč za 4 ali celo za 8 v. Trditev dr. Benkoviča, da bodo pivo-varnarji na kako višje povelje (!) ta davek sami nosili in da ne bodo hoteli imeti dobička, posebno ker bode kon-zum nedvomno padel, je skrajno naivna. Ljudje bodo pili — ne morda vina, ki je predrago — temveč žganje.
Dr. Kukovec je konečno tudi na-glašal, da bode glasoval že iz zgoraj omenjenih razlogov proti vsakemu zvišanju deželnih doklad, torej proti zvišanju doklad na zemljišča, hiše itd. Ako klerikalci sedaj trde, da smo naprednjaki za dež. doklade 20% jé to čisto navadna in grda laž. Račun kaže da bi se zvišale doklade, ako bi že došlo do tega in bi se za odpad dež.
doklade na pivo ne našel noben drag izhod, zaradi piva kvečjemu za 4—5%,nikoli pa na 15 ali 20!
Povrh tega bi to zvišanje doklad v prvi vrsti zadelo mestne hišne posestnike, ker se na deželi plačuje od poslopij veliko manjši hišno - razredni davek. Zakaj klerikalci mislijo baš Sa-vinsko dolino obsoditi v to, da bi bila poleg pivovarjev baš ona najtežje zadeta pri pokritju deželnega proračnna, je človeku neumljivo.
Smešno je, kako se klerikalci love sedaj za obrtniki. Na eni strani pridigajo pogin krčmarjem, ki so mnogo kje njihovi najzvestejši in najvplivnejši pri-ganjači, na drugi pa jih hujskajo proti — nam!
Hmeljarji proti klerikal« nim izdajalcem.
Gospodarski shod v Žalcu.
Namen štajerskega deželnega odbora zvišati doklado na pivo od 2 K na 4 K in zlasti tudi glasovanje kle rikalcev za to predlogo, je vzbudilo veliko nevoljo in ogorčenje v Savinjski dolini. Hmeljarsko društvo je v avesti si svoje naloge sklicalo na 2. januvarja popoldne gospodarski shod v Žalec, na katerem naj bi se protesti ralo proti nameravanemu zvišanju. Vkljub kratkemu času in nemožnosti, vse prizadete obvestiti, se je vendar zbralo v Hodnikovi dvorani 150 hmeljarjev.
Shod je otvoril gcspod nadučitelj Petriček in dal najpoprej besedo drž. poslancu Robleku, kateri je v po ljndnih besedah razložil, kaj pomenja davek na pivo za hmeljarje. Izvajal je, da bi se vsled zvišanja doklade na pivo isto moralo podražiti in bi se seveda močno znižal konzum, kar bi imelo za hmeljske producente usodne posledice.
Deželni poslanec dr. Kukovec se je obširno bavil s sklenjenim okvirnim zakonom-, s tem zakonom sicer doklada na pivo še ni zvišana in se bo govorilo in sklepalo v deželnem zboru še le meseca januvarja. Zaradi tega je mogoče, da se še z odločnim nastopom konečno sklenitev povišanja zabrani Omenil je na to stališče, katero so zavzeli klerikalni poslanci in je doka zal, da je to stališče kmetu hmeljarju skrajno škodljivo.
LISTEK.
Neprijetna podobnost.
Pri baronu Konjušickem, ki je nadporočnik v J., je bilo veselo. On in nekaj njegovih tovarišev so se za bavali v njegovi hiši in s šampanjcem zalivali kosti, da bi jim bilo lažje.
Nakrat reče eden izmed njih mlademu barona
„Čuješ, — Tvoj sluga pa je Tebi strašno podoben."
Baron se začudi, in ko pride sluga ▼ sobo, ga pregleda nekoliko natan čneje ter se prepriča, da mu je slaga res nenavadno podoben
To mu ravno ni bilo najbolj po godu, da pa pokaže tovarišem, da ga to nič ne ženira, vpraša slngo „Odkod si ti z doma?" „Iz Jelinovca." Vsi častniki se smehljajo. Vsi znajo, da je v tem kraju grajščina baronovega očeta.
„Tvoja mati je gotovo bila sobarica na našem gradu!" reče baron, smehljajoč se zmagodobitno.
„O ne," odvrne sluga, „pač pa je moj oče bil paradni kočijaž pri miiostivi gospe baronici".----
Ugovor klerikalcev, da savinjski hmeljarji zvišanja ne bodo čutili, ker prodajajo svoj hmelj na Češko, ne velja, ker ne odloča poraba hmelja v kaki deželi hmeljske cene. Tudi je neresnično, če pravijo klerikalci, da bi se s podraženjem piva koristilo vinogradnikom, kajti vino je vendar še mnogo dražje in je revnejšim širokim slojem nemogoče, kupovati vino, če si ne morejo privoščiti piva. Zvišanje doklade na pivo pa tudi ne bo oviralo zvišanja ostalih deželnih doklad, ker vsled zmanjšanega konzum a ta doklada ne bo imela istega denarnega uspeha, kakor se pričakuje. Sicer pa bi zvišanje ostalih deželnih doklad zadelo v prvi vrsti mestne hišne posestnike, ker bi pretežni del odpadel na hišni najemninski davek. Dr. Kukovec je nadalje ožigosal postopanje klerikalcev, kateri so kot opozicija nemškemu deželnemu odboru omogočili sprejetje okvirnega zakona in je zlasti opozarjal na nedoslednost klerikalcev, kateri so najpoprej glasovaliprotipro-vizoriju, tedaj proti 2kronski dokladi, nekaj ar pozneje pa so glasovali za doklado po 4 K.
Očitanje „objema dr. Kukovca z nemškimi nacijonalci" je smešno, kajti s klerikalci so glasovali najzagrizenejši nasprotniki slovenskega naroda Ornig, Negri, Stallner i. dr.
Tako breznačelno in nedosledno postopanje je za Slovence skrajno škodljivo.
Izvajanjem je sledila živahna debata, v katero so posegli gg. Petriček, vitez Haupt, Jošt in drugi. Vitez Haupt, ki je zastopal na shoda g. deželnega poslanca iz veleposestva barona Cnob-locha, ki je še v Gradca in ni mogel na shod, je zlasti opozarjal na to, da je slabih deželnih financ krivo slabo gospodarstvo deželnega odbora. Ako bi se sešteli vsi nepotrebni izdatki, bi bila vsota višja, kakor iznaša nepokriti primanjkljaj. Sedaj naj pa majhen del dežele trpi za grehe deželnega odbora in plačuje dolgove, katere so napravili drugi. Zvišanje doklad na pivo bi pomenilo pogin hmeljarjev; zaradi tega se morajo vsi hmeljarji namera vanemu zvišanja upreti. Nerazumljivo se mu zdi, kako sta mogla poslanca Savinske doline glasovati za zakon, ki je savinskim kmetom tako škodljiv.
G. Dr. Kukovec je še enkrat poudarjal, da bode vedno zastopal v deželnem zboru stališče, kakor ga je označil predgovornik. V daljni debati se je posebno obsojalo postopanje hme ljarja Terglava in dr. Benkoviča, katera sta s svojim glasovanjem izdala koristi svojih volilcev.
Izgovarjala sta se, da so savinski hmeljarji obenem vinorejci in da zato glasujeta za zvišanje deželne doklade na pivo. Dr. Benkovič zasluži za tako modrost ns jeno kolajno!
Hmeljarsko društvo se je naprosilo, da skliče še več shodov v Sav. dolini, da se bo glas hmeljarjev slišal tudi v deželnem zboru. Župan Antloga je predlagal sledečo resolucijo, katera je bila z glasnim odobravanjem soglasno sprejeta:
višanje deželnih doklad na pivo od 2 K na 4 K od hektolitra, ker vsako obdačenje piva zmanjšuje njegov konzum in oškoduje s tem hmeljarstvo, — dočim dobi dežela z manjšanjem kon-zuma in izvoza piva neprimeroma manj davka, kar je deželi in njenim davkoplačevalcem v kvar. — Načelno ugovarjamo, da bi se obdačili kakoršnikoli poljski pridelki, bodisi neposredno kakor se to namerava pri vinskem davku, bodisi posredno, kakor pri davku na pivo. Radi tega obsojamo nastop slovenskih klerikalnih poslancev, kateri so s svojimi glasovi odločili, da se je sprejel okvirni zakon o zvišanju doklade na pivo in z obžalovanjem konstatira, da sta za povišanje doklade na pivo glasovala tndi od kmetov voljena poslanca Savinske doline dr. Benkovič in Terglav.
II.
Iz narodno-političnih razlogov obsojamo. da je slovenska delegacija — izvzemši poslanca dr. Kukovca, zapustila opozicijonalno stališče in s svojim glasovanjem pripomogla do zmage nemškemu deželnemu odboru; — kot skrajno škodljivo smatramo nedoslednost klerikalnih poslancev, kateri so istega dne najprej glasovali proti začasnemu pobiranju dosedajne doklade po 2 K, nekaj ur pozneje pa sprejeli zakon, ki določa dvakrat tako visoko doklado na pivo.
III.
Izražamo gospoda deželnemu poslancu dr. Kukovcu zahvalo in priznanje za njegov moški nastop in izrekamo obema naprednima zastopnikoma, državnemn poslancu Robleku in deželnemu poslancu dr. Vek. Kukovcu popolno in neomajeno zaupanje.
Tako se je končal ta lepi shod, kateri je znova pokazal, da savinjski kmetje znajo najti pravo pot, kadar
se gre za njihove koristi.
*
V prihodnjih dneh se vrši po Savinski dolini še več takih shodov. Ljudstvo začenja spregledovati.
Rezolucija.
I.
Navzoči savinski hmeljarji, uvaže-vajoč dejstvo, da svetovni konzum piva in s tem tudi hmelja zadnja leta tako pojema, da zamore postati za hmeljarstvo usodepolen, protestirajo odločno proti sklepu deželnega zbora z dne 30. dee. 1909 glede okv. zakona za po-
Misjon v Žalcu.
Dosedaj smo mislili, da imajo misjoni v katoliški cerkvi namen, poglobiti versko prepričanje in verski čut ter s posebno živimi besedami navajati vernike h katoliškemu življenju v smislu Kristusovih in katoliške cerkve naukov. Zadnji misjon v Žalcu pa, katerega so priredili ljubljanski jezuitje 8 dni pred Božičem, je pokazal, da imajo misjoni namen, nahujskati prebivalstvo zoper vse, kar ni klerikalno, in z nizkotnimi ter zavrgljivimi sredstvi vzbuditi v ljudeh sovraštvo do onih, ki se ne podvržejo, slepo vsa kemu povelju farovža ali kaplanije. Osem dni se je hujskalo, zmerjalo, za bavljalo in žalilo s prižnice in v spo-vednicah in uporabil se je razun tega novi način agitacije, namreč obiskovanje posamnikov v stanovanja v svrho nemotenega hujskanja in podpi-hovanja.
Očividno so gospodje, kateri so vprizorili misjon, mislili, da stojimo pred razpustom državnega zbora in da bodo kmalu volitve in da je tedaj na mestu in potrebno, da se pod krinko pobožnega misjona preparira prebivalstvo napredne spodnje Savinske doline za te volitve. Trije ljubljanski jezuitje so napadali v spovednici in s prižnice naprednega državnega poslanca Robleka, vprizorili pravcato vojno zoper napredno ča opisje in z nizkotnimi pavšalnimi obrekovanji uvedli boj zoper napredne organizacije in posamezne naprednjake.
O poslancu Robleku se je reklo s prižnice pred zbranim ljudstvom dobesedno: „Naš poslanec je brezverec in krivoverec, on se poteguje za svobodno šolo." Ker je pa v trgu Žalcu in celi okolici tudi med občinstvom klerikalnega naziranja splošno znano, kako vzorno versko živi ravno poslanec Roblek in vsa njegova rodbina, je zavladalo med ljudstvom v cerkvi in pozneje v celem Žalcu in okolici zaradi te nesramne laži silno ogorčenje in razburjenje. Mnogi so zaraditega takoj zapustili cerkev in se niso več udeležili misjona. Pa ne samo to, pri spovedi se je direktno pozivalo ljudi, da morajo zapustiti Roblekovo hišo, éei da je on brezverec, pod čigar streho dober kristjan ne sme stanovati.
Ravnotako se je napadalo droge naprednjake in napredno časopisje. Neštetokrat se je reklo s prižnice, da pomeni izraz naprednjaki toliko kakor liberalci, to je krivoverci, ki so brez Boga. Primerjalo se jih je z osli, psi in svinjami, češ da ravno tako malo verujejo kakor te živali. Reklo se je, da so napredni trgovci in krč-marji sami goljufi, napredna krčmarice in natakarice, ki so v naprednih gostilnah, same vlačuge.
O Zvezi slovenske napredne mladine sft je reklo, da je sama hudičeva, da se dekleta vleéeje na shode te zveze, kjer jih napredni dijaki zapeljujejo. Reklo se je izrecno, da so se žalska dekleta „vlekla" na shod v Gotovljah. Imenovalo se je ta dekleta vlačuge in ciganice.
Reklo se je nadalje, da se bo štajerske naprednjake tako ubilo, kakor se je kranjske in da zajemajo ljudje naprednega mišljenja svojo vedo iz svinjskega korita v Celju, kjer izhajata narodna časopisa, pod katerima se skriva hudič in satan, proti kateremu ne pomaga tudi ne križ na steni (!), ako imaš napreden časopis na mizi. Pri spovedi se je seveda obdelavah) posebno ženske, jih z najnizkotnejšimi sredstvi hujskalo proti svojim možem, tako da so popolnoma priproste ženske ogorčene odhajale. Otrokom, ki hodijo v ljudsko šolo, se je pripovedovalo reči, katerih jim niti lastni stariši v poznejših letih ne morejo povedati. Šo-larčkom, ki še ne znajo množiti i a 5, se je govorilo o poželjenju mesa, o samooskrumbi itd.
Višek nesramnosti pa je dosegel eden od teh misijonarjev. Pri spovedi je vprašal neko gospodično iz žalskega trga, kako ji je ime. Na odgovor da Micika, je pomolil svojo roko iz spo-vednice, jo pobožal po licu ter ji rekel, „ti lepa, zlata moja Micika". In taki ljudje, ki na tako lepovski način izrabljajo uredbe cerkve in spovedi v svoje nesramne namene, so si drznili lopovsko napadati poštene neomadeže-vane ljudi samo zaraditega, ker so naprednega mišljenja. Mi ne vemo, koliko takih lumparij, koliko znabiti še hujših oskrumb cerkve in spovedi se je zgodilo, ker jih krije pečat molčečnosti o spovedi. Toliko pa je gotovo, da je vsled takih brezobraznih lumparij in svinjarij zavladalo v Žalcu in okolici silno ogorčenje in razburjenje, ki se je pojavilo tudi v popolnoma spontani demonstraciji zoper misjonarje pred farovžem. Ta demonstracija, zaradi katerih „Straža" napada Žalčane, je bila izraz ogorčenja vsega poštenega in treznega ljudstva. Kako zelo opravičena je bila ta demonstracija, nam kaže dejstvo, da je celo žalski občinski zastop, v katerem so bili tudi možje klerikalnega prepričanja, sklenil dne 2 4. decembra resolucijo zoper ta misjon, v kateri se
z ostrimi besedami obrača zo-peyizrabljanje cerkve in nje-nifc uredb na tak način, kakor se je to vršilo v Ž a 1 c u. Resolucijo smo že zadnjič objavili.
Duhovniki, ki so priredili misjon, so vsled lopovstev, ki so se prigodile, dosegli ravno nasproten namen, kakor so hoteli: Ljudem so se odprle oči. In nam je to samo prav.
Nujni predlog
poslanca dr. K u k o v c a zaradi pomoči krajema Gregovci in Bračnavas z ozi-rom na škodo poplavljanja Sotle.
Kakor znano napravi ob štajersko-hrvaški meji Sotla, vsled nepravilnosti stroge pri vsaki povodnji v sosednjih krajih večjo ali manjšo škodo. Ob priliki poplavljenja 20. decembra 1909 ste pa, bili soseski Bračnavas in Gregovci, ki spadata k politični občini Bizeljski, izranredno hudo oškodovani. Posebno v Bračnivasi. ki leži tik ob Sotli, je povodenj napravila 40 m dolgo in 10 m široko brezno in je stem nastala velika nevarnost za kraj, kajti zemlja se čim dalje bolj udira in so plazovi prišli že blizu poslopij, ki bi prihodnjič utegnila sama škodo trpeti. Ker bi prebivalci prav radi brezplačno opravili potrebna dela, bi bilo treba le podpore kakih 1000 K za nabavo gradiva in bi se s tem odvrnila nevarnost za celo sosesko.
V	soseski Gregovci ie povodenj 20. deeembra odnesla 4 orale zemlje in je vas popolnoma podkopana. Bližnje hiše soseske Gregovci, ki štejejo 31 hiš, so pri prihodnji povodnji v veliki nevarnosti, da jih povodenj oškoduje. Zemlja se je udrla v dolžini 780 m in 60 m na široko.
Tudi tu bi ljudje radi brezplačno delali, toda stroški bi znašali vendar še 3000 K, česar pa prebivalstvo, ki je ubogo, ne zmore.
Zato stavim predlog, naj visoki deželni zbor sklene, da se deželnemu odboru naroči, naj takoj uvede poizvedbe o škodi zadnje povodnji v Bračni vasi in Gregovcih, za pokritje stroškov najnujnejših naprav naj se pa dovoli podpora 4000 K iz deželnih sredstev.
V	Gradcu, 28. dee. 1909.
Dr. T. Kukovec, dr. Jankovi6.
h političnega jVeta.
» Štajerski deželni zbor. Na kratko smo že zadnjič omenili, da Nemci hočejo zopet celjsko okoliško občino oropati za lep kos zemlje V seji dne 29. dee. 1909 je bil tozadevni predlog deželnega odbora na dnevnem redu. Ostro je proti njemu nastopil dr. Kukovec, ki je povdarjal, da je okoliška občina dala mestu že mesni park in stavbišče za mestno klavnico, da pa za to od mesta žanje samo ne-hraležnost. To, da hočejo celjski Nemci sedaj dobiti prostor, kjrr je Studentenheim, Maksimiljanum in Jarmerjeva vila, je le prvi korak k temu, da bodo skušali sčasoma dobiti celo Ga-berje in ž njimi tovarne, ki so velika davčna moč, ker brez teh Celje pri svojem falitnem gospodarstvu ne more več naprej. Dr. Kukovec imenuje to postopanje roparski napad na slov. ozemlje. Predlog deželnega odbora se je seveda odkazal občinskemu odseku.
V tej seji se je izvolil tudi še odsek, ki bi naj preiskal, zakaj se je pri stavbi velike deželne bolnišnice v Stiftingthalu pri Gradcu prekoračilo proračun za več miljonov. Od Slovencev sta v odseku dr. Jankovič in dr. Korošec.
Sprejel se je zakon, da se na osebno dohodnino ne naloži dežel, doklada.
V	vinarski odsek sta izmed Slovencev izvoljena posi. Ozmec in Roškar.
V	četrtek 30. dee. se je med sejo dež. zbora nabrala pred deželno hišo silna množica ljudstva, ki je odločno in burno protestirala proti zvišanju doklade na pivo. Ta dan je bil namreč v dež. zboru v razpravi takozvani okvirni zakon o zvišanju doklade na pivo. O tem več na uvodnem mestu.
Na Ogrskem se je končno sestavila nova vlada pod predsedstvom Lukacsa.
u Kmet in šola. Glavna trdnjava, v katero se klerikalci v boju zoper napredek občarajo, je šola, in orožje, s katerim napadajo to trdnjavo, je — kmečki stan. Kmečkemu prebivalsvu se pripoveduje, da za njegovo mladino pouk v čitanju, pisanju in računanju
—	kakor je bilo to v dobi konkordata
—	popolnoma zadostuje in da je novodobna šola poguba za kmete. Kmetje to mnogokrat verjamejo, govorijo enako in se ravnajo po tem. Kako zelo si s tem škodujejo, o tem nimajo pojma. Poučili bi se o resnici, ko bi vzeli statistiko v roke in bi študirali številke. Poglejmo državno statistiko: na Moravskem je od 100 prebivalcev 5, v Galiciji 56, v Bukovini 64 analfabetov, to je takih, ki ne znajo čitati in pisati. Če bi sodili po tem, da je kmetu najboljše tam, kjer je čim najmanj šol, bi moralo kmetom najboljše iti v Galiciji in Bukovini, kjer je „novodobna" brezverska šola napravila še menda najmanj škode. Poglejmo torej zopet statistiko in sicer tam, kjer je sestavljen čisti dohodek od 1 ha obdelane zemlje: I. bonitetni razred: Moravsko 85'80 K, Galicija 28'34 K, Bu-kovina 21'68K; II. bon. r.: Moravsko 62'50 K, Galicija 19'42 K, Bukovina 15 20 K; III. bon. r.: Moravsko 44.38 K; Galicija 12'43 K, Bukovina 1044 K. Še bolj jasno se razvidi vpliv šolske izobrazbe na storilno sposobnost kmečkega prebivalstva iz one tabele, ki sestavlja poprečni čisti dohodek posameznega kmetskega človeka iz različnih dežel: na Moravskem 40'41, v Galiciji 8'20 in v Bukovini 7'20 K. Na Moravskem, kjer je ljudstvo najbolj izobraženo, doseže kmet pet — do šestkrat tako velik dobiček kakor v Galiciji in Bukovini, kjer je šolska izobrazba silno zaostala. Te številke govore menda dovolj — še preveč jasno!
o Novoustanovljene podružnice Clril-Metodove družbe 1.1909. Minulo leto je bilo jako plodonosno. — Na Kranjskem se je ustanovilo 18. novih podružnic, 3 so oživele. Na Štajerskem se je ustanovilo 9 novih podružnic, in sicer: Drami je, Gaber je pri Celju, Gor-njigrad (ženska), Št. Pavel pri Preboldu, Petrovče, Ribnica na Pohorju, Ljutomer (ženska), Planina, Poljskava, Pragersko. 7 spečih je pa zopet oživelo. Vsled raznih krajevnih ovir se še niso mogli vršiti ustanovni občni zbori že na novo potrjenih podružnic v Središču, Cinžatu, na Bizeljskem (ženska), pri Sv. Jakobu v Slov. goricah in v Framu. Zaznamovati nam je torej v preteklem letu na Štajerskem 9-f-7+5 novih organizacij naše slovenske šolske družbe. Spi samo še podružnica v Šoštanju — edina na Štajerskem. — Na Koroškem so se ustanovile 4 nove podružnice, 2 ste oživeli. Na Goriškem se je ustanovilo 10 novih. Torej se je skupno ustanovilo 42 novih podružnic, vrhutega pa še v Ameriki 9.
z II. narodna zbirka „Kluba naprednih slovenskih akademikov'* v Celju izkazuje 1991 kron dohodkov; stroški znašajo 13710 K. Pod nadzorstvom „Narodnega Sveta" se je torej
razdelil znesek 1853 K 10 h sledeče: Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 600 K. Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaju 100 K. Podporno društvo za slovenske visokošolce v Gradcu 100 K. Podporno društvo za slovenske visokošolce v Pragi 100 K. Dijaška kuhinja v Celju 100 K. Dijaška kuhinja v Mariborn 100 kron. Klubu za ljudske knjižniee 100 K. Narodni svet 100 K. Prosveta za ljudsko knjižnico v Poljčanah 50 K. Slovensko plan. društvo (Savinska podružnica) 50 K. Ljudska knjižnica v Ljutomeru 50 K. „Bodočnosti" v Ptuju za ljudske knjižnice 50 K. Ljudska knjižnica v Ptuju 50 K. Ljudska knjižnica v Slo-venjgradcu 20 K. Društveni dom v Hrastniku 50 K. Sokol v Šoštanju 50 K. Socijalni odsek zveze štajerskih slov. učiteljev in učiteljic 50 K. Božičnica v Laškem trgu 30 K. Št. Iljski dom 3 K 10 v. Vsled poziva „Straže", naj njeni somišljeniki mesto za našo zbirko darujejo obmejnim Slovencem, je sklenil „Klub" darovati za Št. Iljski dom le zneske, ki so bili izrecno v ta namen darovani. Končno naj še omenimo, da smo se pri razdelitvi ozirali na vse prošnje, ki so nam doŠle iz Štajerske.
d Iz finančne službe. Prestavljen je finančni nadpaznik Trojnko iz Rogatca v Maribor, Jakob Košic iz Maribora v Rogatec in Mihael Ferenčak iz Vranskega v Rečico.
d Imenovanje. Avstr. veterinarski delegat v Zagrebu, višji živinozdravnik A. Korošec je imenovan za veter, nadzornika na svojem mestu.
d Iz davčne službe. Imenovana sta za davčna praktikanta abs. učite-ljiščnik A. Grab v Gornjemgradu in višji gimnazijec A. Petek v Mariborn. — Prestavljen je davčni asistent e. Ferd. Tičar iz Rogatca v Šoštanj.
o Od finančne službe. Premeščeni so: g. Ernest Cajnko, finančni respicijent v Radgono; 'g. Anton Šerbec, fin. respicijent v Ormož in g. Josip Vo-lavšek, finančni nadpaznik k Sv. Jurju ob Ščavnici, vsi kot oddelkovodji. Nadalje so prestavljeni finančni nadpaz-niki g. Anton Struclj iz Laškega trga v Radgono in g. Franc Repolusk iz Ljutomera k Sv. Jurju ob Ščavnici. V pokoj je stopil respicijent Ožbald Dre-venšek iz Ptuja.
z Iz davčne službe. Gosp. Franc Kranjc je kot davčni oskrbnik prestavljen iz Št. Lenarta v Slov. goricah v Gornjigrad, na njegovo mesto v Št. Lenart pa pride kot kontrolor g. Ivan Vodlak, dozdajni davčni oficijal v Celju.
o Letošnji predpnst bode trajal samo 5 tednov. Plesa željna mladina bode torej morala naglo delati, da se nasiti zabave in karnevalskega veselja., Ti tedni bodo kmalu proč — na ve| liko žalost oderuhov in zastavljalnic z Bahajo se s psovanjem. Pon-deljkova „Str." se hvali, da so klerikalni poslanci dr. Kukovca v deželnem zboru zadnji četrtek zaradi njegove stvarne in mirne kritike njihovega stališča napram dokladi na pivo zmerjali. Prepustimo mirno sodbi slov. javnosti, če se bode ugled slov. kler. poslancev s tem zvišal, ako bodo morali za svoje postopanje dajati zadoščenje s svojim urednikom vred pred sodnijo.
„Straža" o dr. Kukovcn. „Straža" se na eni strani trudi na življenje in smrt dokazati svojim ljudem, da dr. Kukovec nič ne pomeni v štaj. dež. zboru, na drugi pa upije, da je on že kar zvišal dež. doklade in mu posvečuje natančno polovico svojega prostora. Napadi na dr. Kukovca so ji važnejši ko vse drugo. To je najlepši dokaz lastne — lažnjivosti.
v Posredovanje klerikalnih poslancev. Nek slovenski sodni pisarniški uradnik je naprosil nedavno klerikal-
nega poslanca dr. Benkoviča, naj pri nadsodišču v Gradcu podpira njegovo prošnjo. Dr. Benkovič je res prišel k nadsodišču in je vprašal portirja, ali je predsednik pl. Pittreich doma, k čemur je portir pritrdil. Dr. Benkovič je pa bil v veliki zadregi, kajti ni bil pripravljen iti k predsedniku. Obrnil se je rekoč, da pride drugikrat, fPotem je pa pisal g. dr. Benkovič uradniku, da je bil sicer pri predsedstvu, pa žalibog se ni dalo nič doseči. — Tako posredovanje je gotovo zelo uspešno.
o Brezplačno s« oddajo lanski letniki in sicer: „Slov. Narod"' (2 izvoda), „Narodni Dnevnik" (2 izvoda), Sloga, Slovenski Gospodar, Mir, Gospodarske Novice, Slov. trg. vestnik, Slovenski Čebelar in Slovenski Narod letnik 1908). Kdor jih želi, naj piše na naslov: Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju.
o Spomlad je tu? Naš prijatelj L. S. nam je prinesel od Malenedelje lep šopek trobentic, ki jih je nabral na tamošnjih osojnih krajih. Čujemo, da so jih otroci našli tudi v celjski okolici.
CeljJÜi «Kraj.
z Plesni venček „Slov. del. podp. društva v Celju" se vrši 1. februarja 1910. ob 8. uri zvečer v „Skalni kleti", na kar že danes opozarjamo)
z Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju izpolnjuje prijetno dolžnost, da se vsem cc. n a -birateljicam innabirateljem, ki so pripomogli k temu, da se je „II. narodna zbirka spodnje-štajerska" tako povoljno obnesla, kar najiskreneje zahvaljuje. Največje zadoščenje so si pač pridobili sami, ki so nas pri tem narodnem delu podpirali! Obenem s to zahvalo pa prosimo tiste, kateri nam dosedaj niso poslali ne pol ne denarja, naj store prvo ali drugo.
o Gostilno v Delavskem podp. društvu v Celju (Graben 7) je prevzel g. Knez.
o Tatvina. V nedeljo ob 2. uri zj. se je splazil domobr. pešec Jeraj stanovanje trgovca g. A. Kolenca na Graški cesti v Celju in vzel tamkaj trgovčevemu bratu gosp. Fr. Kolencu zlato uro z verižico in učencu uro z verižico. Denar je iskal po obleki, pa ga ni našel. Ko je vrata zapiral, so ga zaslišali; za takrat je sicer ušel in sum je padel na dva druga uslužbenca, ki sta pa bila nedolžna. Konečno so prišli Jeraju na sled in našli ukradeno blago v njegovem kovčegu v vojašnici. — Fant je svoje hrepenenje po tujem blagu drago plačal.
Iz T. Pirešiee. Župnik na Zgornji Ponikvi g. Kunej se na prižnici kaj rad zaganja v „Narodni Dnevnik" in „Narodni List" ter jih imenuje „par-keljna". — Pa pomislite božji ljudje, kak parkelj je imenovani župnik! On je celo ministranta v cerkvi tako sunil, da je bil ta čisto krvav. Ta božji namestnik rekte parkelj terja za nevidno blago, ki ga ima na ponudbo, tako visoke cene, da je vedno v prepiru z župljani, pri vsem tem pa še pravi, da ima pri prodaji zgubo!
d Iz Mozirja. Tukaj so pri občinskih volitvah dne 3. prosinca z groznim porazom klerikalcev zmagali v vseh razredih naprednjaki. Vsa čast naprednim volilcem, ki so tako vztrajno stali na napredni strani! Obširnejše prihodnjič. — Volilec.
d Iz Št. Jurja ob Juž. železnici. Zabavni večer na Staro leto, ki ga je priredila „Knjižnica" v Št. Jurju svojim članom, je vrlo dobro uspel. Razvedrila je bilo obilo. Igrici sta splošno ugajali, smehu je bilo dovolj. Prisrčna hvala vsem sotrudnikom, posebno gospodičnam in g. Rotterju iz
Celja, ki je s svojimi izbornimi šaljivimi samospevi dosegel najboljši uspeh. Ugajali so tudi zelo Hrvati tamburaši, ki so nam prodajali pristne slov. narodne pesmi. Konečno je povdarjal g. predsednik, da velja knjižnica za nekako središče narodnega izobraževalnega dela v našem trgu ter se zahvaljeval vsem članom za blago naklonjenost dosedaj in prosil seveda iste tudi za naprej. Konečno je želel vsem skupaj veselo Novo leto. Mladi svet je seveda potem še plesaPin rajal do pozne ure.
Slov. kmetijsko šolo v Št. Jurju
ob J. ž. so v torek slovesno otvorili.
o Iz Šmartlna v Rožni dolini.
(Roparski napad.) Dne 31. grudna je nepoznan hudobnež napadel in na tla pobil splošno priljubljenega krojača in slovečega pevca-basista Karola Apote-kerja, ko se je vračal zvečer domov. Šla sta dalje časa skupaj in v neposredni bližini Apotekerjevega doma ga je tujec udaril s tako silo z nekim ostrim predmetom po glavi, da je Apo-teker takoj omedlel in še le čez dalje časa se je zamogel z velik« težavo priplaziti domov. Celo zkcìèvo zasledujejo orožniki. — Našemu Karlekü Žetimo hitrega okrevanja zlasti '{ÄI zTjor, kì teékò pogreša njegovega ižda&ega bàsa.
o Umrl ]6 v Gradčii bivši uradni vodja pri 'celj&kein	Tomaž
Mrstbkuer, 5* lét slad
c Šv. Štefan pri Žusmu. Naš tolsti in debeloglavi gostilničar pri okr, cesti se baha, kak kristjan, kako svoje verske dolžnosti spolnjuje, posebno kako on edini izmed vseh gostilničarje^ postno postavo, ki so mu jo satiri gospod fajmošter podelili, drži. Pač in premislil, kaj je povedal. Gosti, ki večkrat pri njem pijemo, vemo, da možakarju gredo tudi ob petkih in drugih postnih dneh klobase v tek. No, če je za klerikalce taka postna postava, ni čttda, če véra pe^a. Pa zdravi!
c Sv. Štefan pri Žusmu. Naši ljudje obrekujejo reveža, ki pride h kakšnemu kmetu prosit za tö ali ono reč; pravijo, da „fehtari". Kako pa da g, župaik sine po celi fari fehtàriti? Ni tkko beraškega kočarja, ki si mora säm žito kupovati, da bi Župnik in njegova nosaČa ne povohali k njemu. Župnik nekaj zamrmra, eden nosačev nastavi žakelj, drugi pa napiše imena treh kraljèv, kakor bi žabe z namočenimi cunjami po vratih hodile. Grdo j è, da se fehtari celo pri takih, ki si morajo sami živež prositi. Pa seve župnik mora iti, drugače mu Urška noče pujskov rediti. Pravi: le idi v vsako kočo kropit; Če ne dobiš več ko za eno kuro žita, je dbbro. Sedaj mi „liberalci" nismo neverniki, ampak ravnotako kristjani kot klerikalci, da le v žakelj kaj pade. Čudno se nam zdi, da ne gre župnik zdaj, ko ima tako pisan čas, po zajčjem lovu. Saj sedaj morda ne bo kakšnega krsta, da bi morali botra in babica z otrokom od jutra do večera čakati na krst...
V	žep je dal knjige — in palco v 'roko — in žakelj na rame — pa hajd na babno goro .... Pa zdravi! — Naprednjak.
c Kaplan Ozimič v Grižah dela kakor zbesnel proti naprednim listoih.
V	svojih neslanih pridigah govori najrajši proti „liberalcem,, in „demokratom." Ako se ne motimo, je to tisti Ozimič, ki je svoj Čas pobegnil iz bo-goslovnice, pa se je moral spet vrniti, ker je videl, da hi za kaj druzega! No, imeli smo ga vendar za pametnega človeka. Dvomimo, da dela iz lastnega prepričanja, temveč na višjo komando. Morda pa se boji „Slovenskega Gospodarja"', da bi ga kdaj spet pokaral, da ni dovolj vnet za klerikalno gonjo?
c Zahvala. Odbor „Kmetskega in bralnega društva" na Ložnici pri Žal-
cu" se zahvaljuje tem potom gosp. I. Miklavc-n iz Mozirja, za naklonjeno podporo v svoti K 2. — Obenem se zahvaljuje tudi gosp. Avg. Solaku iz Šiške pri Ljabljani za poslane knjige. — I. Naraks, tajnik.
c Iz Gotovelj. Znani gotoveljski veleum, ki hoče Gotovljane vedno učiti politike in gospodarstva, javka v Gospodarju, kako je neki večer ob času povodnje iz Žalca z nekim tujcem po nekem potoku blodil. Tirja sedaj kar takoj regulacijo in napravo modernega pota v Gotovlje in obenem vseh cest v občini. V svoji neskončni modrosti natančno navaja, kako se mora vse to izvesti. Ko je še pa pred par meseci on pri občini zvonec nosil, tedaj pa takih nedostatkov ni nič videl, dasi-ravno je bilo stanje cest in potov ravno tako ko sedanje, če ne ob slabem vremenu še slabše. Kje pa naj ravno sedaj kar naenkrat občina toliko denarja za popravo vzame, ko je še od prej raznih dolgov odveč! Če ima dopisnik tako domoljubno srce, zakaj pa tudi ni navedel vira, ali zakaj že poprej ni nasvetoval in priskrbel pri občini zato potrebnega denarja na razpolago? Lahko bi bil vsaj naznanil, da je tadi on kakih par tisoč kron pripravljen za take prekoristne naprave dati? No pa tako vemo, kam pes taco moli! V zadnji svoji seji je namreč naš občinski odbor sklenil, takoj ko bo mogoče kaj pri občini pri-štediti, ne da bi kaj posebno davkoplačevalci občutili, večje svote za popravo cest in potov darovati. Ker še pa sedaj ni mogoče tako temeljito vsega regulirati, ker to pač stane, hoče dotični možicelj svojo jezo z obrekovanjem na sedanji napredni občinski odbor zlivati, in po umazanih glasilih po krščansko blatiti. Da koga ne zgreši, kar pò vrsti nad vsakim laja; enkrat je na vrsti župan, drugič nadučitelj, potem občinski odbor, mogotci, kako društvo, posamezniki, liberalec, naprednjak, potem še najde kake kramerje, handlerje, „Narodni List", jezijo ga shodi, kjer bi se tudi on lahko še marsikaj naučil. Vse to tička silno jezi, ker po njegovi komandi nič noče iti. Zato bi najraje videl vse „ferdamano" — nazadnje še mežnarja. Ti trdovratni Gotovljani nočejo spoznati pisatelja Gotovskega, dopisnika Gospodarjevega, ki je luč 20. stoletja.
a Celjski mestni proračun izkazuje 312.115 K 16 vin. dohodkov in 467.156 K 47 vin, izdatkov. Primanjkljaja je torej 155.041 K 31 vin. Za pokritje tega se bo pobiralo 15% do-klade od zemljišč in hiš, 10% od najemnin, 50% od splošnega pridobuin-skega in krošnjarskega davka, 67% od posebnega pridobninskega, rentnega in dohodniuskega davka, mestna do-klada na pivo 1 K 50 vin. za hI in še užitninski davek na vino in meso. Kakor je videti, ne bodo imeli Celjani premalo plačil. Ako še dobimo po zaslugi istih nemških nacijo-nalcev, ki tudi v Celju gospodarijo, zvišanje vseh deželnih doklad in zvišanje davka na pivo, pa bode prijetno živeti v Celju. Med izdatki je posebno znamenito to, da stane uprava celjskega mesta 67.932 K. Na magistratu je cel ducat uradnikov, isto tako v plinarni in drugod, ki stanejo ta ogromen denar. Imamo jih pa samo za mestno godbo, katera tudi še posebej požre na leto 10 tisoč kron. A da bi kateri mestni oče v Celju kedaj zinil kako besedico o mestnem gospodarstvu — tega Š8 nismo slišali. Mestna hranilnica ima tu mogočno besedo, kaj ne?
c Gomilsko. Kakor je že v zadnji štev. „Nar. lista" omenjeno, imel je na dan Sv. Štefana, našega cerkvenega patrona, nek kapucin iz Celja pridigo,
katera je bila čisto podobna klafar-skemu govoru v kaki zakotni beznici in katera je bila pač popolnoma omiki in oliki teh „gospodov" primerna. To do skrajnosti fanatizirano in na duhu omejeno človeče je na prižnici govorilo in ljudem razlagalo o španskem Ferrerju, o španski inkviziciji, o stvareh torej, ki jih ljudstvo ne umeje, dalje o svinjski brošuri ljubljanskega škofa, o žalskem misjonu itd. ter je potem zmerjal in blatil farane, jih hujskal zoper vse. kar ni klerikalno, jih navajal k sovraštva do onih, ki se ne udajo slepo duhovniški komandi, ampak so možje samostojni, in razsodni; ki so spoznali, da je kmečki stan tudi toliko vreden, ko duhovniški. — Ker pa v naši fari ni brezvercev in tudi ne hudobnih ljudi, kakor jih je to čloVeče na prižnici naslikalo, ampak so pošteM in verni farani, ki se ne dajo Od vsakega prismojenega kapucinarja v cerkvi ozmerjati, je čisto naravno, da je nastalo med poslušalci, ki so prišli poslušat božjo besedo, razburjenje m ogorčeni äo sé začeli dhig drugega spogledovati ter se Škan-dalizirati nad obrekovanjem in hujskanjem zbesneflega m najbrž pijanega kapucina. A ko ta Označevalec miru in ljubezni zapazi, da se poslušalci nad njegOvo „pridno" spodtikajo, udari po prižnici ter začne ljudi iz cerkve vun poditi . . . ., a še več, žaukazal je, mu istega, ki ne bo njegovega hujskanja iu zmerjanja mirno poslušal, naznaniti, da bb potem že preskrbel, da bo isti 6 mösecev v ječi premišljeval, kai se prèivi sovraštvo oznanujočega, zmerja-jočega in bujskajočega kapucina v njegovem delu za „vero" motiti, in se ne pustiti mirno opljuvati! Res jih je mhogo zaptìétilo cerkev in se niso mogli udeležiti božje službe. — Go-spodine kapucine! Iz cerkve, katero smo ini sezidali z našimi Žulji, nas to-iWj Vun podite, in to v času, ko se ravno za noVo cerkev nabira! To si bomo prav lepo zapomnili! Tuj, neznan človek si nas upa v domači cerkvi napadati! To je višek "nesramnosti, katero si je ta pridigar dovolil. Možje in žene so po opravilu ogorčeni z glavami majali češ, vsako leto je bila na Sv. Štefana tako lepa pridiga o Sv. Štefanu, a danes pa samo obrekovanje, hujskanje in sejanje sovraštva. Res čudno, tako daleč so dandanes nekateri takozvani božji namestniki v svoji slepi strasti prišli, da sami cerkve spreminjajo v beznice in božje službe v politjčne shode. Nikjer več tistega res navdušenega mirnega oznanjevanja božje besede o miru in ljubezni, ampak le kar hujskanje prebivalstva zoper vse, kar ni klerikalno. Gospodje, s takim nesramnim početjem na prižnicah ne boste dosegli tega, kar želite, namreč da bi ohranili ljudstvo zabito in neumno, da bi Vam lažje služilo v Vaše nečedne namene, ampak ravno nasprotno; vsakemu,ki je še tudi tako udarjen s slepoto, se bodo oči odprle in bo spoznal, kje je resnica, in da niste duhovniki v pravem pomenu besede, ampak politični agitatorji, da se Vam ne gre za vero, ampak da se pod plaščem vere pehate za politični komando nad ljudstvom. To je dokazala pridiga na Sv. Štefana na Gomilskem. Ni čuda, da vera peša! Bi ne bilo mnogo boljše, da bi imeli na Štefanovo ob dasetih kar tiho mašo brez pridige, bi vsaj nemoteni v duhu zbrani in brez vsakega razburjenja molili.
Upamo, da domači g. župnik, katerega imamo vsi radi, ni vedel vnaprej o vsebini pridige tega kapucina, ker drugače bi pač ne smel pustiti tako žaliti svojih faranov; upamo pa tudi, da obsoja >to nesramno početje j tujega kapucinca, vsled katerega vlada veliko ogorčenje povsod v celi fari.
c Osobje Zveznih podjetij v Celju priredi v soboto 15. tm. ob
8.	uri zvečer plesni venček v vseh prostorih „Skalne kleti" pri Celju. Vstopnina 1K, dame proste. — Svira ciganski sekstet.
c Redni občni zbor „Bralnega društva v Gaberju" se vrši v nedeljo,
9.	prosinca ti. ob 4. uri pop. v Sokol-skem domu v Gaberju pri Celju. — Dnevni red: 1. Pozdrav in poročilo društvenega predsednika, 2. poročilo tajnika in blagajnika, 3. volitev novega odbora, 4. slučajnosti. — Z ozirom na veliko važnost občnega zbora Vas k udeležbi vljudno vabi odbor.
Brdifti tipaj.
b Iz Podsrede. („Veliko boljše je, ne obetati Kakor po obljubi obljubljenega ne dati." Pridig. 5. 4.) — Jutro je zävriskalo nad Podsredo; jaz sem na potu k prvemu sv. opravilu, — danes, čujte, danes se poslovi od nas — župnik g. Matijče . . . In izvlekel se je naš ljubi g. Matijče iz korita, pardon, reči hočem iz postelje. Umi! se je z vodo, počesal se tako umetno od leve na desno, da ni opaziti pleše, ki je gola kakor vrh Triglava .... No, naš ljubi g. Matijče gleda veliko na zunanjost stoje osebe in svoje cerkve. In v tem času vstopi v župnikovo sobo ex-župan Štus; v razoranem licu mu je čitati dolgo, mučno trpljenje, katero je ubogi siromak prestal ob občinskih volitvah v Podsredi, agitirajoč v družbi kaplana g. Podpečana — v korist svoje „kandidature." Za njim pride „cepiklist na mesec" Gašper, knjižničar našega „izobrazbo" razširja-jočega „kat. ifcObr. dr." Štus si obriše nos v rokav svoje suknje in jame „slovesno" govoriti: „Visoko častiti gospod Matija Vaupotič! S solzami v očeh se poslavljamo danes od Vas, ko odhajate od nas iz Podsrede na Pohorje. Veliko ste storili za lepoto božje hiše; krasna okna vi farni cerkvi bodo razveseljevala še naše vnuke. Slišali smo, da vzamete okna s seboj na Pohorje, pa ..." — In g. Matijče odpre svoja usta: „Pa, pa, ja, vzel jih bom,
—	saj jih nočete plačati. Obljubili ste mi k oknom prispevati, česar pa še niste izpolnili. Stoji zapisano: „Veliko boljše je, ne obetati kakor po obljubi obljubljenega ne dati". (Pridig. 5, 4.)
—	Zategadelj ker niste izpolnili svoje obljube, — vzamem okna s seboj!" — Štus, brisaje si solze: „Kaj, ali vzamete tudi ono okno, katero smo kupili mi cerkveni ključarji; ne, tega mi ne damo . . ." Župnik g. Matijče udari z obemi pestmi hkrati na pisalno mizo, plane kviško, pograbi Štusa za telovnik, pojoč crescendo in fortissimo: „Kaj Ti Štus, Ti mi boš to prepovedal; no, zategadelj vzamem nalašč vsa okna s seboj! Ti harkelin!" . .. Vzbudim se ter vidim, da so bile to-le sanje; škoda da ni resnica. V žalosti, da se to ni res godilo, sem vstal iz postelje! — Priprosti kmet iz podsred ške okolice.
z Visoka starost. V Artičah pri Brežicah je te dni umrl nekdanji mnogoletni šolski ogleda Miha Slak v 94. letu svoje starosti.
a Čebelarska podružnica za okraj Kozje je imela 27. dee. 1909 svoje letno zborovanje. V sestavi odbora se niso vršile posebne izpremembe, omeniti je le, da bo razun g. Lovreca pobiral udnino kot blagajnik tudi gosp. Ulčar. Z velikim zadovoljstvom se je vzelo na znanje, da je slavni okrajni zastop Kozje tudi letos naklonil naši podružnici znatno podporo. Slavnemu okrajnemu zastopu se za blagi čin naj-topleje zahvaljujemo. Sklenila se je prireditev nekaj celodnevnih tečajev tekom prihodnjega leta. Odbor.
Vabilo na
Javni ljudski shod
'ki se vril
M m vrti
v nedeljo, 9. lan. 1910
ob 8. uri zjutraj prt g. PlasKanu
v Braslovčali.
Govorita drž. posi. Fr. Roblek in dež. posi. dr. Vek. Kukovec.
DNEVNI RED:
1. Politični položaj v državi ln deželi. — 2. Zvišanje doklade na pivo in hmeljarji. - 3. Raznoterosti.
vinedeljo, 9. lan. 1910
ob 3. uri popoldne;
pri g. Brinovcu
na Vranskem.
z Zdrav kraj. Na Vidmu ob Savi je lani umrlo samo 34 oseb, medtem ko je bilo rojenih 64 otrok.
o Iz Podsrede. Na Štefanovo zvečer je nabrala pri gostilničarju g. Jazbecu naša somišljenica gdč. Lina Pre-skarjeva (Lončarjeva) med samim kmečkim ljudstvom 7 K 30 vin. za C. M. družbo. Denar se je na voljo ljudstva hranil v tam se nahajajoči nabiralnik. Živela gdč. Preskafjeva in darovalci!
Kmetijska podružnica na Vidmu •ob Savi ima svoj T. redni občni zbor v nedeljo, dne 23. januarja ob 3. uri pop. v šoli na Vidmu.
a Sevniško-brežiško učiteljsko dru-Stvo ima svoj občni zbor v nedeljo, da e 9. januarja t. 1. v Rajhenburgu. Zborovanje se prične ob pol 11. uri dopoldne. Spored: 1. Čitanje zapisnika. 2. Dopisi in društvene zadeve. 3. Poročilo predsednika o društvenem delovanju 1.1909. 4. Poročilo blagajničarke o stanju društvene blagajnice in pregled računa za 1. 1909. 5. Razgovor
0	točkah, ki so izostale pri zadnjem zborovanju. Polnoštevilne udeležbe pričakuje	odbor.
a Društvo za tujski promet v Rajhenburgu priredi v nedeljo, dne 9. januarja 1910 svoj III. planinski ples. „Žegnanje na Kumu" v vseh prostorih restavracije „Unschuld"' v Rajhenburgu. Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina:
1	K za osebo, obitelj 2 K.
TtajsV »Ktai.
p Ivanjkovci. V seji deželnega zbora v Gradcu dne 28. m. m. se je razpravljalo o spodnještajerskem železniškem vprašanju. Prišla je na vrsto tudi proga iz Fehringa v Radgono. Vsakdo si bo mislil, da se je takrat naš slavnoznani poslanec Meško vzdignil ter spregovoril besedico za železniško zvezo Ljutomera z Ormožem. Pa — gospod poslaoec se menda niso „pripravili,"' Vsakdo tukaj ve, kakega velikanskega pomena bi bila za naše vinarstvo železnica, le naš poslanec ne. Okoli Ljutomera in Ormoža pridno prodajajo vino, v naše vinske hribe pa ni nikogar. No pa klerikalci že vejo koga za poslanca napravijo! Slava, trikrat slava!
o Iz Rogoznice pri Ptuju. Kmetijsko bralno društvo v Rogoznici pri Ptuju priredi dne 9. januarja t. 1. ob 4. uri popoldne v prenovljeni gledališki dvorani „Čitalnice" v Ptuju tri-dejansko burko „Moč uniforme". Snov za to igro je povzel pisatelj J. Štoka iz vsakdanjega življenja in je polna komičnih prizorov. Uglasbil jo je H. 0. Vogrič zelo srečno, in se odlikuje s krasnim petjem (dvo- in samospevi). Po gledališki predstavi je prosta zabava v spodnjih čitalniških prostorih s petjem, tamburanjem, šaljivo pošto itd. Čisti prebitek je namenjen za uni-iormo narodni godbi in za stalni gledališki oder bralnega društva v Rogoznici Oboje društev ima veliki pomen za omiko in narodno probujo prostega Ijndstva. Pričakuje se torej obilna udeležba, da društvo lahko dovrši svojo nadaljno nalogo. Odbor.
v ObCini Breg pri Ptuju je dovolil ptujski okr. zastop, da si najme posojila 18 tisoč za nakup Šimenko-vega zemljišča kot stavbišča in 30.000 kron za gradnjo nemške šole. To bo nova ponemčevalnica za desni ptujski breg.
v Nakup. G. Brenčič v Ptuju je prodal svojo opekarno v Ragoznici za 98 tisoč kron tvrdki Celotti in Tolazzi v Ptuju. Škoda za slovensko podjetje!
v Ptujski okr. zastop izkazuje za 1. 1910 166.372 kron izdatkov in 48.318 K dohodkov. Primankljaj se bode pokril s 40 odstotno okr. doklado.
d V Novi vasi pri Ptuju je zgorel 28. grudna 1. 1. mlin Marije Ljubeč. Goreti je začelo pri belem dnevu. Ali je nesreča ali pa zlobna roka vzrok požara, ni znano. Škoda je zdatna.
d Nesreča. Dne 8. prosinca t.. 1 skoči nepričakovano iz Stanitzeve gostilne na Bregu pri Ptuju natakarica z belim predpasnikom. Mimo peljajočemu se Mihalu Kozel, posestniku na Po-brežju, se splaši konj. V diru se pre-vrže voz. Vsled padca se hudo poškodujeta posestnik sam in njegova žena Marija.
„Bokovnjačl" drugokrat v Ptuju.
Da se ugodi vroči želji Ptujčanov, kateri hočejo igro še enkrat videti, in okoličanov, se vprizori igra dne 16. prosinca t. 1. vdrugič.
Igra se prične takrat že ob pol 4. ter traja najdalje do 8. ure zvečer. S tem se hoče ugoditi okoličanom, da ne pridejo prekasno domov. Poživljamo toraj vsakogar, da si ogleda 16. t. m. naše „Rokovnjače, ki se gotovo lahko kosajo z najboljšimi igralci.
o Ormoški okrajni zastop. Čuje se, da so klerikalci obljubili ormoškim Nemcem, če izvolijo zastopnike za Ormož, eno mesto v okr. odboru, ker bi tako z Nemci imeli večino nad slovenski napredniaki. A ormoški Nemci so baje to odklonili. — Dne 29. dee. je bila seja dozdajnega okr. zastopa in se je sklenila sledeča re z o luci j a: „Pri volitvah v okrajni zastop ormoški dne 17. dee. 1909 mesto Ormož ni volilo njemu prideljenih 6 udov in čuje se splošno, da jih sploh ne namerava izvoliti. Sedanji okrajni zastop izraža s tem svoje prepričanje v tem smislu, da njegova poslovna doba doteče šele s konstituiranjem novega zastopa. Ker je v vseh avtonomnih korporacijah navada in zakonito zapovedano, da prejšnja korporacija tako dolgo posluje, dokler se nova postavno ne konstituira, sedanji okrajni zastop odločno ugovarja proti nameravanemu razpustu zastopa in odbora, ker ni dosedanje tolmačenje nikjer utemeljeno." — Rezolucija se je odposlala okr. glavarstvu1 v Ptuj in namestniji v Gradec. O stvari se je obvestil tudi dr. Ploj.
o Mladi uzmovfč. Posestniku Zabavniku na Grabah pri Središču je hlapec iz odprte omare pomalem ukradel 140 kron in uro, katero je zamenjal s svojo slabo. Obsojen je bil v Mariboru na 2 meseca težke ječe.
p Sv. Bolfenk pri Središču. Že dalje časa opazujemo umikanje nekoga iz naših vrst in nad vse sumljive po-skušnje vriniti vpliv župnika v naše gospodarske naprave. Prosimo odkritosti in jasnosti, ker bomo sicer prisiljeni, si jasnost sami ustvariti. Razumni smo dovolj, da ne bomo pustili tega kar smo si s trudom ustvarili, od kakih častihlepnežev prepeljati neopaženo
v klerikalno vodo. Značajni smo pa tudi dovolj, da bomo se vsakemu takemu poskusu odločno uprli. Nam je strankarsko prepričanje več ko pa malenkostna užaljenost posameznika. — Zato pa: ali z nami — ali proti nam. — Narodni in napredni kmetje.
p Največji greh v svetinjski župniji je: brati „Narodni List; tako pravijo gospod Haložan. Ormožanci, prosimo, povejte nam, kaj pa je pri vas največji greh? Menda ja ne krasti ali ubijati, ali druge take malenkosti ?
p Ivanjkovci. Zopet so nas napadli zvezarji v „Slov. Gosp." zavoljo shoda, ki smo ga priredili brez razlike politiškega mišljenja proti vpeljavi novega vinskega davka. Norčujejo se iz popolnoma gospodarske stvari. Nimamo ne primera ne besede, da bi to početje dovolj strogo obsodili. Samo eno si mislimo, namreč, da četudi pravite v „Slov. G.", da vam slama pod klobukom ne bo nikoli zgorela, da je ista začela že močno žnjaviti.
o Svetinje. Leta 1909. bilo je v naši župniji rojenih 75 otrok, med temi 7 nezakonskih in 5 mrtvih. Umrlo je 45 ljudi, med temi je bil najstareji mož 81 let star, najstarejša žena pa 89 let stara. — Poročenih je bilo 16 parov.
a Tatvina. Ok radei je v Sveti noči neznani zločinec g. Franu Žiher-ju, nadučitelju v Vurbergu čebelnjak. Dva panja je malodane do cela izpraznil, tako, da sta tudi za prihodnje leto uničena. Odnesel je dosti strdi, klešče in nekaj voska. Neglede na to, da znači ta čin skrajno suiovost in brez-srčnost — uboge živalice so namreč zjutraj na pol zmrzle ležale pe tleh, večina pa je seveda bila že mrtva — ima prizadeti tudi znatno materijelno škodo. Stvar se je naznanila orožnikom.
z Ptujski Sokol. Odbor „Ptujskega Sokola" priredi vsaki mesec po en „jour fix". Na dnevnem redu bodo različna predavanja poučne ter tudi druge točke poučne in zabavne vsebine. Predavale bodo moči iz domačih vrst, po potrebi pa se povabijo moči izven Ptuja. Skupne sestanke je odbor smatral za neobhodno potrebne, ker je le tem potom zbliževanje duhov in izobrazba posameznih članov mogoča. Prvi prijateljski sestanek ali „jour fix" se vrši dne 19. prosinca t. 1. ob 8. uri zvečer v čitalniških prostorih. Vsi bb. sokoli se vabijo, da se sestankov polnošte-vilno udeleže.	Odbor.
v Poroka na smrtni postelji. V Ptuju se je 27. mm. hči uradnega sluge pri glavarstvu Andreja Bratuscheka, stara 20 let, na smrtni postelji poročila z Hans v. Münhauom, zastopnikom firme Singer. Dne 29. mm. je pa že umrla.
Shod vinogradnikov ormoškega okraja
se vrši
dne 9. januarja ob 2. uri
pop. pri gosp. Štamparju
v Vuzmelincili.
tfariborstii oKraj.
m Sv. Jakob v Slov. Gor. Zopet smo izgubili na meji krepkega bojevnika. Dne 28. dee. 1. 1. je umrl veleposestnik Alojzij Reisman. Pokojnik je bil ves čas odločen, zaveden Slovenec, kot jih je malo na meji in tudi v sredini domovine. Opetovano je bil volilni mož in je kot tak opetovano glasoval za narodne kandidate; več let je bil župan, član krajnega šolskega sveta, cenitelj itd. V občini je vedno
krepko nastopal proti nemškutarsvu. Občina in sploh narodna stvar na meji bo britko občutila njegovo smrt.
m Spodnje Hoče. Hočkega haj-lovca s kozjo brado pozivamo, naj ne meče več nikdar iz Stanitzevega vrta smrdljivih bomb, ki jih tam sam fabri-cira na cesto. Ali hoče, da govorimo bolj jasno? Deželni šolski svet se mu bo lepo zahvalil za take manire!
z Belo srno je ustrelil v Ščavnici v Slov. gor. na Božič kand. med. Fr. Steinfelser od Sv. Ane na Krembergu. Lovski blagor!
u Slovensko gledališče v Mariboru, Narodni dom. V nedeljo 9. prosinca 1910: Veleturist. Burka v 3 dejanjih. — Spisala Kurt Kraz in Max Neal, poslovenil A. E. — Začetek točno ob pol 8 uri zvečer. Blagajna se odpre ob pol 7 uri. — Vstopnina: sedeži v dvorani od 1.—4. vrste 2 K; od 5.-9. vrste 1.50 K; od 10.-12. vrste 1 K; sedeži na sraleriji 80 vin., stojišče v dvorani 60 vin., stojišče na galeriji 40 vin., dijaška in vojaška vstopnica 40 vin. — Predprodaja vstopnic v nedeljo 9. prosinca od 2.—3. ure popoldan v „Ljudski knjižnici". Prihodnja predstava 23. prosinca t. 1. „Zmešnjava na zmešnjavo" burka v 5 dejanjih.
z Za žnpana v Mariboru je znova izvoljen dr. Scmiderer, za podžupana dr. Malljr, v mestni svet Fntter, Bernhard, Orosel in Pfrimer.
a Od Sv. Ruperta v Slov. gor. Svetoruperčki farani smo pač zelo srečni v dobi, od kar je gosp. župnik Pajtler pri nas. V tem času nam je pogorelo troje cerkvenih poslopij, katera moramo davkoplačevalci z velikimi stroški vzdržavati, naj poprej marof, potem 'poslopje v Zavrhu nato še isto v Humu. — Kaj smo se neki pregrešili? — Gotovo si mora biti ta častiti gospod v sovraštvu s sv. Florjanom. Čudo veliko, da nas gosp. Pajtler ne nadleguje, da bi si kupili sedaj o Novem letu tega svetnika v domačo cerkev, da nas vsaj vnaprej varuje vseh nesreč; imamo namreč samo še farovž za spomin iz starih lepših časov.
a Iz Maribora. Ljudska knjižnica v „Narodnem domu". Na občnem zboru „Slovanske Čitalnice" je poročal g. dr. L. Poljanec o poslovanju ljudske knjižnice v Mariboru 1. 1909. Knjižnica šteje 1099 slovenskih knjig, torej 116 več nego koncem lanskega leta in sicer 77 (+2) pesniške, 45 (+ 2) dramatike, 513 (+ 71) pripovednih. 248 (+ 17) poučnih in 216 (-f- 24) mladinskih knjig, razen teh pa še obilo čeških in hrvatskih. Čitatelji (koncem leta jih je 241) so prečitali letos 5480 knjig (lani 4675, torej letos + 805) in sicer 360 (— 5) pesništva, 220 (-j- 24) dramatike, 3606 (+ 378) pripovednih, 492 (+ 123) poučnih, 802 (+ 28f ) mladinskih. Zanimive so številke glede posameznih pisateljev in zbornikov. Sienkiewicza se je prečitalo 384 knjig, Jurčiča 331, Cankarja 120, „Dom in Svetov" 177, Kresnika 188, Knezove knjižnice 121, leposlovne 67, ljudske 79, salonske 83, slovanske 165, zabavne 87, „Slovanov" 116, dr. Tavčarja 134, Trdine 149, „Ljub. Zvon" 113. Nekatere knjige so že precej obrabljene, saj jih je bilo precej že po se-demdesetkrat med ljudstvom. Dohodkov je imela Ljudska knjižnica 550 kron in toliko tudi stroškov.
a Iz Maribora. „Slovanska Čitalnica v Mariborn" je zaključila z občnim zborom dne 23. grudna poslovno leto 1909. Poročila posameznih odbornikov so se vzela z zadovoljstvom na znanje, zlasti poročilo blagajnika g. Stegnarja. Za prihodnje leto se je izvolil naslednji odbor: predsednik g. dr. Vlado Sernec, tajnik g. Tone Hohnjec, blagajnik g. Alojzij Rakovec, višji oficijal juž. žel.
t pokoja ; odborniki gg. dr. Anton Medved (podpredsednik), Vilj. fierdajs, Vek. Bahovec, Ivan Ašič, Srečko Stegnarin dr. Lj. Pivko.
a Z nožem je zbodel v prepiru pekovski nčenec Voglar pri peku Mu-sekn v Mariboru svojega tovariša Tram-puža v desno roko in ga težko ranil. Fanta so odpeljali v bolnišnico.
v O skrajni podivjanosti nekega laškega fantalina v Trstu poroča „Edinost". Imel je par let ljubico, .ki je umrla. Fant je prišel s par lahkoživ-kami k njenemu odru in se tam na ves glas smejal. Laška plemenitost in kultura je res nedosežna!
Slovenj ebistriški okrajni zastop je odobril proračun za 1. 1910, Ta izkazuje dchodkov 9500 kron, skupnih potrebščin za 72.097 kron. Primank-ljaja je torej 62.597 K, kateri se bode pokril z okrajnimi dokladami.
d Novoletne zabave v Studencih pri Mariboru. V noči od 1. na 2. jan se je zbralo v Majheničevi gostilni več delavcev, da bi mlado leto pošteno zalili. Okrog polnoči pa se je začel prepir in običajna ekspedicija pod milo nebo. Pri tem je nekdo sunil Julija Godeča v prsi z nožem 6 cm globoko. Krivca še niso našli. — V nedeljo so pa nekateri, očividno pijani delavci zažgali seno posestnika Scherbauma iz Maribora.
v T Št. Ilju v Slov. gor. se ustanavlja nemško telovadno društvo. Radovedni smo ali bodo telovadci kmet-ski fantje to je Slovenci ali temošnji privandranci iz rajha, ali pa se bodo vozili v Št. Ilj k telovadbi mariborski hajlovci. „Orlov" seve mladenič Žebot ne more ustanoviti, ker ni nikogar, da bi jim plačal pijačo, drugače pa ne telovadi nikdo.
v Železniška nesreča na Pesnici. V noči med 10. in 11. majnikom t. 1. sta trčila na žel. progi Spielfeld-Pesnica tik pred postajo Pesnica iz Gradca prihajajoči brzovlak in osebni vJak skupaj. Razbitih je bilo več železn. voz, ena oseba ubita, več pa težko oziroma lahko poškodovanih. — V četrtek, 30. grudna 1909 se je vršila kazenska razprava proti krivcem pred okrožnim sodiščem v Mariboru. Vsi trije obtoženci so bili spoznani krivim prestopka §§ 336 in 337. kaz. zak. in obsojeni: žel. aspirant Hugon Slansky na 1 leto ter žel. čuvaja Albert Qaass in Leopold Pansi na 8 ozir. 6 mescev strogega zapora, poostrenega z mesečnim postom. Obsojeni so tudi solidarno v povrnitev sodnih stroškov, ki so pa neiztirljivi. Quass je priglasil po svojem zastopniku takoj po obravnavi pritožbo ničnosti in priziv glede kazni.
v Mariborskim nemškim trgovcem in obrtnikom diši slovenski denar tako, da ne spuste z lepa kakega slovenskega kupca, ki zajde v njihovo trgovino. Če se drugače nemoreta razumeti, si obrtnik poišče tolmača, da mu raztolmači zahtevo kupca. A da bi nastavil kakega Slovenca kot pomočnika tega ne stori. Slovenci, učite se iz tega.
£jutotncr$Ki oKraj.
Bučečovci. Naši in hrašenski fantje so v noči od 20. na 21. 1. 1. prijeli v Bučečovcih 17 letnega fantalina Mur-šiča (po domače Lisjaka) iz Kupetinec, ki ga je orožništvo že delj časa zasledovalo zaradi tatvine in požiga. Ono noč se je v močnem dežju okoli polnoči pripeljal v Bučečovce, kjer je hotel pod streho pričakovati jutra, potem pa jo odkuriti v Radgono na sejem ali pa na Ogrsko. Tam bi prodal konja in vozič, ki ju je bil isti večer ukradel nekemu kmetu v Her-mancih. Fantje so ga po zvijači zvabili v hlev pri občinskem predstojniku, ga tam zvezali ter peljali potem v Križevce k orožnikom. Vozič in konj
sta se izročila lastniku. Kako nevaren je bil Muršič, svedoči njegova pretnja, da je hotel na Božič zjutraj zažgati iačečovce na 4 krajih. Ker so ga eskortirali že 21. dee. v ječo mariborskega okrožnega sodišča, se mu ta nakana ni posrečila.
1 Občinski odbor v Vnčji vasi na Murskem polja je v svoji redni seji dne 29. dee. 1. 1. sklenil protest proti zadnji čas razglašenemu odloku c. kr. dež. šol. sveta, da se imajo na spodnještajerskih ljudskih šolah nameščati kot učitelji (ice) samo oni candidatje (inje), ki so dovršili svoje študije na kakem štajerskem učiteljišču, ne pa tudi oni, ki dovršijo učite-jišče v kateri drugi deželi. Razlogi: 1. Če se ta odlok prakticira, pride v veliko nevarnost narodni značaj naših ljudskih šol, — zlasti na kmetih -t na katere spadajo kot učitelji (ice) edinole take učne moči, ki so slovenščine popolnoma zmožne in jo tudi jubijo, kar pa se od vseh kandidatinj deželnega učiteljišča v Mariboru po izvajanju „Sloge" ne more pričakovati, dasi bi baš te kandidatke sčaso-mo preplavile Spodnji Štajer; 2. pomeni ta odlok kršenje pravic, zajamčenih avstrijskim državljanom temeljem državnih osnovnih zakonov. Spodnje-štajerski fantje in deideta, ki se hočejo posvetiti učit. stanu in biti nameščeni v svoji ožji domovini, bili bi tako primorani študirati v Mariboru, dočim sme vsak državljan izvoliti katerokoli državno učilišče (in to je učiteljišče razven deželnih), da dovrši na njem svoje študije. Predlog se torej naj razveljavi.
o C. kr. kmetijska podružnica Sv. Juri ob Ščavnici ima dne 9. t. m. ob 3. pop. redni občni zbor pri Kapeli v gostilni g. A. Divjaka. Dnevni red: 1. Pozdrav in poročilo predsednika o delovanju v preteklem letu; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. volitev računskih pregledovalcev in Računi; 5. volitev novega odbora; 6. predavanje g. pot. učitelja; 7. slučajnosti. Vsi zavedni kmetovalci, pridite! — Sv. Jurij ob Ščavnici, 1. prosinca 1910. Breznik, načelnik.
SloVtnjtgraSKi oKraj.
a Zahvala. Podpisano šolsko vodstvo vrši s tem svojo prijetno dolžnost ter se v imenu šolske mladine naj-srčneje zahvaljuje vsem preblagim dobrotnikom, ki so po obilnih darovih v denarju in blagu pripomogli, da se je letošnja božičnica tako sijajno obnesla. Bog plati! — Šolsko vodstvo Št. Janž pri Velenju, dne 27. decembra 1909.
Ferdo Pokeržnik, šolski vodja.
v Občni zbor Ciril Metodove podružnice v Ribnici na Pohorja se vrši v nedeljo dne 9. prosinca. Na sporedu je tudi govor pot. učit. g. Prekor-ška iz Celja. Upamo, da bo udeležba velika, da se pozabijo razna nespora-zumljenja ter se vsi krcpko oklenemo naše obrambne organizacije Ciril-Meto-dove podružnice. ,
o V Vuzenici se je vršila na Novega leta dan velika narodna slavnost, ki nam jo je priredila vrla podružnica C. M. družbe. Videli smo, kako raste od leta do leta narodna zavednost slovenskih ljudi ob tej važni postojanki jezikovne meje. O slavnosti, ki je prinesla okoli 300 K čistega dobička še spregovorimo.
SloVenci 4 tujini.
n Iz Gradca. V nedeljo 2. tm je govoril v društvu „Domovina" tovariš Franjo Isek o slovensko nemški meji na Koroškem. Jasno nam je naslikal, v kaki stiski so koroški Slovenci. Tovarišica Rezika Vrečkova je pa deklamirala pesem. Oba sta žela burno priznanje.
u Is Gradca. Vsakega Slovenca mora veselje prešiniti, ako zasleduje gibanje graških Slovencev. Pred enim letom smo imeli v Gradcu samo eno „krščansko socijalno" izobraževalno društvo „Domovina", danes imamo že tri. Pred 7 leti se je ustanovila „Domovina", ker „Naprej", ki pa danes itak več ne živi, ni zadostoval, ker ni bil za nižje sloje. V začetku 1. 1909 se je začelo med člani „Domovine" premišljevati, kako bi društvo bolje napredovalo; sprevidelo se je, da bo društvo kot podporno brez „krščansko socijalnega" nakita bolje uspevalo. Svoj čas je bila „Domovina"' popolnoma klerikalna, kar je dišalo le malo po naprednosti, se je izrinilo, bodisi že časopis ali član. Pri poznejši pre-ustrojitvi je baš gosp. M. Kukmar, takratni predsednik, igral veliko vlogo. Ko smo društvo spreobrnili v zgolj narodno, je nekaj članov izginilo ka-> kor kafra, ne da bi bili naznanili svoj izstop. Pozneje smo izvedeli, da so si ustanovili „krščansko" društvo „Kres". Poklicali so vse farovže in klerikalne liste na pomoč in prerokovali smrt „Domovini". Oznanjali so, da le s „krščanstvom" bodo rešili delavstvo iz krempljev socijalne demokracije. Povrnimo se k „Domovini"! Ko so bila premenjena pravila potrjena, so začeli člani zahtevati napredne liste. A takrat je vstal proti temu predsednik M. K., ki je menda med tem oblekel spokorniško haljo in se je z vsemi štirimi branil naprednih listov, češ naj se rajši društvo razruši kakor to. A člani so mu poplačali ta nastop s tem, da so ga vrgli kot predsednika. Pokazal je, da mu je več za čast ko za društvo in je šel ter ustanovil novo društvo „radikalno-ekono-mično-socijalno „Nado". In zopet je predsednik! Organizirati hoče tiste Slovence, ki niso pri nobenem društvu. Noben graški Slovenec ni ne svetemu „Kresu" ne ekonomični „Nadi" nevoščljiv, ker če bi imeli še sto takih društev, vsa bi imela zadosti dela. Ali grdo je, če se od strani članov „Nade" in „Kresa" z nečednimi sredstvi agi-tira zoper naše društvo „Domovina." Mar opravljate službo nemških nacijo-nalcev ?
o Društvo „Domovina" v Gradca
ima 9. t. m. ob 4. uri pop. v društvenih prostorih svoj letni redni občni zbor. Dnevni red: poročilo tajnika, blagajnika, gospodarja, knjižničarja in revizorjev; volitev novega odbora in slučajnosti. Gostje dobro došli. Odbor.
VestniK „ZV«« napredne mladine".
u Iz Kapel. Pridi sveti Duh in razsveti našim klerikalcem temo njih možganov. Očitajo nam, da so naši znaki ZSNM naša baharija in da so brezpomembni. Veš-li ti, dragi J. P., v svoji klerikalni zaspanosti, za kaj se gre? Prepoln si pač duševne ubožno-sti, da bi mogel razumeti, kaj hočemo delati v blagor in prid in v napredek nas ubogih slov. trpinov. Prepričan pa si seveda, da, če ti župnik pri spovedi pove, da te bo vzel vrag, če boš član napredne organizacije, bo to že res. Saj ti vrli namestniki božji dobro vedo, da dožive v kratkem gotovi poraz, če voda ne teče na njihov mlin. Žalibog da vlada nad Teboj, dragi Ivan, še ogromna tema. Svetujemo Ti, ne napadaj in ne blati nas od ZSNM, zadovolji se s čitanjem „Slov. Gosp." in drugih klerikalnih listov. Pusti nas, ki hočemo delati in se žrtvovati za ubogega slov. trpina, mu kazati pot v boljšo bodočnost in mu strgati, verige v katere je že stoletja vklenjen. Bodi zdrav in premisli, predno zopet koga napadeš. Vam pa, dragi tovariši in to-varišice, iskreno zahvalo za pomoč in trudapolno neustrašno delo vkljub kle-
rikalnemu pritisku. Naj vam ne upade pogum in daj Bog, da dovršimo 1. 1910 v častnem in premišljenem delu. Naprej.L — Napredni mladeniči.
3z raznih sloftnsHib jd.fra
u Tržaški škof Nagi je izdal, cakor smo poročali, naredbo, da se mora po vseh cerkvah peti maša latinsko. Po Istri, kjer je prebivalstvo sicer še silno verno, je nastalo vsled tega silno gibanje. Ljudstvo noče več i maši in cerkve so prazne. Vrše se velikanski shodi, na katerih ljudstvo ogorčeno protestira proti škofovi odredbi. Pa pravijo, da mi „liberalci* vero rušimo!
u V Ljubljani je umrl 31. dee. v 76 letu starosti dr. Kari vitez Blei-weis-Trsteniški, mož, ki je skozi 40 1 stal v narodnih vrstah vedno v ospredju in je bil ves čas zvest in odločen naprednjak. Kot zdravnik je bil skrajno ljudomil. Vse dohodke je izdajal za javni blagor in je umrl kot revež. N. v m. p.!
o Višek nesramnosti. Na mnoge pritožbe Slovencev, da se na drž. kolodvoru v Celovcu ne dobi voznega listka na slovensko zahtevo, je ravnateljstvo v Beljaku odgovorilo, fla dotičniki niso zahtevali voznega listka v slovenščini, marveč na nerazumljiv način, vsled česar so sami zakrivili, da ga niso dobili. A lepše še pride. — To isto ravnateljstvo je poslalo te dni škofijskemu ordinarijatu v Celovcu vlogo, v kateri o p o z ar j a or dinar i j at da veliko duhovnikov v Celovcu zahteva vožne listke „na nerazumljiv način" in da z a to ravnatei j s t v o ordinarijatu naroča, naj svojo duhovščino opozori, da naj zahteva vožne listke v nemščini. — Ali si morete predstavljati še večjo infam-nost od strani državnega urada? Pa pravijo klerikalci, da so zrušili nemški sistem!
u Tržaška „Zarja" v svoji novoletni številki poje slavo tržaškemu škofu Nagln in se mu zahvaljuje za vse dobrote, ki jih je izkazal škofiji za časa svojega pastirovanja. Ginljira je ta hvaležnost škofu, ki je posvetil vse svoje delo odpravi slovenskih pravic v cerkvah njegove škofije. Dobro, da vas spoznamo tudi od te strani vedno bolj.
u Narodna delavska organizacij» v Trstu nastavi s 1. febr. t 1. strokovnega tajnika za Primorsko.
Porini m.
Zastopniki t državnem zbora po narodnosti.
Zanimivo je vedeti, kako so razne avstrijske narodnosti zastopane v državnem zboru na Dnnaju. Je tam 225 Slovanov, 230 Nemcev, 18 Italjanov, 4 Rumuni in 4 Židi. Ti 4 Židje namreč pravijo, da so židovske narodnosti, Židov pa, ki drži ali z Nemci ali s Poljaki ali s Čehi, je v drž. zboru še več. Vseh poslancev v drž. zboru je zdaj 513; 3 sedaj manjkajo, ker bi jih biti moralo 516. Od Slovanov je 106 Čehov, 80 Poljakov, 32 RuSinov, 24 Slovencev, 13 Hrvatov in Srbov. Slovanov je v Avstriji 16 miljonov, Nemcev samo 8 miljonv, in vendar imajo 5 poslancev več ko Slovani
u Kako bi se pasja steklina vsaj deloma omejila? Znano je, da je bila letos pasja steklina razširjena skoraj po celi deželi ter odrejena od političnih oblasti stroga pasja kontu-macija. Komaj pa je bila ta preklicana, se je zopet pojavila ta nevarna bolezen iznova. In to je razumno. Po vaseh se klatijo cele jate izstradanih psov, ki pobirajo po gnojiščih razne ostanke in pridejo pozneje v dotiko n
mestnimi psi. Marsikateri ostane v mesta, kjer pobira po ulicah tudi razne odpadke, prezeblje, spi sedaj tu, sedaj tam, je brez vsakega reda, tako doma, kakor tudi kadar se potepa. Vse to so predpogoji, na podlagi katerih žival .potem steče. Saj se vidi, kako izstradani so vaški pinčeti, kajti marsikak boren kočar ne more niti nasititi svojih otrok, najmanj pa še psa, ki živi res pasje življenje. Le psi varuhi so deloma na boljem. Tedaj kaj storiti ? Vsaka občina naj bi vpeljala primeren pasji davek in kmalu bi bilo psov-potepnhov konec. Kajti, kdor bi ne plačal davka, mu ni nič za psa, katerega mu odvzame konjač. In tudi občinske blagajne bi bile za marsikako kronco na boljem. Tedaj po vseh občinah vpeljati pasji davek, ostale pse pa poloviti in bržkone bode ta nevarna bolezen kolikor toliko zatrta, kajti kdor bi za psa plačal, bi brez dvoma tudi v vseh ozirih nanj pazil.
Če teče kri iz nosa, priporočajo mnogi kot čisto priprosto sredstvo proti temu, da se na tilnik položi v mrzlo vodo namočeni robec. Baje so se dokazali s tem sredstvom veliki uspehi. V Galiciji je med ljudstvom navada, da drže človeku, ki mu iz nosa teče kri, »reženj mrzlih ključev na tilnik, kar ima vedno uspeh.
Proti ozeblinam. Vzemi 2 grama galuna, 2 grama boraksa, 150 gramov rožne vode in 5 gramov benzoe-tink-ture, namoči v to mešanico platneno -eunjo in položi na ozeblino in sicer zjutraj in zvečer. Drži to na ozeblini vsakokrat kakih 15 minut; da bo cunja vedno mokra, prilij včasi malo tekočine.
Pri zastrupljenju s fosforjem vtakni najprej prst v goltanec, da boš izbruhal. Potem vzami surovo ter-pentinovo olje, vsake pol ure 10 kaplji«, v sliznati pijači. Ako bi se dvomilo, je-li za8trupljenje s fosforjem, spoznaš to najložje po tem, če se izbruhane mase v temi svetijo.
Želodčni krč. Vzami čašo črne kave (neknhane, ampak le hitro nalite!), kateri si pridjal žlico črešnjeve vode.
če otroka koplješ, ne umivaj mu oči nikdar s tisto vodo, kakor ostale dele telesa, ker lahko nastanejo nevarne očesne bolezni.
Po kosilu, osobito če si jedel sladke in sladkokisle jedi, je dobro, če (grizeš staro, trdo kruhovo skorjo, da ti v večji meri prihajajo sline, ki so aa ohranitev zob potrebne.
u Zračite! Ne le če se preveč kuri, je škodljivo, ampak tndi če se ne dovaja svežega zraka. Vsako zakurjeno sobo je treba vsak dan vsaj trikrat prezračiti. Ni se treba bati, da pri tem izgubi soba toploto in da je bilo kurjenje zastonj. Dobro prezračena soba se boljše kuri kakor slabo prezračena. Gospodinje mnogokrat tudi pozabijo brisati s peči prah. To je le «dravju na škodo. Plast prahu in nesnage, ki se na peči nabere, ima mnogokrat bolezenske kali v sebi, zgori, <že se močno zakuri, in zrak še poslabša.
Gospodarski paberKi.
0 pretakanju vina.
Dolžnost mi veleva, da napišem nekaj besed o presnemanju (pretaka-kanju vina.
Izraz presneti vino pomeni, da se vino z drož stoči ali presname ter v drug lepo osnažen, omit, že pripravljeni sod pretoči.
Kakor hitro se nam je zadnje vino že precej ščistilo, je naša dolžnost ga presneti. Vsakega kolikor toliko naprednega kletarja dolžnost je, ako ni tega dela še dosedaj opravil, da ga čim preje zvrši. Najpoglavitnejše sredstvo za dosego stanovitnega vina je pravilno presnemanje. S presnema-njem se loči vino takorekoč od blata, to je od droži.
Marsikateri kletar bode vprašal: kolikokrat mi je vino na leto presneti ? Prvo leto nam je vino vsaj trikrat presneti in to: prvič meseca grudna, ako prej ni bilo mogoče; lahko se pa to tndi zgodi, kakor sem že preje omenil, kadar vino čisto postane, oziroma mošt do čistega pokipi. Drugič proti Veliki noči in tretjič pred prihodnjo trgatvo; sicer se nam je pa tudi ozirati na vino samo.
Ako je bilo vino iz zdravega grozdja napravljeno, se presname jedno-stavno tako, da se iz jednega soda v drugega prelije.
Ker pa je baš zadnjega našega vina več ali manj napravljenega iz gnjilega grezdja, nam je ž njim takole postopati:
Presneti ga je kolikor mogoče v veliki dotiki z zrakom, to stori najlažje oni, ki ima takozvano „torilce"; tega se natakne na pipo, iz katere vino teče, ter se ga k tej priveže. To je iz lesa napravljena posodica kegla-ste oblike, dno pa ima čez in čez na-vrtano, da lahko vino v mnogih curkih v podstavljeno posodo teče. S tem je obila dotika z zrakom dosežena, kar je zato nebhodno potrebno, da beljakovine, katere so v vinu raztopljene pridejo s kisikom, kateri se nahaja v zraku, v potiko, na kar skrknejo, vsled česar dostanejo težje ter se slednjič na dnu soda usedejo, kjer se jih pri drugem presnemanju lahko v podobi goščave odstrani; to je za vino, katero hočemo imeti stanovitno, poglavitni in prvi pogoj.
Ako se beljakovina ne odstrani, nam vino lahko nategne ali pa tuči, kadar gorkeje postane, takozvano „amonijakalično kipenje" prične; to je pravzaprav neko gnitje, po katerem vino smrdi in ni za nič.
Pri takem vinu je pa tako presnemanje tudi zato potrebno, da nam naenkrat kalno ne postane, kar je zelo neugodno, kadar mislimo vino prodati.
Pri presnemanju takega vina pa je treba tndi že pripravljeni sod z žveplom zakaditi, to celo večkrat ponoviti, to pa pri večjih sodih.
B. Supanc, Prekorje.
(Dalje sledi.)
o Perotnina v najhujši zimi. Najhujša zima je navadno v decembru. (Sedajna zima je izjema! Op. uredn.) Zemlja je ledena in pokrita s snegom, živali ne najdejo nič zelenega, nobenega črva, nobene žuželke, ne morejo si iskati, kar za življenje potrebujejo; zato je treba pomagati. Živali naj bodo v času, ko je sneg, v toplih stajah, ki se dado dobro zračiti. Dobra, zdatna in krepka hrana je potrebna. Zjutraj jim zmučkaj topel krompir s koruzno moko ali otrobi, opoldne jim daj ječmena, zvečer na debelo zmleto koruzo, morda tudi nekaj skuhanega in dobro sesekanegra mesa; kot zelenjad jim obesi na vrvico zeljno listje. Ako bomo tako hranili perotnino, lahko pričakujemo, da bomo tudi po zimi imeli vedno dovolj jajc. Velika napaka je, če se ravno po zimi štedi, češ saj tako nič ne nesejo.
o Zakon o pospeševanju živinoreje in vnovčenju živine je stopil obenem s pooblastilnim zakonom za trgovinsko pogodbo s Srbijo in Rumunsko v veljavo. Od 1. 1910 do 1918 je določenih vsako leto 6 miljonov kron iz državnih sredstev za pospeševanje živinoreje. Ustvariti se ima iz tega poseben
sklad, ki ga upravlja poljedelsko mi-nisterstvo. Vsako leto se ima 1 miljon od te svote uporabiti za pospeševanje vnovčenja živine, osobito klavne živine, dalje izvoza živine, ustanavljanja živinskih sejmov vsake vrste, dočim se uporabi 5 milj. vsako leto za pospeševanje živinoreje. Ta svota se na posamezne dežele razdeli po številu glav živine po zadnjem štetju živine. Umno vnovčenje živine se bo od strani poljedelskega ministerstva pospešilo z ustanovitvo centrale za vnovčenje živine. Ali se bo dalo tem potom Sčasoma spraviti v sklad ceno živine s ceno mesa pri mesarjih?
Vprašanja in odgovori
Vprašanje I. A. M. v R : Ali je priporočljivo krave takoj po steljenju molzti ?
Odgovor: Ne. Je sicer ta razvada splošna, vendar erovori proti takojšnjemu izpraznenju vimena po porodu sledeče: Mnogokrat povzroči to nastop mrzlice. Naravno je, da po steljenju nastane zastajanje in nerodnost v krvnem pretakanju in baš vime je odo, ki regulira krvni tok. Naravno je torej, da takojšnje izpraznjenje in oslabljenje vimena škodljivo upliva. Tudi živino-zdravniška praksa, da napolnenje vi-menskih žlez z zrakom ali kako primerno tekočino da že skoro popolnoma poerinolim živalim novo življenje, dokazuje resničnost trditve, da takojšnja molža škoduje. Čakati je treba po steljenju vsaj 4 do 5 ur, predno se molze. Tudi se ne sme prvikrat popolnoma izmolzti, ampak je treba molzti dva-do trikrat na dan.
Zadnji dopisi.
b Sodna imenovanja so se pred par ^nevi zopet zvršila. Kaka, o tem ni treba izgubljati besed, saj živimo v časih, ko se naši klerikalni poslanci ustijo, da so štrli nemško nadvlado. Zato navajamo kot vzgled „nove dobe" za Slovence sledeče: v Celju ni bil povišan za pravega sodnega nadsvetnika Slovenec Gregorin, pač pa 3 mlajši nemški sodniki. V celem okrožju gra-škega nadsodišča je povišan izmed 20 — eden Slovenec. In to v okrožju, ki je po večini slovensko. To je pač najlepši odgovor nemške vlade na slavo-speve slov. klerikalcev o „slovenski zmagi" v parlamentu.
c Sv. Jurij ob J. ž. Naši dušni pastirji zadnji čas stresajo vso svojo jezo le nad naprednimi časopisi. Priporočajo samo klerikalne, kateri najslabše in najbolj prepirljive, skope, prevzetne in pohujšljive dušne pastirje hvalijo. Vsak svetnik ima k sebi roke obrnjene, zato bi pa tudi ti ljudje radi, da bi jih samo hvalili in znosili vse v farovže in kaplanije, čeravno so namestniki tistega, ki je učil: Moje kraljestvo ni od tega sveta. Kaj ne, ljudje, to je razlika med Jezusom Kristusom in med „velečastitima" gospodoma župnikoma Mikužem in Žgankom. Pameten človek bo začel misliti in po premišljevanju bo sklenil, da naroči „Narodni List", saj zaradi tega me ima Bog rad vseeno, čeprav so Žgank jezni.
p Tudi cestni pometači v Ptuju so dobili — polhovke. Ornig pač hoče podpirati slovensko polharsko industrijo in hoče pokazati svetu, da je Ptuj na slovenskih tleh. Mar ne, očka Ornigg?
m Abstinent tov. Andrej Oset je na god g. Iv. Kristana pil na njegovo zdravje proti 1 K plačila za vsak kozarček. Ker pa je hotel čim več nabrati, je bil priden in je zaslužil za zvezo slovenske napredne mladine 3 K, za šentpeterskega Sokola 3 K in za Ciril-Metodovo družbo 3 K. Tudi vrli
narodnjak Miloš Štibler na Pohorju in R Dobovišek sta plačala po 1 krono na enak način za mladinski sklad. — Tudi abstinenti so včasi dobri, četudi abstinenco prelomijo.
z Št. Juri ob J. žel. Pred kratkim je „Nar. List" pisal, da bojo šli gospod Žgank po hišah „tehtat". G. Žgank pa so kunštni in so tisto nedeljo, preden so se podali na dolgo dobro rajžo po šentjurski fari, s prižnice povedali, da ne bodo šli „fehtat", ampak da mora biti vsaka hiša vsako leto „žegnana". No, to bi bilo že prav — pa zakaj so si potem vzeli g. Žgank dva močna moža z žaklji s seboj? Zdi se mi, da je gospodu žegen v žaklju še najbolj všeč. Ljudje še pač nimajo toliko ko-rajže, da bi vam v obraz povedali, kar vam gre. Kaj ko bi enkrat poskusili žegnati hiše brez žakljev ? !
j
Razne nofosti.
olNajvečjo šolo so otvorili v New Yorku. Ima 23 nadstropij in 200 sob za po 50 učencev, tako da lahko šolo obiskuje 10.000 otrok.
a Strašen čin v blaznosti. V Bordeaux na Francoskem se je te dni zgodilo strašno hudodelstvo. Gospa Lafond, ki je že dolgo časa trpela na živcih in posebno na neuralgičnem glavobolju, je te dni, ko je bil mož odsoten, poklicala svojo 9 letno hčerko, jako lepo in razumno deklico, in ji dala čašo z neko tekočino, naj pije. Deklica je pokusila, a takoj vse izpljunila. Mati pa jo je prisilila, da je vse izpila, in v trenutku se je dekletce v bolečinah vilo na tleh. V tem trenutku je stopil v sobo mož. Dekletce ga roti, pai beži po zdravnika. Ko se vrnil, so bila vrata zaklenjena. S silo je je vdrl. Nudil se mu je grozen prizor. V krvi je ležala žena s prerezanim vratom in žilami, poleg nje hčerka s prerezanimi žilami na rokah. Dete je bilo mrtvo, mati je še živela. Ko se zdravnik sklonil k ženi, da bi jo pregledal, je segla ta po čaši, v kateri je bil vitrijol in mu vlila tekočino v obraz. Kmalu je na to tudi žena izdihnila. Mnenje je, da je storila čin v hipni blaznosti.
o II. narodna zbirka z dne 20.-IX. 1909. — II. narodna zbirka, ki jo je priredil „Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju" na dan obletnice smrti narodnih mučenikov je izpadla sledeče (svote v oklepajih pomenijo znesek, ki se je lani v dotičnem kraju nabral): Brežice 50 (10) K, Celje I. 90 (83) K, Celje II. 70'30 (7260) kron, Cdje III. 14 02 (107'60) K, Celje IV.
8 (11) K, Celje V. 55'30 (50) kron Celje VI. 15 (13 40) K, Celje VII 4 50
sko 2170 (20 02) K, Grobelno 18 (— kron, Hrastnik I. 1430 (—) K, Hrastnik II. 80 (—) K. Kapele 38 (27) K, Kokarje 21 (9 50) K. Lembah 43 48 (50"90) K, Ljubljana 10 (—) K, Ljutomer 80 (50) K, Laško 85 (57) K, Moškanjci 13 (ll) K, Muta 1320 (—) K, Ormož 6980 (8813) K, Polzela 37 (6190) K. Podgorje 3 80 (17 20), Podčetrtek 10 (—) K, Ptujski okoliš 136 40 (104) K, Rnjhenburg 50 (—) K, Ruše 121 (64 94), Slov. Gradec 32 (33) K, Slov. Bistrica 35 30 (18'20) K, Sv. Rupert v Slov. Goricah 8 80 (—), Sveti Pavel pri Preboldu 32 (36) K, Sveti Lenart v Slov. Goricah 15 (—) K, Sv. Peter pod Svetimi Gorami 36'20 (—) kron, Sv. Anton v Slov. Gor. 17 (—) kron. Sv. Lovrenc na Dravskem polju
10 20 (—) K, Sv. Jurij ob juž. žeL 7 80 (38 50) K, Šmarje pri Jelšah 69 (108) K. Šoštanj 37 10 (27 90) K, Teharje 9 40 (—) kron, Trbovlje 9460 (30 60) K, Varaždinske Toplice 40 (—) kron, Velika Nedelja 12 (480) K, Velenje 21 (27 20) K, Vransko 26 (30) kron. Griže 9 (23) K, Zidani most 21
SE VRŠI DNE 23. PROSINCA 1910 ¥ NARODNEM DOMU V CELJU.
^^=^rrti=s%i===========ti=	j i	==iygH
(20), Žalec 5450 (36'90) K, Sv. Jurij ob Ščavnici 3078 (51) K, Rogaška Slatina 10 (37'05) K, Gradec VI. 30 (—) K, Sv. Marko nižje Ptuja 12'40 (—) K, Sevnica 28'80 (—) K, Žiče 2 (—) K, Sv. Lovrenc nad Mariborom 15'10 (—) K. Ničesar pa niso nabrali kraji, akoprav smo poslali v iste [nabiralne pole: Bizeljsko, Bočna (lani 24'60 kron), Braslovče (8'67), Artiče pri Brežicah, Čadram - Oplotniča (10). Cven pri Ljutomeru (8), Dobova pri Breži-
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjava žalostno vest, da je najin preljubljeni sinček
Vladimir
v nežni starosti 11 mesecev po mučni bolezni dne 6. jan. ob 1/4 8. uri zjutraj na večno zaspal.
Pogreb je jutri, 8. jan. ob V2 3-uri P°P-na okoliškem pokopališču celjskem.
Bodi mu večni mir! Vekoslav in Matilda Spindler.
Priporočamo našim rodbinam
Kolinsko cikorijo.
Izjava.
Jaz podpisani Maks Lipovšek, posestnik v Medlogu št. 6 pri Celju, obžalujem, da sem po krivem obdolžil Franca in Nežo Brežnik in sploh vso rodbino Brežnik tatvine ter izjavim, da nisem imel niti najmanjšega povoda za to obdolžitev.
Preklicujem in obžalujem tudi vse druge istočasno izrečene žalitve.
Maks Lipovšek.
cah (3), Dobrna pri Celju, Drami je, Dobje-Planina, Dol pri Laškem trgu, Fram pri Mariboru (53 03), Gotovlje (5'40), Gornji grad, Gornja Eadgona, Janževi vrh (25 30), Konjice (10 K), Kalobje. Kapela - Radinci, Ljnbečno (2'40), Ljubno (2), Luče, Lehen pri Ribnici, Mala Nedelja, Makole (7.10), Maribor ob Dravi (tam se je nabiralo za slovensko šolo) (54), Mozirje, Marenberg (1926), Nova cerkev (ll'lO), Negova, Polenšak pri Ptuju (12'85), Petrovče (100 36), Pišece, Prihova, Ponikva, Planina (23), Poljčane, Pod-sreda (16'60), Radgona (18'50), Rogatec (30), Rečica na Paki (57'50), Račje (30), Sv. Lovrenc v Slov. Goricah, Sv. Barbara v Halozah, Sv. Peter v Sav,
Mline za žito
za rabo na gepelj in roko svojega lastnega izdelka priporoča

S OD o K «ri: ur
H 50 B pr
—• 95
e tsx
— ®
CO
2,13 t—i.
2 3 &Ä
z? ®
Wf
Ig
s?
-i
—• 5° S1®
CD >—'
E »
Josip Čretnik
izdelovatelj umetnih mlinov in žag v Št. Jurju ob juž. žel.
Priznanje !
Gosp. Josip Oretnik
stavitelj mlinoy Št. Jurij ob južni žel.
Prenašalnimlin, ki ste ga naredili za graščino, odgovarja v vsakem oziru nanj stavljenim zahtevam.
Moka, ki jo zmelje, je veliko boljša in domači kruh, ki se iz iste peče, je veliko okusnejši, kakor iz kupljene moke.
Ker je tudi gonilna sila potom gepelja jako enostavna, sem Vam posebno hvaležen, ker ste mi svetovali postaviti tak mlin, dasiravno bi lahko si omislil druzega, zlasti, ker je na razpolago vodna gonilna moč. S spoštovanjem
Graščina Širje nad Zidanimmostom Julij pl. Hornik.
otvorim pri Sv. Lenartu v Slov. gor.
odvetniško pisarno.
Dr. Milan
dolini (34 90), Središče (7 7 80), Sromlje pri Brežicah, Sv. Duh na Stari gori, Sv. Jur v Slov. Gor., Sv. Križ pri Slatini, Sv. Trojica v Slov. Goricah, Sv. Benedikt, Studenice (13'80), Št. Ilj v Slov. Goricah (3), Šmartno pri Slov. Gradcu (23'60), Šmartno pri Gornjem gradu, Sv. Jungerta, Šmartno v Rožni dolini, Vojnik (30'70), „ Videm, Vuze-nica, Vučja vas (1510), Žreče. Imena posameznih darovalcev se letos ne bodo bojavljala. Nabiralne pole pa si pregleda lahko vsak v Klubu napr. slov. akademikov v Celju (Nar. dom IIL/18.), od 2. do 3. ure pop. Klub daje rade-volje tudi vsa pojasnila v zadevi narodne zbirke.
Loterijske številke.
Trst, 31. decembra 1909: 25, 79, 80, 23. 42. Line, „ „ „ 76, 26, 67, 44, 42.
Išče se
prodajalka
popolnoma zanesljiva in poštena, okretna
in izurjena v trgovini z drobnarijami. Tudi se sprejme ena
- učenka. -
Pismene, natančne ponudbe na
P. fiostič-a» Celje.
1 2-1
Kovačnica
na dobrem mestu v Gornjemgradu, koja že obstoji nad 40 let,
se da w najem
vsled smrti prejšnjega kovača. Več po?e
frane Jarb V Gontjetngradtt.
5 3-1
TrsničarsKa zadruga 1 £jntomera
naznanja, da ima precejšnjo množino cepljenih, od toče nepoškodovanih
najboljše kakovosti sldečih vrst: šipone laški rizling, renski rizling, beli bnr-gnndec, silvanec, silvanec-muškat, tra-minec, portugizec, bela in rudeča, žlaht-nina. Podlage običajne, cene znižane.
Vinogradnik zahtevajte cenike!
Išče se za slovensko podjetje v prodajo dobro idočega predmeta
1
Naslov se izve pri upravništvu tega lista. 309—2
Najboljši češki nakupni vrr.
Ceno posteljna perf*[
1 kg sivega, dobrega, puljenega 2 K. boljšega 2 K 40 h ; prima polbelega 2 K 80 h; belega 4 K; bolega. pnbastega 5 E 10 h; i kg velefinega, snež-nobelega, puljenega 6 K 40 h ; 8 K; 1 kg puha. sivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 K, najfinejši drsni puh 12 K. Kdor vzame 5 kg. dobi franko.
Zgotovljene postelje
iz gostonitega rdečega, moorega. belega ali rumenega nankinga, pernica, 180 cm dolga. 116 cm široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 58 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 26 K; puh 24 K; same Dernice po 10 K. 12 K. 14, K. 16 K; zglavniki 9 K. 3 K 50 h, 4 K. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajoče se povrne denar. — Cenovnik zastonj in franko. § S. Benisch, Deschenitz, št. 199. Sumava, Češko.
Cepljene trle
najboljše kakovosti vseh vrst na običajnih podlagah priporoča po znižani ceni:
Trsničarska zadruga
Sv. Bolfenk pri Središču.
Ceniki brezplačno l
Opozarjamo na našo specija-liteto: nmškatni silvanec.
komaj 2 minuti od Laških toplic oddaljena vila
s štirimi meblovanimi sobami, klet. vrt, 7 oralov zemlje in hosta za ceno — 8000 K. — Pojasnila daje F s«. Šoier, Rečica p. Laški trg. 315 a-i
I
Iz starih v nove se lahko izpre-menijo moške in • ženske obleke, ako jih pošljete
v kemično barva ri j o M. Medveda v Šoštanj
s pripombo v kakšni barvi jih želite imeti. — Vsled ssrbnega apretiranja in gladenja v moji delavnici dobi vsaka obleka lepo fazono in izgleda kakor nova. — Ako kdo želi obleko predrugačiti mu svetciem, naj jo pred barvanjem razpara; sicer to ni potrebno. V nujnih slučajih, kakor pri žalnih oblekah i. dr. se delo izvrši v najkrajšem času.
Najsolidneje delo ! —--
Cene jako nizke
iMMMl
m
Oduetnik
dr. hjudeuit Stiker
naznanja, da je s 16. decembrom 1.1. preuzel
oduetniško pisarno
gospoda dr. Benkouiča u Brežicah.