T ko i IT \ u i: (;•• ji; IU.I W N K I UM / \ misij «:i: n i vn.iji: PROLETAREC 011 iciiil Organ \ ugoslav IYa je zapolni v mese-lačevati di- je ob koncu minulega lota oziroma -ko/.i vse prejemalo direkt» r mi!ijono\ dela\ce\ slenih le po neka.i cu. da jim t: treba rektne p »dpoiv Kriza je t>»rej pivneš.ma . t< leto taka kako:- je bila v prosi e m. so j i 1; kroj? Vlada je potrošila za po , javna d« la osem hm!: a !< la m relit ze o-.!: ari. "' l)cpre i-je" vzlic temu nočt. biti konec. Rooseveltova administracija je obljubila storiti vtranke v Rusiji, ki ie bil zaznamovan za umor. lakoZwina Xino\jeva opozicija v ruski komunistični .stranki je po zatrdilih listov v Leningradu PROLETAREC" V TRIDESETO STOPA LETO Naloge, ki jih ima glasilo JSZ in Prosvetne matice še pred seboj. — Pogled v prošlost K ) so k, ustanoviteIji P toletarca borili prva leta za t je o 'listam k, niso niti malo pričakovali, da b<> kdaj sli i tri- S to Številko sto)>a v troji Dočakal jo je. z i "Ut- med milijoni razla čenih pa je le omilila. Njeni novi načrti določajo odpraviti relit ko hitr ■> mogoče s pomočjo ja > nih del in pa z razdelitvijo dela v privatni industriji. da bodo po nekaj dni zaposleni \ >i. l.i >o sposobni za delo. V •tiamen konferiraj'» člani administracije in tudi predsednik Aim - predstavniki zvezo ameriških industrij, ki pa ponuja jo k toperaci jo le pod svojimi p >g »Ji-Predvsem zahtevajo. da se vla la no ukvarja < predlog, za zavarovmje brez-p )selnih m man pa /. načrti za s[ no pokojnino. K aj t i pomočjo stavk. Nad od delavcev je bilo ob življenje v njih. jn to pod vlado, ki je obljubila varovati "pozabljenega človeka". Pod kapitalizmome pac ne more biti drugače. In ne bo drugače, dokler ga delav-ivo ne odpravi. I )em<»k rai - ka -Tanka ga gotovo no bo. Lit po l- pira. Davki in davki ter razlike med kršilci (iangster ( 'apone ie v ječi, ker ni plačal zadosti dohodninskega davka. Pol je majhen aKt) uvede tO. ni upmja na o- goljuf, v primeri z vele krevanie go>podar-tva in kriza bo dirjala naprej, prete zastopniki velekapitala. Vlada sm it /a. da je zavarovanje proti brezposelnosti potrebno, soglaša pa, da zavarovalnina ne snu- biti tolikšna, da ji in municijskimi baroni, o katerih so preiskave dognale, da r.iso skozi več let vzlic milijonskim dohodkom plačali niti penija dohodninskega davka. Vkljub temu ni bil nihče izmed njih poslan v jeco. Naj vec j« napaka delavcev je, da se veliko rajse ukvarjajo z brezplodnim. cestokrat s kvarnim prerekanjem, kakor pa z organizacijskim in vzgoj. nun delom, s katerim bi lahko zgradili proletarsko gibanje v duhu socializma in mednarodne solidarnosti Edini, ki ima od delavske nesloge in večnega prepiranja koristi, je "roparska trojica" (kapital, kapitalisti, kapitalizem). Ob vstopu v svoje trideseto leto vam Proletarec znova kliče: Organizirajte •e ! Pristopite v ItfaH«. JSZ in s tem v mednarodno delavsko gibanje, čigar zgodovinska naloga je, na ruševinah kapitalizma zgraditi nov družabni red. socializem ! DRASTIČEN NASTOP SOVJETSKE UNIJE PROTI OPOZICIONALCEM Bivši prvaki komunistične interriacionale in sovjetske Unije obdolženi zarote za atentate l mor Kirova je bil prvotno komunistov, ki pa v svetovni pripisovan s »vrazmikom social- javnosti niso znani, toliko bolj ne revolucije in zunanji svet je *>a v Rusiji. zapleteni Listi v Leningradu in Moskv klepal. da riKIPIKAVIMO si "če >e boni < zadost i pripravili. ne bomo nik lar v \ ojni." To je izjavil pred kongresno komisijo, k i prei-«k u je munici i s k o in d u - t ri jo in njene . plu e \ vladi in j a \ nosi| renee du Pont, pred !a\ nik mogočne korporaiijc njegovega imena, ki ima \ le; d e /o I i motio p d za izdelovanje r k - p 1 o / i\ Njegova izjava je glupost Toda ker jo je ,strw il on. eden najbogatejs. h A merican<>\. je no važna m časopisje ji sveča Io vtdiko prostora. Ako je Irenee res tako parne trn. kakor se dela. tedaj pa« \ e, da pomeni pripra v Ijenje dežele na "obrambo" vtdika n a roč i la. nato ><> pri pra v 1 ja j » se druge dežele v enak namen, nato spet ta po\eča obrambi)" priprav e. žetev za mimicij >k > barone pa traja brez konca ne kraja. -■o vari. belogardisti. Nad ion oseb so drugim trdijo, da je VA- sovjetske oblasti vsle 1 atentata no\jeva-Trockijeva skupina orna Kirova usmrtile, toda pravih Kanizirala zarotniško gibanje pojasnil dolgo ni bilo. Končno za pomoritev vseh sedanjih vo-je sovjetsko časopisje le začelo dilnih sovjetskih voditeljev, pisati, da je bil umor Kirova drugimi tudi Josipa Stali- JOSIP STAMN ! posledica notranjih bojev v ru- na. in da je v ta namen iskala ... . . , iski komunistični stranki. Med pod pore ter jo t udi dobila vsaj in Moskvi planirala >ritij naj^ol1 flapaclanimi bivšimi v ene kapitalistično dežele, vse vaznej e sedanje voditelje,: dite|j. vsovjetski Uni)i S() z ()/j. katera pa Tli imenovana, ki nace jiijejo stranki m so za- p()m nft um()r Kirova (;n ,r Zi. Mn( rj t • ()l)(i()ižitvi ne ver- eno odocinoc faktor- v vladi i--ii.ii , ' • -p Sov et ke l ni' novjev, ki je bil tajnik komuni- lamejo, kajti /movjeva-Tro- stične internacionale, Leon Tro- kijeva komunistična struja se Med onim,, ki jih je opozici- cki, o katerem mnogi trdijo, da smatra za ortodoksno revolu-ja obsodila \ smrt. je baje tudi ima za uspeh boljseviške revo- cionarno, po naše za "levičar-tajnik komunistične stranke lucije poleg Lenina največ za- sko" komunistično gibanje. Neprijetno pri vsi stvari je norčevanje \ kapitalističnih.listih po svetu, češ, Rusija je Rusija, pa naj bo pod carjem ali boljševiki — nož in revolver vladata. Zinovjev, Kamenev in , i diktator Jo>ip Stalin, ki je na slug, Leo Kamenev, ki je im< ej s] j k i. Stalin je nasprotnikom razna poslaniška in druga od- odgo.oril /. eksekucijami in z govorna mesta \ sovjetski l' n i - aretacijami, ki vodijo v nadalj- ji, I. L. \'ladimirov, slovit pro- ne justične umore. Diktatorji fesor, ki je nedavno izjavil, da ne poznajo prizanašanja, negle- ruski mužiki niso ničesar prido- d( sftlftmco tridt s< to U to. Malo jr dt la rs ki h listov v /rdi njenih državah, ki bi i v borbi za ohranitev toliko časa. Ako se upoštevamo, da ; >enei v Ann riki v primeri : dragimi neznatna narodnostna sku I"na, m da je krog, na katernja se more opirati slovenski dela ski časopis jako majhen, ti daj vemo, da je us-peh Polet r *a 1 1> --o toliko vičji. Prolitaree je bil ustanovljen v boju. To je edini Ust m< nami, ki ji začel izhajati samo iz razloga, da sluzi delavski stvari in propagandi za soeializem. Takoj ob početku so sovražniki butali vanj in storili vse v svoji mor,, da ga uničijo. Ril j, napadati vseskozi. Tudi med člani klubov so intrigirali in spletkarili, da oslabijo v številu že tako majhno skupino slovi nskih socialistov. I>ra slovenska lista sta bila ustanovljena v protivnih delavskih s 11 n ja h — ,n za boj proti kapitalizmu, ampak da demoralizirata slovensko socialistično organizacijo in uničita Proletarca. Poskus komunistov : Delavsko Slovenijo je stal precej tisočakov, toda Pro-h ta ru- št izhaja in ponosno služi svojemu namenu. Tista dva lista, ki sta bila ustanovljena, da izpodkopljeta tla Proletarcu, pa sta dotnab ga i< r pozabi jen ju. \c mislimo pisati tu o zaslugah, l;i jih ima Proletarec za slovensko in drugo jugoslovansko delavstvo v Ameriki. \a polju razredne vzgoje je storil ogromno. Preprečil je mnoge zle nakane zavajalcev in sebičnežev. V vsakem takem boju je bilo treba odločnosti, drugači bi nasprotnik triumfiral in mi bi bili le kritikujoča skupina, kar so nasprotniki želeli,.toda Proletarec ni nikoli hotel in št mani pa skušal ugajati nasprotnikom. Drial se je v bojih pravila poštenosti in v tem smislu bo nadaljeval. Potreba, radi katere je bil ustanovljen, je še tukaj in ostane, dol:b r bomo imeli Slovenci in drugi Jugoslovani svoje organizaciji, svoj, ustanove in svoje, družabno življenje. r korist d t lovstva je, da si ohrani in utrjuje vsak lu vesti o delu nnsib «Ritatorjev no nn 2. strani. ClaneU o pripravljanju ja pon*kejja militarizma na voj no * sovjetsko Unijo je nada I j- van na 5. strani. Cenik knjiK je na 7. strabi. Fr. Novakov članek o po-1'tcni situaciji v Rusiji 7 o žirom n« sedanje Hopodke bo v prihodn ji številki. KRIVIČNA DELITEV BOGASTEV < >semnajst milijono\ I judi \ te i "najboga*c i i ili'/i'li ii.i vi tn" ie popolnoma biv ' i • d -t r\ Ker n ima |o /a-lu /ka. je d i /. a \ a pri mora na. da 11 m os k r b 11 i hrano, ker bi d n i \r a • po e 111111 od g1 a I a Neka i t amili i pa i ma loh >d k e. k , presega i o < r I (d < 't n i -kap ni zaslužek t i s u o\. ki ga ra i > v tovarnah in m aj na h l a ke dobo I ke |e imel tud Rev no ld>. lastnik \ e 11 k i h t oba c nih to\arn. k; je izkoriščal svoje delavce do skrajnosti. Zda jih izrabljajo prav tako tisti, k so podedovali njegova boga s t v a Malo je industrij, v kate rili je delo tako nezdravo, ka kor \ tobačni, in še manj, v ka- moški in ženske t e i in 1» 'ijli tako nesramno iz- močjo pustolovsč k« irisča n i. Rev no|dso\ i dediči se zdaj kregajo, kako bi si razdelili 25 samomore, ali pa si končujejo milijonov dolarjev zapuščine, življenja tisti, katere so vzeli v ki je po nasilni smrti enega nje- "zakon". Nato slede tožbe za go\ i h s 111 o \ ^e na razpolago. Za milijone, ki bi po pravit i morali tem prepirom /a milijone, ka te rib se drži ki v a vi znoj delavcev in t isoeerih delav k. je po vest orgi i in d< generaci je. kat< ri zapadaio ameriške bogata -ke familije. 1'rost itn ranci ki se s.popri može in priženilo v bogataške familip*. se potem pobijajo, izvršujejo -padati samo tistim, ki so jih p riga ra 11 V tem slučaju so se "v principu" pogodili, da naj dobi Lib-b\ Holman Revnolds, žena po mladem Reynold*u, ki se je sam ubil, $750.000. njen sinček nakane mussolinija z upadi v etiopijo Etiopija ali Abesinija je ce- "italijansko" ozemlje, in ko je sarstvo v Afriki, ki meri 350,- cesar Etiopije protestiral pri 000 kv. milj in šteje 10,000,000 ligi narodov, je dejal Mussoli-prebivalcev. Po površini je to- ni: "Italija je tista, ki je bila rej več ko dvakrat tolikšna ka-i užaljena, zato si bo poiskala kor Jugoslavija. zadoščenja. Abesinija moia Nesreča za Etiopijo je, da so preklicati žalitve in plačati Ita-ji vse njeno obrežje ob morju ,'»Ji vojno odškodnino." vzele evropske imperialistične Tako postopajo imperialisti s sile, posebno Italija, tako da ni- Šibkimi in bodo postopali, do-jiia niti ene svoje luke. Dežela »e bo njihov roparski,si-ie bogata na olju in drugih pri- «tem zavržen in nadomeščen z rodnih zakladih ter razmeroma resničnim društvom narodov, redko obljudena. Mussolini ima # ~ ] že njeno obrežje, ki ga lahko Socialisti V New Yorku brani z vojnimi ladjami — viru-1 V mestu New Vork se je pri gače si bi ga Italija sploh ne bi- zadnji registraciji vpisalo 10,-la obvarovala, kajti Abesinci so 209 volilcev za socialiste, pred mnogimi leti Italijane en- onov dolarjev, dru- krat dobro pretepli — zdaj pa želi razširiti svojo "sfero .pli-va" nad vso Abesinijo. Začel je po vzgledu Japonske v Mandžuriji. Naj prvo je sedem gi sorodniki pa ostalih sedemnajst milijonov dolarjev. Nekaj milijonov so si "raztalali" že nre i. Kdo je že pravil, da hočejo lovil "tolovaje", potem je odbi- acialisti "deliti"0 jal "vpade abesin-kih čet" na ( I:\ik ni...« V tej izdaji n« 7. »trani je cenik knjig v slovenskem in Angleškem jeziku, ki jih ima v zalogi knjigarna Proletarca. Naročite si jih! m proletarec i —— 1 LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. BREZDOMEC, KI SE ČAKA PROSPERITETE IN ZAPOSUTVE IZHAJA VSAKO SREDO. Isdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna družbi, Ckiaago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAKOČNINA v Zedinjenjji državah za celo leto $3.00; za pol leta $1.75; za četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celA leto $3.50; za pol leta $2.00. Vsi rokopisi in oglasi moraja biti v našem uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priohiitev v številki tekočega tedna. 1» R O LE T A H EC Published every Wednesday by the Y»igoslav Workmen's Publishin« Co., Inc. Kstalblished 1006. Editor................................Frank Zait*. Hustness Manager.................Charles Pogorelec. SUBSCRIPTION RATBS: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $ 1.00. __Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. PROLETAREC 3639 VVEST 26TH STREET CHICAGO, ILL. Telephone: ROCKWELL 2864. Sijajen Business v praznikih Dnevno časopisje je skozi prošlo božično sezono bombastično poročalo, da je bil promet v trgovinah boljši kakor v enakem času v prošlih štirih letih. Slicne optimistične vesti je objavljalo tudi ob prejšnjih božičnih praznikih, ampak le zaradi reklame, dočim so letos prodajalne res utržile v splošnem več kakor v prejšnjih letih krize. Kako se naj to razlaga? Ali se prosperiteta vrača? Iz statističnih poročil je razvidno, da je kriza tolikšna kakor je bila, toda nekako pod kontrolo. Dela so razdeljena, da ima čimveč ljudi priliko vsaj nekaj zaslužiti. Marsikdo je segel v dneh prošlih praznikov po zadnjih prihrankih, ki jih je tiščal, češ, menda se vendar obrne na bolje, reči pa je treba končno kupiti, ker taJnik jih potrebujem, torej čemu bi držal te dolarje, kijih imam! Pf*vi' Ker so se dohodki bogatinov letos in lani prilično zvišali, je tudi to nekoliko pomagalo. Promet je bil v$Jed teh okotečin res boljši. Zagovornikom sedanje administracije služi to lahko za argument, da kriza odhaja. Toda tudi v sedanji "kontrolirani" obliki ni kriza nič drugega kakor kriza. V trgovinah in v \Vashingtonu vedo, da ni še niti z daleč odpravljena, še bolj pa se tega zavedajo delavci_ predvsem nezaposleni in deloma zaposleni. "Prosperiteta" jim je le medel spomin, kriza pa jim neprestano megli pred očmi. Na sliki je ena ismed koč, kakršne so si sfradili v CKicagu brezdomci na prašnih starbiičih pri ulicama Polk in Canal. Brezposelni, ki je na tej sliki, H je kolibo tik sebe zcradil sam. Delo je isgubil pred 6. leti in od tedaj ga šaman iiče. Pravi, da še upa na povratek pros. peritete. Na božični dan je voščil vsakemu "veiel Bosic". -4- ■ IZ NAŠEGA GIBANJA Cleveland, O. — Leo Poljšak, | Cicero, 111. — Koledarjev so društva št. 147 SNPJ, za razpečavanje v tej naselbini la so člani zadovoljni z naročili literaturo, ki jo je poslala Pro- Kristina svetna matica. Društvo ji osta- Thaler ,15. Frank Podlipec 20, Turpin 20 in John ii Pred Bogom smo vsi enaki" ne pridruženo. — Ivan Kabnikr| tajnik kluba št. 27, je sporočil, naj jim nemudoma pošljemo še 50 izvodov koledarja. Ix>uis Mr-molja je razpečal svojih 16 izvodov Ameriškega družinskega koledarja in nato poslal na-daljna naročila. Anton Janko-vich je poslal 21 naročnin na Proletarca. Trinajst škofov je asistiralo kardinalu in nadškofu Ascale-siju, ko je dne 22. decembra krstil v palači italijanskega prestolonaslednika njegovo hčerko princezinjo Marijo Pijo Savojsko. Prvič je bila krščena takoj po rojstvu, kakor je običaj v Italiji in mnogih drugih katoliških deželah, zato, da se je varuje v slučaju smrti pred tistim neprijetnim krajem, ki ga cerkev imenuje "predpekel". Drugi krst pa je svečana zadeva. Zato je prišlo skupaj krdelo škofov s kardinalom na čelu in dokazali vernim, da pri krstnem kamnu bajtarjev novorojenček in hči kakega prestolonaslednika nista enaka. Krstna ceremonija je bila porabljena tudi v imperialistične namene. Kardinal je krstil malo princezinjo Pijo z dvojno blagoslovljeno vodo. Ena je bila iz reke Pjave, kar naj bi proslavilo zmago Italije nad Avstrijo v svetovni vojni. In drugo iz reke Jordan, s čemer je hotela italijanska dinastija označiti svoje nagnenje do sv. stolice. Ko so škofi in kardinal izvrševali svečani krst, se je zunaj trla množica naroda in klicala pozdrave mali princezinji, katera pn se še nič ne zaveda, čemu vsa ta komedija in dvojna mera. Parkhill, P«. — Frank Pod-boy je poslal sedem naročnin, izmed katerih so tri nove. Za-posljen je tudi s prodajo koledarja, katerega je naročil 25 iztisov. * Na vse naselbine, ki imajo še kaj koledarja na rokah, apeliramo, da ga skušajo razpro- West A1 lis, Wia. — Vincent! dati čimprej. Kdor ga še želi, Pugelj je poslal 3 naročnine, j naJ istotako piše ponj brez od- Amendment, ki ne more biti ustaven Poseben odbor ameriške odvetniške zbornice meni, da dodatek h konstituciji, ki prepoveduje zaposlevanje in izkoriščanje otrok v industriji, ne more biti ustaven. Legislaturam posameznih držav je bil predložen 1. 1924. Ampak .^e jim ni čisto nič mudilo. Zbornice 38. držav so ga prezrle,.'kakor da se njih ne tiče. Amendmentu je prišla na pomoč sedanja delavska tajnica Frances Perkins, toda tudi njen apel ni zalegel. In omenjeni posebni odbor zbornice advokatov pravi, da je koncem konca vseeno, kajti dodatek bi itak moralo v slučaju sprejema zavreči vrhovno sodišče, kakor je storilo že enkrat prej. Društvo št. 24 SSPZ ostane v Prosvetni matici. Nedavna zabava kluba je prinesla $30 prebitka. Johnstovvn, Pa. — "Pošljite mi šč 15 koledarjev," piše John Langerholc. To je njegovo drugo naročilo. — Andrew Vidrich je poslal 15 naročnine na Proletarca in ob ereem je naročil še 24 izvodov Ameriškega družinskega koledarja. Dobil je tudi tri naročila na knjige Cankarjeve družbe. lašanja. Naš koledar je nad 60 strani večji kot drugi slovenski koledarji, pdteg tega pa vezan v platno; za teh 60 tirani in za trde platnice plačate samo 25c več. Ako to knjigo primerjate z drugimi jugoslovanskimi koledarji, boste uvideli, da je po svoji velikosti, opremi, ilustracijah in platnicah najcenejši koledar, kar jih jtf na našem trgu. Zahteve za bonus Bivši vojaki in njihovi odborniki v Ameriški legiji vztrajajo pri zahtevi za takojšnjo izplačilo bonusa, ki bi znašal v skupni vsoti 2 milijardi 200 milijonov dolarjev. Nekateri kongresniki so su-gestirali kompromis,- namreč, da se naj bi bonus izplačalo le tistim veteranom iz • svetovne vojne, ki so zdaj vsled brezposelnosti na relifu. Ob enem se jim bi relif ukinilo. Pa niso zadovoljni in zahtevajo ves bonus za vse — p& če so potrebni ali ne. Kooscvelt jih svari, da bo to pomenilo nove davke, varjajo mu, da večjih davkov ni treba, ampak par tiskarjev, ki naj natisnejo za nekaj milijard novih bankovcev. To so pristaši inflacije, ki domnevajo, da dolar ne bo izgubil dosti na vrednosti, če se ga natiska še nekaj milijard. Koliko ljudi je nespametnih v Californiji? Dr. Paul Poponoe je dejal 19. dec. na zborovanju učiteljev v Los Angelesu, da je v Californiji najmanj 600,000 prebivalcev, ki se jih lahko definira za blazne, in to brez onih, ki so v blaznicah. (Priporoča steriliziranje defektnih, da se bi število slaboumnih kolikor mogoče omejilo. Od leta 1909 je bilo v Californiji izvršenih približno 10,000 sterilizacijskih operacij. To je po njegovem mnenju veliko predalo. sila, ako ne tfre drugače. Nedvomno si K. of C. domiilja, da pride nekega dne tudi v Wa*hingtonu kak Dollfusa na vlado, ki bo omogočil pobijanje delavcev, njihovih žtn in otrok, in ki bo poslal topništvo, da bo rušilo stanovanja socialistov ter drugih žaved-nih delavcev. K. of C. v New Yorku proti socialistom Katoliška bratska organizacija Knights of Columbus v Nevv Yorku je poslala pred tedni, na govorniško turo za pobijanje socializma nekega Kussell J. I>unna, ki se ,v svojih napadih zelo rad obreguje ob žide. Od kluksovcev se razlikuje samo v toliko, da je on pred vsem za katoličane in proti Židom, kluksi pa so proti obojim. Ta katoliški vitez ne samo napada socialiste, ampak ozna-njuje, da je za pobijanje so- Brezglava Kitajska V provinci Anhvei sta bila umorjena dva krščanska misijonarja, po rodu Cikažana. U-mor je bil brutalen in radi njega je nastalo veliko krika. Kitajske oblasti so za zločin obdolžile komuniste. Da potolažijo javnost, so obglavile "nekaj osumljencev — prejkone popolnoma nedolžne ljudi _ zato da ostrašijo tiste, ki res krivi, kjerkoli se že nahajajo. so Strupeni plini na delu - V kemičnih tovarnah, ki pripravljajo za razne države strupene pline, so nesreče vsakdanjost. V tovarni v Berlinu, ki izdeluje plin za zastrupljeva-nje ljudi, se je dogodila nesreča pri kontroli ventilov. Okuženih je bilo 65 delavcev. 18 jih je bilo zastrupljenih toliko, cializma potrebna tudi fizična'da so v silnih mukah umrli. V" pred tridesetimi V jeseni 1905. so izdali ~ so-drugi v Chicagu proglas ^ naslovom "Jugoslovanskim delavcem v Ameriki v presodek", v katerem so opisali svoje notra-Odgo-i nje boje z Martinom Kondom, s katerim so doslej agitirali, dopisovali ter urejevali njegov list "Glas Svobode". V letaku so sugerirali ustanovitev slovenskega socialističnega glasi V tej številki na 7. strani je tkj • m .cenik knjig, ki jih ima v zalogi Nortn Chicago, 111. — rran- T1 *i i r, , . , * • , , . / ; Proletarec. Ako le morete, sodelujte, da pride več slovenskih knjig med naše ljudstvo, ker slovenske knjige najlažje bere. Imamo v .zalogi tudi mnogo angleških knjig. Kardinal Innitzer maševal v Marxhofu Lanskega leta je režim pokojnega Dollfussa poslal na delavsko stanovanjsko palačo Marxhof na Dunaju, posvečena spominu Karla Marxa, vojaštvo, da jo je napadlo s topovi in granatami. V nji so namreč živeli socialistično misleči delavci, kajti drugih je bilo na Dunaju malo. Mestna občina jim je oskrbela stanovanja, kakršnih so -stvarniki bogastev vredni. Iz teh hiš so klerofašisti družine socialistov po februarski "zmagi" večinoma izgnali in stanovanja dali svojim ljudem. V Marxhofu, ki ima prostor za 1,800 družin, so klerofašisti zgradili kapelo ir. v nji je na Božič maševal dunajski nadškof kardinal Innitzer "v znamenje miru in sprave". V resnici je bilo to izzivanje, ki si ga dunajski socialisti dobro zapomnijo. Dobre vlade in blagi vladarji Ob božičnih praznikih prošlo leto je bila avstrijska vlada toliko dobra, da jo izpustila vse politične jetnike, razen okrog 500, ki jih drži se v zaporu. Septembra jih je imela pod ključem in v jetniškem taboru nad pet tisoč. V Italiji je osvobodit mnogo jetnikov, ki so bili v zaporu za neznatne politične prestopke, kralj. Tudi Hitler je postal dobrohoten in blag ter izpustil nekaj sto jetnikov (zato, da so napravili prostor novim). Trije vzroki-enak rezultat Delavci, ki govore zoper socialiste, tega ne delajo v svojo korist, ampak zato, ker so zapeljani, ali zlobni, ali pa brezupno nevedni. V vsakem teh slučajev služijo sovražnikom svojega razreda. Zaveden delavev izrabi vsako priložnost za širjenje socialističnih naukov. ces Zakovšek je poslala 14 naročnin na Proletarca. Hibbing, Minn. — "Prodal sem vse koledarje, kar sem jih naročil, tudi svojega," poroča Frank Pipan in je pi^al še po enega zase. Chicago. — Letne seje druš. "Slavija" SNPJ se je udeležilo 70 članov in članic. Kazdane so bile knjige Prosvetne matice, v početka in ostane v nji. Večina članov S4 naroča tudi Am. druž. koledar in mnogi Proletarca. Enako poročilo prihaja s seje ženskega društva "Nada" št. 102 SNPJ, ki je v Prosvetni matici istotako od njenega početka. Seje "Nade" se je udeležilo 35 članic. Knjige Prosvetne matice so z veseljem sprejele. Dalje so v Chicagu aktivna za Prosvetno matico »in včlanjena v nji društva SNPJ Delavec v So. Chicagu, Sosedje v CicefilSi največje angleško poslujoče društvo Pioneer. Burgettstown, Pa. — Anton Jeram je poslal vsoto za 12 koledarjev, katere je razprodal in jih naročil še osem izvodov. Somerset, Colo. — Anton Majnik je razprodal vse naročene koledarje in popust, ki ga je bil deležen, je prispeval Pro-letarcu. Detroit, Mich. — John Zor-nik je poslal tri naročnine za Proletarca. Vsled razkropljenosti Slovencev v tem me.stu potrebuje ver sodelovanja pri razpečavanju Ameriškega družinskega koledarja. Chicago. — Am. druž. koledar so naročili za razpečavanje Caroline Macerl .'l(T, J ose p h Oblak 30, John Rak 26, Frank Bizjak 20, Justin Saitz 15, Frank Udovich 10, Jennie Ladstetter 10 in Pauline Drzich 10 izvo-dovi Rak in Oblak sta dobila vsaki štiri, Frank Bizjak pa eno naročnino na Proletarca. • To leto je za Proletarca tridesetletni jubilej. Citajte o tem članek na prvi in na angleški strani. Trideset let slovenskega socialističnega časopisa je uspeh, ki v jugoslovanskem -delavskem žurnalizmu tu in v starem kraju nima primere. Leon Trocki obdolžen zarotnistva proti Stalinovemu režimu Leo Trocki, ki živi že dlje časa kot politični begunec v Franciji, je bil obdolžen, toda ne obtožen, zarotniškega delovanja zoper sedanjo sovjetsko vlado. Nekateri komunistični propagandisti ga dolže celo zavezništva s kapitalističnimi državami, s ciljem, da se porazi sovjetsko Unijo. Toda za njeno Drastičen nastop sovjetske vlade proti opozicionalcem (Nadaljevanje s 1. strani.) riata", toda ko hitro so bili iz diktature izrinjeni, izključeva-ni iz'stranke, smešeni in napa-dani v tisku ne da bi se smeli braniti ustmeno ali s pisano besedo, je v njih zavrelo in je naravno, da so pričeli proti diktatorju, ki jih je izrinil, boj. Njihov boj je pač tak, kakršen je v deželah z absolutnimi diktaturami mogoč. -Izgledato je, da je sovjetska Unija že dosegla stopnjo, s katere bi bil razvoj v industrialno demokracijo možen in koristen za deželo. Ampak režimi diktatorjev ne verjamejo v demokracijo, se manj pa so priprav- la, ki naj bo posest organizacije delavcev in ne kakega posameznika. V tem proglasu so bili s prispevki zastopani Simon Kavčič, ki si je veliko prizadeval, da je prišlo med Kondom in socialisti do končne odločitve, Frank Petrich in Jože Za-vertnik. Slednji je letak iiredil, ni pa podpisan v'njemu. V imenu kluba št. 1 so razne apele in izjave v letaku podpisali Andrej Poravne, Joe More, Anton Prešeren in Jože Ječmenjak. Letak je izšel na štirih straneh, po 3 kolone na vsaki strani, in je bil uvod v ustanovitev Proletarca. Bil je prvi tiskan cirkular s polemično vsebino o notranjih zadevah SNPJ, ki so ga izdali socialisti. Uvodni članek tega proglasa, v ieseni -190r» u-lu• * - t » ^^TT t* J Pv K | (| HI . LEON TROCKI uspešno ustanovitev nima poleg I^enina nihče toliko zaslug ka- Jufoslovanslcim delavcem v Ameriki r preiodnkj , V Rt. 41. "Gl. Sv." je izdajatelj "Gl. Sv." g. Konda y uvodnem članku, v» katerem apelira na zavedne delavce, naj se v bodoče podpirajo "Gl. Sv.*', izrekel, da so v Chicagi nekake dvomljive vrste socialisti, ki nasprotujejo listu. G. Kornia ni tu nič natančnega povedal. Pač pa lahko vsakdo razvidi, da mod čikaškimi slov. socialisti, ki so združeni v ilOV. «OC. klubu, ki je ><> lidaren s socialistično stranko v Ameriki, nastale diference, katere je zakrivil lastnik, g. M. V. Konda s svojim protisvobodnim in nesocialistič-nim nastopom. G. M. V. Konda je odločno izjavil, da ne priobči dopisa, kojejra je po kor Leon Trocki in nedvomno j ^r0^;.^??" ^ lj, , . . . , , . . .. I druatva "SlavY»a", št. t S. N. P. J , bi sel zanjo v boj ko hitro bi Ji Whi b\) uprav ta dopis raz,bistril pretila opasnost. Zato takim obdolžitvam ne verjame nihče razen takozvani uradni komunisti. Vzrok nesporazuma med komunisti v Rusiji je, da jih je preveč takih, ki bi radi bili diktatorji. Po Leninovi smrti si je izvojoval to mesto Stalin; vsi Ijeni priznati, da je tudi opozi- tis*' komunistični prvaki, ki so cija lahko koristna. Več o ozadju teh bojev v USSR bo v prihodnji Ht*yilki Proletarca. Francoski budžet Proračun Francije za leto ll!)35 znaša milijard frankov. Vladni dohodki so predvidevani blizu 47 milijard frankov. Deficit bo znašal v ameriški valuti okrog $C*0.000,000. z njim tekmovali za to me^to, pa so morali s poti, med njimi Trocki, ki je bil izgnan iz Sovjetske Unije v Turčijo in dobil končno zavetje v Franciji, ki je tradicionalno zatočišče političnih beguncev. Kadivr ste v pomenkih s prijatelji in znanci, omenite jim Proletarca, kajti tudi to je agitacija zanj. razmere v S. N. 1». .1., ako bi bil pri-otočen pred glav. zborovanjem S. N. P. J. Dopis, katerega je poslal sedr. Simon Kavčič lastniku "Gl. Sv." v pri-obČenje, ae glasi približno tako-le, ker sodrutf S. Kavčič nima kopijo na razpolago. V kolikor se je domislil, je do-poslal na slov. soc. klub v Chicago. "Virdcn, 111., 4. okt. 1905. Slovenskem« socialističnemu klubu v Chicago, III. Cenjeni sodrugi! O dopisu na "Gl. Svotbode", katerega je g. M, V. Konda zavrgel nimam kopije, ker nisem vedel, »Jp kdo drugi prcjrmljc vn za-metuje dopise, kakor urednik sam v soglasju z lastnikom li««ta. Pač fmam kopije vseh listov, katero nem poslal driiAtvu "Slavija", št. I. S. N. P. .1., ker som rnrunnl, da bodo n i^tale kako diference. Zavrženi dopis mi je le deloma v spominu. Ponoviti ga hgcem kolikor je v moji moči, pa vpelje "oč^ \ naš" pri sejah, spoveirttli listek in razglasi naj se prestop k jo!ietskj, jednoti. Delegati naj se pa vrfiejo mirne Vrsti domov, da so storili svojo doli- Sinion Kavčič. i * RIM MotniH ETBIN KRISTAN (Nadaljevanje.) Pomešale so se z njiju iasmi in njih sladka, močna dišava je prevrnila njiju mlada čela. Ali tudi zdaj, ko so bile njene roke prazne, ni odšla, temveč je postala povsem v njiju bližini, sklonjena, kakor da trepetaje se nekaj ike, kar bi jima še rekla, kar bi jima *e zapustila. In našla je; sklonila se je še bolj in je pritisnila dva doltfa poljuba, vso »vojo globoko, ljubečo dušo na ledeni čeli. "O, dobro dete", Je^dejala Viktorina in solze so ji tekle. "Ste li videli, poljubil«.ju"je. Na to ni še nihče mislil, niti mati ne. Oh, tj,dobro srce! Gotovo je pri tem mislila na svojega Atilija!" Ko se je Celija obrnila proti stopnicam, da bi šla dol, je opazila Pierino, ki je še vedno, gklonjena nazaj, klečala v nemem, bolestnem oboževanju. Spoznala jo je, in zlasti jo je penilo, ko je opazila, da je nenadoma tako silno zaihtela, da'ji je na vso moč pretreslo vse telo, roke in njen božanski vrat. Ta ljubezenska bolest jo je porazila; vse drugo se je utopilo v tej nesreči. Slišati je bilo, ko je dejala z neskončno usmiljenim glasom: "Ljuba moja, umirite se. Prosim Vas, bodite razumnejši, moja ljuba." Ali ko je Pierina, presenečena, da jo kdo tako pomiluje in tolaži, še glasneje zaihtela, in se je bilo bati zdražbe, jo je Celija vzdignila in iz strahu, da bi se zgrudila, ž obema rokama podprla. Potem jo je nežno objeto kakor sestra v ljubezni in obupu, odpeljala iz dvorane in ji dajala najblažje besede. "Pojdite vendar za njima, poglejte, kaj bo iz tega," je Viktorina dejala Pierru. Jaz ne morem odtod. Mirnejša sem, če lahko čuvam draga otroka." Pierre je našel Celijo in Pierrino v častni prednji dvorani, v kateri je bil Don Vigilio. Tam so postavili nekoliko stolov iz prestolne dvorane v kot, in mala pricesinja je posadila delavko na naslonjač, da se malo odpočije. V pravem zanosu je stala pred njo, vsa vzhiče-na od njene lepote — dejala je, da je lepša od ▼seh. Potem je zopet govorila o dragi mrtvi tkojici, ki se ji je tudi zdela zelo lepa. To je bila ponosna in blaga, izredna lepota. Sredi solz jo je povzneslo navdušenje. Ko je duhovnik pripravil Pierrino do besede, je zvedel, da leži Tito,' njen brat, s strkšnim vbodom od noža v bolnišnici; in odkar se je pričela zima, se je strašna beda na Prati del Castello še povečala. Ali Celija je s kretnjo nepremagljivega upanja prepodila bolest in samo smrt. "Ne, ne, živeti se mora. In, draga moja, če je Človek lep, je to dovolj, da živi! Pojdite,, draga moja, ne ostanite tukaj; nič več se ne jokajte, živite zaradi radosti, da ste lepa." Odvedla jo je, -Pierre pa je ostal na naslanjaču; taka utrujena žalost ga je obšla, da se ni maral niti geniti.Don Vigilio je še dalje pozdravljal vsakega obiskovalca. Ponoči je bil imel napad mrzlice; se ves se je tresel od tega, bil je zelo rumen in oči so mu gorele v nemirnem ognju. Neprenehoma je pogleda-val Pierra, kakor bi ga grizla želja, da bi govoril z njim: ali strah, da bi ga abbe Paparelli videl skozi na stežaj odprta vrata sosednje dvorane, je nedvomno premagal to željo, •zakaj tudi nosilca "vlečke je neprenehoma pre-žaje opazoval. Naposled je moral ta za tre-notek oditi; don Vigilio se je približal abbeju. "Včeraj ste bili pri Njega svetosti?" Začuden ga je Pierre pogledal. Kaj ste storili? Preklicali ste enostavno svojo knjrgo, kajneda?" Kakor se je duhovnik boljinbolj čudil, mu je že to posedalo vse, pa mu ni dal niti časa za odgovor. "Mislil sem si, ali rad bi bil vedel za gotovo. Oh, to je vse njihovo delo. Ali mi zjdaj verjamete, ste li prepričani, da zaduše one, katerih ne zastrupe?" Moral je pač govoriti o jezuitih. Previdno ji iztegnil vrat in se prepričal, da se abbe Paparelli še ni vrnil. • "In kaj Vam je prejle dejal monsinjor Nani?" "Odpustite," je Pierre naposled odgovoril, "monsinjora Nanija že nisem videl." "O, mislil sem. . . Pred Vami je šel skozi to -dvorano, če ga nrate videli v prednji dvorani, je šel pač k donfii Serafini in Njega eminenci, da ju pozdravi. Gotovo pride zopet mimo; videli ga boste." PotenTje dodal z bridkostjo uplašenega in premaganega slabotneža: Saj sem Vam prerokoval, da storite naposled to, kar Vam bo dejal on." A ti zazdelo se mu je, da slUi tiho stopiea-nje abbeja Paparellija, pa se je hitro vrnil na svoj prostor in pozdravil dve dami, ki sta ravno vstopali, s svojim poklonom. Pierre pa, ki je ostal poparjen, z napol zatisnjenimi očmi, na svojem sedežu, je naposled opazil Nanije-vo postavo v vsej resničnosti, v njeni najvišji inteligentnosti in diplomatičnosti. Spomnil se je, kaj mu je bil don Vigilio v oni famozni noči razodevanja pripovedoval o tem možu. Prelat je bil preokreten, da bi se bil označil z nepriljubljeno obleko;,sicer pa je bil očaru-joč, poznal je svet natančno vsled svojega delovanja v nuncijaturah in pri Sv. oficiju, bil je o vsem poučen, ena glav, kos možganov moderne črne armade, ki mislijo, da bodo s svojim oportunizmom pripeljali stoletje nazaj v naročje cerkve. Naenkrat se je popolnoma zdanilo v njem: Spoznal je, s kakšno gibčno, občudovanja vredno taktiko ga je bil ta mož privedel do dejanja, ki ga je hotel doseči od njegove navidezno svobodne volje, do preklica njegove knjige. Najprej se je bil ob vesti o preganjanju te knjige živahno ujezil, nenadoma se je vznemiril, da bi moglo preganjanje pognati prenapetega pisatelja do kakšnega neprijetnega spora; takoj je bil njegov načrt gotov, izvršile so se poizvedbe o mladem, za razkol sposobnem duhovniku, poskrbljeno je bilo za potovanje v Rim, ter mu poslano vabilo, da ostane v stari palači, ki bi ga že sama s svojimi zidovi mofala okameniti in poučiti. Potem so prihajale od tega trenot-ka neprenehoma na novo nastajajoče zapreke; njego-vo bivanje v Rimu se je podaljšalo, ker so ga ovirali, da ni mogel govoriti s papežem, pa so mu obljubovali, da mu pomagajo do vroče zaželjene avdicnce, čim pride ura, medtem ko so prej poskrbeli, da se je povsod zadeval, in so ga vseokrog vodili — od monsinjora Fornara do patra Dangelisa, od kardinala Sama do kardinala Sanguinettija. Potem naposled, ko so ga reči in ljudje že omajali, utrudili, napolnili z gnusom, izročili zopet dvomom, je prišla avdierfca, na katero so ga pripravljali tri mesece, je prišel ta poset pri papežu, ki je imel docela uničiti njegove sanje Zdaj je zopet videl Nanija pred sabo z njegovim finim smehljajem, z jasnimi očmi razumnega državnika, katerega je razveseljeval poizkus; slišal ga je zopet z malce porogljivim glasom ponavljajočega, da je prava milost previdnost, če mu te zapreke dovoljujejo, da ogleduje Rim, da premišljuje, da razume. (Dalje prihodnjič) t Stara definicija fašizma Reakcija nikoli ne pokaže pravega obraza, iIV kadar se reakcija prvič pojavi in nas obišče, tedaj ne reče: Jaz sem reakcija. Premislite malo zgodovino! Reakcija je zmeraj govorila: potrebna je prava svoboda, moralni red se mora obnoviti. (F. de Sanctia, is parlamentarnega govora 1. 1878.) AGITATORJI NA DELU Izkaz naročnin, ki so jih poslali agitatorji "Proletarca". OBA INSULLA OPRANA NA SODIŠOU Vee naročnine, ki jih pošljejo znttopniki in drugi agitatorji Proletarca, »o itete na bati polletnih naročnin. Namreč igitator, ki poilje eno celoletno, je zabeležen v tem eeznamu z dvema polletnima. XII. IZKAZ. Anton Jankovich, Cleveland, O. . 21 Anton Zornik, Herminie, Pa. .... .r . 15 Frances Zakovšek, N. Chicago, 111. ______________14 Frank Podboy, Parkhill, Pa. ..............7 Vincent Pugelj, West Alli», WU..........5 foseph Shoy, Bridgeport, O. 41 2 John Zornik, Detroit, Mich. ______________________________4Va John Rak, Chicago, 111..............................4 Henrik Pečarič, Nanticokc, Pa...............3 Marko Tekavec, Canonsburg, Pa. ... 3 Andrew Vidrich, John»town, Pa...............3 Joseph Oblak, Chicago, 111—...................3 Louis Sterle, Krayn, Pa........_..........— 2 Chas. Pogorelec, Chicago, III......................2 Jacob Rožič, Milwaukee, Wis..................2 Joteph Jereb, Akron, O................................2 Joseph Lever, Newburgh, O........................2 Max Marolt, So. Chicago, 111... :......... ... 2 Anton Kokal, Helper, Utah.........................2 John Langerholc, Johnstown, Pa............1 Frank Bizjak, Chicago, III..........................................1 Joseph Jež, Warren, 0......................................................1 Nace Žlemberger, Piney Fork, O........... y2 Joseph Korsich, Detroit, Mich.............. Va Anton Sular, Arma, Kan«.-------... - y% Skupaj v tem izkazu (4 tedne) 105Va polletnih naročnin. Prejšnji izkaz (4 tedne) 176. OGLAŠAJTE r~ v PROLETARCU RAČUN RAZPEČANIH ZNAMK J. S. Z. ZA MESEC AVCUPT 1984. Driava in mesto c J3 -i 9 a « »5 a d 8 I 2 i 3 S l m - 3 c M « h -4 "g O m a o C C C o •o o o tZ N c * Zvezna vlada in sodne oblasti države Illinois »o potrošile nad $300,000 v "prefanjanju" bratov Samuela in Martina Insulla. Porota je oba oprostila. Najdražja je bila obravnava proti Samuelu. Na sliki »ta oba, ki si čestita na amafi. Kakšne naj bodo mladinske priredbe Chicapo, III. — Tisti Slovenci v Ameriki, ki se prištevajo naprednim, so v svojem delovanju .prezrli marsikaj, predvsem organiziranje mladine, in pa vzgajanje mladine v smislu načel zavednejra delavstva. Kolikor mi znano, je bil klub št. 1 JSZ prvif ki je prošlo leto ustanovil mladinski odsek v tem smislu. Da-li bo uspel, pa je vprašanje, kajti to odvisi predvsem od tistih, ki so mu postavljeno na čelo in ga vodijo. A ko je v vodstvu dovolj razumevanja in prepričanja v na-$a načela, se bo ta odsek razvijal vnjim in vsem drugim članom našega gibanja v ponos. Ako ne, bo to le en ponesrečen eksperiment več. S stališča teh nazorov motrim tudi mladinske priredbe društev in federacij SNPJ. Mnoge jasno pričajo, kako pomanjkljivo je razumevanje zanje med takozvanimi naprednimi krogi. Namesto, da si bi iskali vzgledov v sporedih, ki so predvajani v smislu načel SNPJ, tekmujejo s klerikalnimi priredbami v svojih naselbinah in tako svoje pokvarijo, zato ker so posnetek originalov, neiskrene, in daleč stran od principov jednote, katero predstavljajo. Društva SNPJ v Chicagu so se ognila tej hibi. To je bilo oči-vidno tudi na priredbi za članstvo mladinskega oddelka S. N. P. J. pod okriljem njene federacije, ki seje vršila 23. decembra v jednotini dvorani. Spored te božičnice je otvoril s pozdravnim govorom predsednik federacije SNPJ Čika-i škega okrožja Donald J. Lo-trich. Mladinski odsek kluba št. h je deklamiral ,"Solidarity" in sodeloval je v igri^Razgaljeni Miklavž", ki jo je spisal Ivan Molek namenoma za prireditve božičnic društev SNPJ v prid svoje mladine. Pred predstavo je igral vqč komadov na harmoniko mladi Frank Cotman, ki se je razvil že v zelo dobrega godca. Deklamirali sta pesem "Win-ter" Ljllian Pavlin in Mile Klopčičev "Lep božični večer" Marya Omahen. Mitzi Oven je igrala na klavir eno Bethovnovo skladbo. V šaljivem dvospevu 'Tm going to teli my Ma on you" sta nastopila mala Mary Lou Gra-chner in Krnil Kmetec. Napravila sta zelo dober vtis. Lucille Kosich iz So. Chkaga je dekla-mirala in pela "I Saw a Star in the Little Red Barn". Petje v igri je spremljala Frances Omerza. Vloge so imeli izmed Članov mladinskega oddelka Ernest Dreshar (Sirota kanček), Mary Zorko (sirota Milica), ArTna firegar (teta) in zbor članov in članic mladinskega odseka kluba št. 1 JSZ, katerih imena pa v programu niso navedena. Vlogo jednote Je imela Min-ka Alesh, razgaljenega Mi-klnv/.u pa jr igral dr. John Zave rt nik. _ Režirala sta predstavo in spored Mary Jugg in Louis Beni-ger. Igra je bila dobro predvajana in napravila na navzoče močen vtis. Tudi ostali spored je bil zadovoljiv, posebno nekatere točke so bile efektivno podane. Ob otvoritvi, med sporedom in po zabavi je igral v gornji dvorani Sellerjev, spodaj zvečer pa Pucljev orkester. — X. Tekmovanje za oblast v Jugoslaviji Kralj Aleksander je zapustil v vladnem aparatu svoje dežele veliko vrzel. Bil je v stanju Vplivati na ambiciozne politike in znal je krotiti tudi arogantne srbske oficirje. Aleksandra ni več. Komaj so ga zakopali, že so se pričele intrige. Nameni strani je Bogoljub Jevtič" ki je bil do 19. decembra minister zunanjih zadev in potem mu je regent princ Pavel poveri! službo pre-mierja, in na drugi razboriti general Pera Živkovič, ki je pred mnogimi leti pomagal k umoru dinastije Obrenovičev in s tem odprl pot na prestol Karadžoržem. Pera Živkovič je predstavnik oficirske klike srbofilov, ki ne porajta, kaj misli o Jugoslaviji zunanji svet. Bogoljub Jevtič in regent Paul pa baje naobratno smatrata, da bo bodočnost Jugoslavije zavarovana, ako si zgradi v inozemstvu čimboljši ugled. Seja in predavanje v klubu brezposelnih Chicago, III. — Slovenski klub brezposelnih št. 61 bo imel redno sejo v četrtek 3. januarja v dvorani SNPJ. Po seji bo predaval Ivan Molek. J. Oblak. Odbor kluba na Impe-rialu Imperial, Pa. — Odbor kluba St. 31 JSZ na Imperialu za leto 1935 je sledeči: Frank Augu-štin, tajnik-blagajnik; Margaret Yamnik, organizatorica; Sophie Yamnik, zapisnikarica. Redne seje kluba se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. pop. v Slovvnar. domu. Prihodnja bo v nedeljo 6. januarja. TISKOVNI FOND PROLETARCA XII. IZKAZ. Chicago, III. Poter Rcrnik $2.00. Somenet, Colo. A nt. Maj nik $1.40. VVarren, Ohio. Jaco-b Pertin 35c; Frank Petri* 20^: t*> 10* s John Koro-*ec, Blaž Zgrebec, Tony ž»sro, Tony Gorenc, Ajfnrs Lavaina, John Petrič in Jennie Remik; Evgen Miku« 5c, skupaj $1.30. (Poslal Jo.^ph Jož.) Chttholm, Minn. Sylvia Klun $1.00. CUveland, O. Frank Ranbtf »t. $1, Frank Harbič ml. fiOo, nkupaj $1.50. Gow»ndn, N. Y. 1,. I/rmut fiOc. Forrit Citjr, P«. Frank Kataie 50c. . Avrlla, Pa. i/ouis Mlrkush 2&c. Brownton, W. Va. Frank Klemene 2 50. - JackiTilt«, Kan«. Jacob Paloh 26c. Skupaj v"tem iafcftru $0.05. Prejšnji ir.ka* $519.07, skupaj $527.02. ILMNOKS: Chicttfro, it. 224 ()jfle»by Vi rde n Sprinjarf ield Ohietgo It. 1 -VVaukejcan U Salle Mcmbers at large MICH IG AN: Detroit št. 114 NEW YORK: Gowanda Little Falls OHIO: Cleveland Salem Kuclid Girard Bridgeport Power Point Newfr>ursrh PBNNSYLVANIA: Sycan Herminie John*town Bridtfeville Nantieoke Imperial Moon Run Forest City Canonabur* NVISCONSIN: West Al lis Mihvaukee 2 8 4H 6 6 25 5 24 1 2 10 11 1 1 10 11 11 5 6 11 2 6 9 7 3 24 8 12 6 1 — $ 10 — 9 — 12 12 1 — 15 30 8 8-- 4-- 24 3 6 5 3 4 2 6 2 3 2 1 96 48 24 24 --C*- 8 — 9 — 8 — 2 — — 1 9 — 18 — 10 — 48 — 5.85 2.45 .60 1.95 24.00 4.60 6.00 2.10 6.05 10.30 2.90 18.00 1.35 .60 5.10 5.05 1.35 2.05 4.40 4.00 3.30 2.10 2.50 2.65 3.30 1.30 2.15 9—— $ 12.41 1.58 3.50 6.20'/i 1.80 .70 .20 .60 7.80 1.40 1.80 .60 .79 1,90 1.75 9.00 4.50 6.87 3.4354 4.00 1.10 6.00 .65 .20 V 60 1.60 .40 .60 1.40 i.30 1.10 .60 .80 .85 1.10 .40 .70 37.20 12.00 6.00 14.40 Skupaj ILLINOIS: Sprinjrfield . Virden Chicago št. 224 Chicago št. 1 KANSAS: Arma MICHIGAN: Detroit št. 114 OHIO: Salem Euclid Collinwood Bridgeport Power Point PENNSYLVANIA Johnstoim Sygan Imperial Nantieoke Conemaugh Forest City WISCONiSIN: West Allis 4 9 — 2.30 —.— —.— .70 mmm. 6 — .30 —.— —.—. .15 4 — — 2.60 —.— —.— .80 24 12 — 16.20 6.66 3.20 4.80 4 3 — 1.85 .53 .25 .50 6 __ 30 8.95 3.40 1.70 3.40 312 210 199 45 $163.20 $45.36 $22.68 $55.60 ZA MESEC SEPTEMBER 1934. 3 1 4 24 14 1 2 14 13 1 K 1 6 6 24 4 3 — 12 9 8 3 4 2 24 2 12 — 4 — 10 15 12 12 10 — 1.35 .60 8.40 7.25 1.35 1.50 1.35 3.00 2.50 17.16 1.90 8.25 5.96 2.90 8.77 2.60 4.3254 .20 2.60 2.20 .40 .65 .30 .95 .80 5.40 .60 1.12 2.50 Skupaj ILLINOIS: Chicago št. 16 Ogleaby Springfield Waukegan Virden Chieago št. 20 Chieago št. 1 INDIANA: Clinton KANSAS: Arma MlOHIGAN: Detroit št. 115 ' Detroit št. 114 NEW YORK: Gowanda OHIO: Cleveland Girard Newburgh Salem Power Point Bridgeport Piney Fork PENNSYLVAN1A: Moon Run Sygan Burgettstown Herminie Johnstown Imperial Bridgeville \VISCONSIN: Sheboygan West Allis Momber at large 133 118 67 43 $ 86.81 $27.92 $13.62 $26.95 ZA MESEC OKTOBER 1934, 10 4 5 1 15 36 3 5 24 15 9 12 3 1 1 6 2 3 3 4 8 6 5 10 14 3 4 10 24 6 8 4 4 10 — 6 — 2 — 5 — 10 — 12 — 7.00 4.90 2.55 3.00 .80 8.50 19.80 3.00 4.30 8.60 5.90 — 4.10 14.05 .90 1.30 / 4/70 1.30 6.80 .45 2.00 1.40 .70 .90 .15 2.50 6.00 .90 35 24 15 — 7 — 3 — 3 — 2 — — 1 10 10 20 — 5 16 5 — 12 —-- 7.75 2.10 2.35 1.35 1.35 2.85 .95 1.75 2.10 3.30 3.20 1.50 1.60 1.75 6.00 7.60 3.60 6.97 *.65 1.30 —.— 2.80 2.35 1.90 .65 1.80 2.40 .70 .70 .55 .40 .80 .30 2.70 4.73 2.32^ 6.45 2.60 .50 .70 1.00 1.00 .50 .55 .50 2.00 2.00 1.20 Skupaj 207 151 Isredne mednarodne znamke: Detroit, Mich., št. 115 135 25 $123.45 $38.40 $18.52 $38.15 TAJNIŠTVO JSZ. Listnica uredništva r,----- F. N., Milwaukee. — Bo objavljeno v prihodnji številki. Za to številko prispelo radi praznika prepozno. I!. II I «;»!ll»*ll|«!W»L'!«l!!»'WIWB -BARETINCIC & S0N ■ Tat 1475 m POGREBNI ZAVOD ■ 424 Broad Street ■ JOHNSTOWNt PA. 1 ■ ■ ■ ■ Ali »te »i Ameriški družinski koledar letnik 1935 že naročili? Stane 75c. iMMMMM>MMMM»t»M RESTAVR/.CIJA IN KAVARNA 2609 So. Lawndnle Ave. Chicago, 111. T«l. Crawford 198«: P rutna in okdina domača jedila Caaa šmarna. Postraiba točna. illMIMtt>HMMM»lltlMMMMMIMMI>t#IMM»W NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE NARODNA TISKARNA 2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mi tiskamo v •lavanskam. hrvaškem, tlovaikam. {alkem. poljskem, kakor tadi ▼ •nfleikem la nemikem jedka. NASA POSEBNOST JO TISKOVINE 2A DRUŠTVA IN TRGOVCE J ALOIS SKUPIN—IVAN VUK: OBOROŽENA SILA SOVJETSKE UNIJE KLET V ANVELAISU V dii v Helgijo. Poil Anvelaisom so AVGUSTU sem bil z gar-j Sledimo, dijskimi četami na poho-j V jami smo se zbrali. Gledali smo drug drugega z brezizraznimi očmi. V zardelih očeh je ležala tuja poteza. Poteza vzbudivše se zveri, ki se ji je sicer njen zločin dozdeval nerazumljiv. Tretji bataljon mojega pol- nam u- kazali sovražili topovi stoječi na vižjnah Anvelaisa, krvavi •Mor1! S smehljajočim mrmranjem so razletovale sovražne gra- nate v na*ih vrstah in nas po- ka, ki je največ trpel, je bil dile po n jivi sem in tja kakor določen, da ostane v Anvelai- razdraženo zverjad. čuvstvo smrtne nevarnosti X I 1 goalovljajočimi žarki av-gu ' ega solnca nam je suši! lo. su. In nekako v megleni zmage pijanosti smo vkorakali v Anvelais. S pntjo zmagovalca sem ii-daril po vratih neke hiše, ki I a je moja prva bitka in mi je bila odkazana za krit novovrstnost vojne bojazni je vplivalo lomeče in obenem bičajoče na moje živce. Grmenje topov je doseglo proti poldnevu svojo največjo moč in je nato po kratkem besnečem ognju naenkrat obmolknilo. Artiljerijska bitka je bila končana. Mi, pehota, smo pognani v naskok. bili .ek odmor. Žena s prestrašenimi očmi je bojazljivo odprla vrata, štirje otroci so se oklepali in - je stopil iz omare. Ne vem, zakaj mu nisem ta k o j sunil bajoneta v prsi. Gle-lal sen) samo njegov žalosten i ibraz in rok1 od težkega dela .'s,4 žulja ve. "Kaj ima on in kaj imam ,az sploh posla z vojno?" To je bilo vse. kar sem la hko v tem trenutku pomislil. Ko je videl, da se ne pri pravi jam ga ubiti, je za k as-ijal in mi dejal na pol Šepetajoče, prijazno: "Tovariš!" In bilo mi je, kakor da je zaplavalo tisoče angelov po kleti in ovijalo okrog nas zlate niti pravljice človečanstv«. Dve težki kaplji sta zdrknili iz njegovih oči in zablodivši solnčni žarek, ki ni maral znati ničesar o vojni, je stopil skozi okno kleti v klet, potopil solže v tekočem zlatu in se zrcalil zopet v mojih očeh. Pomolil sem mu molče svojo desnico. • Jok je pretrgal sveto tišino. Pri vhodu v klet je stala žena in štirje otroci, ki so takoj po strelu pribežali sem Njegova žena in njegovi otroci. . •• ... In med tem, ko' se je pribli-- žala žena k možu, otroci k očetu, ^em planil na cesto, kjer je bila še vedno vojna. Ali od tistega dne nisem bii več dober vojak. Sovjetska Unij* ima dane« eno najmočnejših armad na »vetu. Ob rasnih prilikah jo razkazuje v velikih paradah v Moskvi v navduievanje prebivalstvu in v občudovanje diplomatom ter časnikarjem tujih dežel. Slika na vrhu, na levi: Armada v paradi na Rdečem trgu v Mo- Dom v Farrellu ni bil nobenkrat v nevarnosti, da ga izgubimo - Farrell, Pa. — V Proletarcu z dne 19. decembra piše Nace 21emberger pod naslovom "Vtisi z agitacije po naAih naselbinah" med drugim, da ako bi Fr. Kramarja ne bilo v n/ ielbi-ni, bi bil Slovenski dom priAel že v druge roke. Ta njegova opazka je napravila v naselbini med mnogimi vtis,, kakor da sem rnu jaz dal -tako izjavo, dasi v dopisu tega ne pravi. Ker vem. ^ia je Nace pošten dopisnik, sem u ver jen, da bo v dopisu pojasnil, kako je prišel na domnevo, ki jo izraba v prej omenjeni ugotovitvi. i Naš dom ni bil :e nobenkrat v takih tež koča h, da bi mu pre-tfla propast. Dolga imamo o-krog $1,500, p jleg zadqlžnie članstvu. Depresija je res zadela tudi naše gospodarske u-stanove, toda tukajšnji Dom ne [ toliko, da bi mu bil jaz rešitelj, zato moram tak poklon odkloniti, ker ne soglaša z dejstvi. Dasi Domov urednik skozi 12 et, si nisem nobenkrat lastil kake časti, kar mi lahko pritrdi vsakdo, ki je deloval v tej ustanovi. Vzrok, da to pišem, je, ker želim odpraviti vtis, da sem jaz pred kom izrazil to, kar izjavi | Ija Nace u svojem poročilu oči-vidno za svojo trd it*"., Jaz si ni- • kvi. Na de.ni oddelek .ovjet.ke motorizirane arti- kakor Ile bi mogel lastiti /a-lerije. • _ i slug, kakršnih nimam. Ne hva- Spodaj na levi: Sovjet.ka kavalerija. Na desni, eden |jm se njtj g tistimi deli, ki jih resnično izvršujem, ker vem, da vsak stori nekaj in vsi sku- velikih topov rdeče armade. V uvodu .vejeva govor, je tikan. Brez. pomoči Italije .se- kateri izmed domovih «1J besedah razložil pomen tega shoda in boj, ki ga je vodil s. Deutsch omenil napad nanj s danja vlada ne bi mogla vztra-Deutsch na Dunaju in v Avstri- strani ameriških komunistov, jati. ker je obsovraiena pri veji. Drugi govornik je bil orga- Vprašali so ga tudi, kaj smo so- liki večini prebivalstva. Brez-nizator A. F. of L. v Michiganu. cialisti delali 1. 1918. Izvršili so p osel n ost v Avstriji se veča in Sv aril je delavce, naj ne pre- marsikaj, kajti strmoglavili so j zaslužek je nazadoval. Social-zro, da se opasnost fašizma po- dinastije in monarhije. Ako, ne pridobitve proletariata so javlja tudi v tej deželi. niso šli v revolucijah 1. 1918 do- uničene. Draginja postaja vse Tretii ip na 'tonil zastonnik rvo,i da,eč» so bile krive "kol-! hujša. Davki bogatašev so zni- niitfleškeira kluba št 1 " ki ie'Ačine' Predvsem dejstvo, da so žani in naloženi revnim-slojem, angleškega Kluba st. 1, ki je ^ ^ ^^ zaveznUki ba.| Marsikakemu katoličanu je danes že žal, da je pomagal kle-rofašistom. Mislili so, da se bo- imel impozanten govor. Doka . . _ , zoval ie. da imaU Hitler in! J,,nt>tl Tu,dl naPak "e. zanlk» Mussolini v tej deželi močne .oci.listi, ampak temu jih komunisti ne iščejo tudi pri se- re proti "brezbožni socialni demokraciji". danes pa vidijo, da JULIUS DEUTSCH V DETROITU nov so si Nacetovo poročilo vzeli tako k srcu, da so podpisanega obsojali krivdea namesto da bi počakali razjasnitve. Ko bo še Nace objavil svojo izjavo, bo stvar jasna in tedaj bodo vsi prizadeti uvideli, da so se uzrujavali po nepotrebnem, mene pa je to užalilo, ker pri vsi stvari nisem nič prizadet. Frank Kramar, Box 441, F4r- rell, Ta. Detroit, Mich. — Dne 7. dec. smo imeli tu priliko videti in sli- ati pogumnega voditelja av- polnjena moških in žensk kljub silnemu mrazu tisti večer, v katerem se ni bilfT pokazati na zalo še mnogo v takem polo žaju — mrtvih. Tuintam je skočil kak strelec kvišku, se sukal nekajkrat okrog svoje osi in se prevrgel. Smrt je praznovala bogato žetev. Pozno popoldne je streljanje na .nasprotni strani, utihnilo in nekdo je poveljeval: -Auf!"---"Marši" svetovni vojni, j v mrazu na shod? Niso se ga države Novi odbor kluba it. 11 JSZ Bridgeport, O. — V odbor moj smoter je borba proti fa- režim nasilno, je tudi umrl na- kluba št. 11 so bili za 1. 1935 šizmu. kateri je enako nevaren »ilno, toda ubili so ga ljudje iz izvoljeni sledeči: Joseph Snoy, socialistom in komunistom." je njegovih vrst v boju za vladna tajnik-blagajnik; Anton Krade ja I s. Deutsch. j mesta. vanja, zapisnikar; Peter Krof-V svojem nadaljnem govoru I Govoril je o sedanji politični lich in Louis Gorenc, člani tla(?a! je slikal vlogo Italije v politiki'situaciji v Evropi; o atentatu v nadzornega odbora. Organi-s fašistične Avstrije Italija je MarseJu in 0 vzrokih, ki vodijo zatorji: ?>ank Blatnik in Loui« šče in predsednik VVilson je bil V8jed svojih imperialističnih v ™ve oborožene konflikte. Gorenc, Bridgeport; Joseph ponovno na namen6v na Balkanu zaveznica J ('lede Avstrije je dejal, dajSkof, Barton; Frank Mihelčič, kept us o^i ogrske, s katero parnima skup-j bi bil najboljši izhod, ako bi ji Blaine. propaganda(ne mpje Zato ai je Mussolini s nevtralnost garantirale druge Prosvetni Zedinjene p(HT1(>čj0 avstrijskega"kleritcali- države v vzajemnem sporazu-nimajo v vojni cesa rs- ?ma jn kapitalizma dobil še Av- mu, kakor jo garantirajo Švici. še nikdar toliko zanimala za zunanjo (evropsko) propagando, kakor se zdaj za fašizem, je konstatiral govornik. Med vojno je ameriška vlada naglašala svoje mirovno Ko je na tem shodu nehal govoriti, je lahko vsakdo uvi-del, da ima avstrijski klerofa-šizem v njemu nevarnega, spretnega in vztrajnega na- kov^ Pevski zbor socialistične -ni. Ljudstvu pa ie^lada pridobiti Avstrijo vsled svo- lige je zapel Internacionalo in ™la ogromno »lepilno propa- jjh ambjcij za utiranje ti na ie par drugih pesmi. Prvi go- S*ndo, da ga je pridobila in na-vornik je bil Arthur Kent, or- vdušila za klanje, ganizator soc. stranke v Mi-1 I«. 1921 smo dobili po zmagi sprotnika^Dvorana je bila na-|chiganu, ki je v par jedrnatih zaveznikov in odrešitvi naro- JadraTr. V ta namen je iskal o-pore v Jugoslaviji, kateri je obljubil italijanske pokrajine Istre in Dalmacije, v slučaju, KDO SO SOVRAŽNIKI NARODA? dov že malo krizo. V Evropi je, da bo priijka za delitev. Velike imperialistične sile torej •vadljajo z malimi deželami in ogrožajo svetovni mir. Pri- So. Chicago, III. — V Proletarcu z dne 19. decembra sem čital z zanimanjem komentarje o dogodkih na Hrvatskem in "V Jugoslaviji v obče z ozirom na zapletljaje, ki so nastali z umorom kralja Aleksandra. Kar bom v sledečem pisal, je iz mojih izkušenj, ker sem bil priča vojnim grozotam in jih veniji so batinali in zapirali največ tiste, ki so hoteli socialne spremembe v ljudsko dobro. Najbolj so 'bili preganjani delavci in siromašni kmetje, ki so hrepeneli po večjem založaju kruha in osebne svobode. K tem seveda ne morem pri bila 1. li>28 že v polnem zama hu, tu pa je zagrmel signal zanjo s krahom na newyorški borzi 1. 1929. Od tedaj je od 10 do! Pravlj«jo"se na vojno, ki je ne lizci Habsburžanov.? Kaj je s 15 milijonov delavcev brez za- ■> izogibna. jclerikalnimi politiki, ki so prj.^lužka in od 30 do 40 milijonov Žeto karakteristično je nam segali zvestobo Francu Jožefu ljudi je toliko v pomanjkanju, | govornik Deutsch narisal, kako in potem Karlu? Mar niso do- da 80 odvisni za prehrano od bili skoro vsi v enem ali drugem 'vladne podpore. In ker krize času ministrske portfelje v Beo- lo noče biti k°n«*c, prihajajo gradu in druge važne državne kapitalistični magnati skupaj stanovanjskih hišah, katere je službe? In tisti, ki so resnično in se menijo, da vse, kar ta de- bombardirala in pri tem ubija je klerofašistična Dollfussova vlada poslala armado proti delavskim družinam v občinskih Aleksandra. Krvoprolitja in atentatov načelno ne odobravam. Naj še omenim,:da se slovenski, hrvatski in srbski narod ni- izkusil; ravno tako sem bil pri- rošca ali atentatorja na kralja ča bral »mornemu boju. Na svoje oči sem videl, kako so Hrvati tolkli Hrvate, ker so se postavili Habsburžanom po robu. Srbov iz Srbije na Hrvatskem tedaj ni bilo. L. 19,18-19 sem videl, kako so Hrvati tolkli Slovence, ker so se upirali "regenciji" SHS. In •videl sem, kako so šli Srbi z bajoneti nad tiste Srbe, ki so se "preveč" bratili s Hrvati. Bil sem prisoten, ko so Srbi batinali tudi take Srbe, ki so napadali Hrvate radi njih političnega prepričanja in narodnostnih stremljenj. Slovenci so preganjali v imenu režima druge Slovence in to se vrši i danes. števati kakega Paveliča ali Ma- gojili idejo - jugoslovanskega! žela potrebuje, je fašizem. Ta- ]0 ne samo moške ampak tudi čka, najmanj pa še kakeVa Ko- zedinjenia — kam so bili no- ko Je izpovedal tudi gen rana. zedinjenja — kam so bili po- k0 le izpovedal tudi general žene in otroke, slani oni? Mnogi v zapore. Nji- Smedley Butler pred kongresno Ko so bili po nekaj dneh raz-hove spise se cenzurira. Prilika komisijo in pravil, kako zelo je kopani delavski oddelki poraza zaslužek in delo jim je ovi- že razpredeljena fašistična ženi in bi vsak nadaljni odpor mreža. Njemu je bilo ponudeno povzročil le nepotrebne žrtve, poveljstvo nad fašistično arma- 80 se delavci začeli potnikati z do. ki naj bi okupirala Wash- j bojiftč deloma proti jugoslovan- ington v prid fašizma. in *e več proti češki meji, Po teh govorih je nam bil predstavljen Julius Deutsch. ote-in tral-bi najlaglje garantirala liga narodov. Miru v centralni Evropi bi s tem veliko pomagala. Kar se tiče socialističnega gibanja v Avstriji, ga klerofaši-zem ni mogel uničiti, je dejal Deutsch. Avstrijski proletariat konsolidira svoje sile in se pripravlja za obračun, ki ga napravi s svojimi mučitelji.Na rdečem Dunaju bo še plapolala rdeča zastava socializma in po vsem svetu, kajti od borbe za socializem mednarodno delavstvo ne odneha. "Živel mednarodni socializem", je bil vz-1 klik ob koncu shoda. Anton Jurca. odsek: Joseph Snoy, Frank Matko in Florian Pishek. I Naročite knjige iz Proletar* čeve knjigarne. PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI NAROČITE Šl DNEVNIK 99 "PROSVETA Stane it calo leto $6.00, pol leta /3.00 Ustanavljajte nova drufctva. Deset članov (ic) je treba novo društvo. Naslov za list i-za tajniitvo je* 2657 S. Lavvndale A ve. CHICAGO, ILL. Atentatov na vladarja in mi- Val navdušenja je zagrmel po katerim se je posrečilo priti na so nobenkrat združili s plebi- nistre ne bi bil° treb»- Ne poli- scitom, to je, z odobritvijo veči- tičnih izffonov. Ne obešanja po- ne prebivalstva, ki bi bila izra- etičnih jetnikov. Ne pomanj- žena na glasovanju. kanja v delavskih in kmečkih Versaillska in SaintGermain- masah- Ne strahu pred Musso- ska Jugoslavija je bila skrpana 1'nijem. v smislu medvojnih pogodb, v j Treba pa bi bilo dati naro-; kateremu radikalizem ni samolkajtl v grupi je bilo mnogo" ta korist domačih in tujih kapita- dom avtonomno svobodo, dr- beseda, ampak ideal, za kate- kih. ki so krvaveli vsled dob- listov ter francoske -vnanje po- žavljanske -pravice in socialne rega je pripravljen tvegati živ-|ljenih ran v bitki. -Na meji so J,t,ke' pridobitve, ne samo jugoslo- i Ijenje. V februarskih bojih je] napravili iz krvi napis, (Ja od- irn nu v i m n o »n rt m n »v. nn t. .... _ L1_____ I _ '__ ■_____L 1 1 ___ , • • . . . ♦ »♦♦M t# »»»f ^UNSHINE — FRESH AIR AND GOOD PURE MILK Balance Your Daily Diet With Wencers Dairy Products <;OOH PURE MILK IT PROTBCTS YOUR HEALTH Phone Monroe 3673 dvorani Deutschu v pozdrav, i čeAko, je bil tudi ranjeni so-Pred seboj smo videli sodruga, i drug Deutsch, On ni bil edini, da se otmo Dollfussovega pre- o kega soda in vislic. Med onimi, !! 2380-82 BLUE ISLAND AVE. — Kako se je ta dežela razvijala ? Kam so izginile delavske stranke? Kako so bile delavske kulturne organizacije vržene v hiranje? Kaj je s svobodo tiska vanskim narodom, ampak vsem bil ranjen in izgubil oko. čemu Kdo je bil tepen in prega-;jn zborovanja? njan? V Srbiji, Hrvatski in Slo-j Kaj so postali nekdanji peto- v Evropi, da bi bila od Balkana do Atlantika vsa pod proletar-sko zastavo svobode, pravice in enakopravnosti, ves evropski kontinent ena sama demokracija. — ne bi pozdravili tako iskrenega hajajo, toda se vrnejo zopet, ko pride njih dan in razobesijo socialna, so p is jo, njemu. borca z rdečega Dunaja! Nje-j rdeči prapor zmage na najvi^š gove drznosti in poguma ni mo-t jem poslopju na Dunaju, glo prezreti niti buržvazno ča-. Sedanjo Avstrfjo in njen fa-ki je veliko pisalo ojšizem vzdržuje finančno Mus- i solini in moralno ji pomaga va- ■ ■ ■ ■ um ■ * m m ■■■■■■■■■■■■■ m l PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO. " FRANK GRILL, predsednik B PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CH1CAGU •m ■ NaAi vozniki pobirajo perilo po vsem mestu, Ciceru in ^ Berwynu in dovažajo čistega na dom § TOČNA POSTREŽBA DELO JAMčENO 1727-1731 W. 21 at STREET • CHICAGO, ILL. Telefoni: CANAL 7172-7173 4 ■ ■ m KI IVAN K LIC AR: PRIPRAVLJANJE JAPONSKE ZA VPAD V SOVJETSKO RUSIJO ŽELEZNIŠKE NESREČE V PRAZNIKIH (Nadaljevanje.) i je končno svet Dru tva naridovj Pa ruskc^aponski vojni je za- zrekel ob*o Ibo, . en !ar br *z čel pritekati japonski kapital, sankcij, ki bi morale slediti. I interes na deželi je trajno m-1 Anglija in Amerika sta !fra!i štel, gospodarsko je, ManJžuri- precej smešno vlogo, med.?eboj-ja naglo napredovala. Rastel je no se skušali zmanevrirati v pa tudi pri Japoncih občutek odločnejši pozo proti Japonski, nesigurnosti, zlasti po svetovni 'ki P« je situacijo le preveč do-vojni. Kitajski oblastniki so ka-t^ro razumela in se zato ni zrne-l zali včasih veliko samostojnost,; nila za zamolklo rencanje an-j zlasti mogočni Caagsolin, ki je zato tudi postal žrtev atentata, ki so ga pripravili Japonci. Kitajsko nacionalistično »gibanje, ki se je razmahnilo zlasti v letih 1924 in 1925, je grozilo preplaviti tudi Mandžurijo, na severu pa je grozila boljševHka nevarnost. Gospodarske težave, glosaskih velesil. Na obsodbo I Društva narodov je enostavno; odgovorila z izstopom. 1/. pozabe je privlekla princa Pujial iz dinastije Mandžu, ki je do' revolucije l. 101,1 vladala na Kitajskem. Z orientalskim pompom se je dal kronati za cesarja "neodvi- zunanjepolitični neuspehi, zla-jsne" države Mandžukuo, kate- sti umik na konferenci v \Vash-ingtonu so dalL.novega netiva nacionalističnim in militaristič-nim krogom. Vedno pogostejše se j* javila zahteva po okupaciji Mandžurije, ki naj bi bila ri so Japonci dali upravo in vojsko. 'Puji je dobil novo presto-lico Hsin-king na robu mongolske pustinje na mestu nekdanje kitajske vasi £ankčon. Od tod vlada nebeški sin svojim poda prva etapa na poti k ustvarit . i - nikom po navodilih japonskega velikega svetovnega imperija, ; poslanika, ki je istočasno po-Baron Tanaka je dal v svojih! veljnik okupacijskih čet. Nova stičnega stališča, kar bar, Joseph i ne Jnmnik in M rs. Ule; John Blatnik J5c; po 10c: Joe Troha, Jacob Skerl, Joe Ule, Frank Skvarča, Ignac Bradač, John Medved, John Petrovčič, John ^uk, Frank Dolenc, Valentin Kral, Blaž Kovačič, nje skrbno opremljene od de l-j fc-Vu^tvu mladinski odek>v j K temu poda nekatere sugeati-1 ^.C^U^Llr' ke iz severnih japonskih oto-j y anKieš*ini. Mogoče se bo dalo je. Sklenjeno, da naj kot naš. Frank Ambrozich in dva n<^,n«la-kov. Velika prednost za Japon- urt.(jjtj stvar na ta način, da sej zastopnik na občnem zboru na- na, skupaj $.14.05. (Poslal Jacob Am- in 'miru. Nekateri militarlstični krogi so brez dvoma za \ojn> ker se bo je naraščajoče m>či sovjetske Rusije. Vendar je! malo verjetno, da bi prodrli,, kajti odločujoči krogi si še oči-vidno niso na jasnem, ali dela čas za Rusijo ali Japonsk:>. Zavedajo se tudi težav te vojne in malih izgledov za takojšnji uspeh. Vojna bi se vršila na redko naseljenem ozemlju, kjer) razne prirodne okolščine otež-i kočajo v o/ ne operacije. V ru-j sko-japonski vojni je pozimi 1904 bojevanje prestalo in verjetno je, da bi se to ponovilo v bodoči vojni, ker ie bojišče ^e geverneje. Glavno rusko ob ram- j bno Črto Čita-Habarovak varu- v božičnih pr.mikih .o •• dogodile tri velike i«l*tniik« nesreče: en« jejo Stepe, gorovje čingan in 1 v Ohiu, druga blicu Cbicaga in tretja v Dundatu, Ontario, Kanada. V .lednji mogočni Veletok Amur, ki ji' j* bilo ob življenje 18 potnikov in 31 je bilo nevarno poškodovanih. Nearečo brez prevelike nevarnosti pr3- >e P0*"®*«1* nepaanoit, kajti poteben vlak isletnikov »e je ognil brsovlaku , , . . . .na »tranfrko progo, pa menda premikaliiča niao premenili in tako ie je brso- hoden samo V jeseni, ko vode v!ak BaUu, ¥ ,etene potnUke vagone po.ebnega vlaka i.letnikov, ki .o tli upadejo, in pozimi ko zamrzne.; v božičnih praznikih domov na obiike. Slika gori predstavlja zmečkane v«-Japonske Čete bi pod ostrim si- gone v Dundatu. Neareča pri Chicagu ae je dogodila po Božiču. Kolitija je birskim mrazom mnogo trpele. I mcd a**01« 'B vlakom. V»eh aedem potnikov v avtu je bilo ubitih. Značilno je, da so Japonci upo- — ------— " — "== rahljali za okupacijo Mandžu- predl0ge v pravilih JSZ posla-1 binski fond inslovensko sekcijo. to stali ^e zapopadeno v reaolu-l Revni naj ne silijo v ciji, ki je bila sprejeta na pro- . . Sle m zboru in ki ^oloča, da je višje »ole dolžnost delavce/, da so aktiv- Po vMi Ameriki je v privatnih ni v organizacijah kot so na pr„ I kolegijih, višjih šolah in v uni-unije in delavska podporna | verzah v tekuMiha kampanja, druAtva, toda vedno s sociali-ida se revne fiiJake izloči iz 'Sol, oziroma, da se naj jih ne j sprejme. To kampanjo vrSe pod pre-I tvezo, da sprejemajo le dijake, ! ki se na skušnjah izkažejo, da so nadarjeni. Taki, ki niso, pa ne spadajo v šole, Ampak če ima še tako zabit dijak dovolj denarja, ni nikjer v zadregi v* sprejem. • * Vojna se izplača V preiskavi kongresne komisije 1> profitih municijske in-dustrij<\ie pri lo na dan, da je napravHa du Pont korpora-cija med vo.mo nad četrt milijarde dolarje\ čistega dobička, in to po od bilju davkov ter vseh drugih izdatkov. ce pa je bližina bojišča, dobre prometne zveze in bogato zaledje Mandžurije, ki lahko prehrani milijonske armade. Seve- prevede in mimeografira le ti-1 stopa v smislu podanih sugestij bpo«'Jh-> i»i i • 4-v • i ' »»1 Helper, Utah. rrank Kosmatin 50c; ste odstavke, k. se tičejo angle- po svoji uvidevnosti. , po ,5i>. Chas Br/jak prank skih odsekom separatnih bla- Razno.—Glede načrta, ki ga Joe rhe»nick in Jerry Benedict, ska-. . gajen in nekaj drugih. Prevesti je sprejela v prid na^e agitaci- da se z vsakim kilometrom na-l stvar v ceiotj in jo natisniti se je konferenca JSZ v Moon predovanja ta prednost zmanj- v angleščini pa bi dalo precej! Runu z delokrogom v zapadni ša. Tehnično so sovjetske ar- dela in stroškov za tisk. | Pennsylvaniji, predlaga s. J. made gotovo enakovredne ja- Prosvetna matica. Oven, da damo našim sodru- ponskim. V odstvo je v rokah j Knjige in pisma društvom in gom pri njihovem delu vso mo-generala Blucherja, ki P^^^g drugim organizacijam Prosvet-1 goČo kooperacijo. Sprejeto. SibiHje in Mongolije pozna do- ne matice ,0 bi,e poslane prve! predlaKa, da se naj na bro tud. Kitajsko, saj je wto-|dni decembra. Ker ao organizirati z ekspedicijo v dangaj in to na j komentiranju vojnih aperacjj inicijativo bojne mornarice, ki na severu. Razočaranje je bilo ji lavorike suhozemne vojske zatQ precejSnjo> ko ao sovjeti niso dale miru. Militaristični istoveten z misterioznim genera-1 dospe]e prepozno, da ji-h nam lom Galenom, ki je bil organi-, bi bilo poslati začasno zator in svetovalec kitajskih Vsem društvom za decemberske nacionalističnih čet pri njiho- jih bodo moraia društva, hovem zmagovitem pohodu izjkatera imaj0 8ej0 prvi teden v Kantona v Sangaj. , mesecu, razdeliti januarja. (Dalje prihodnjič.) z ozirom na dramske pred- stave smo bili na uslugo z igrami in vlogami od prošle do te seje sledečim organizacijam: klubu št. 3, Oglesby, III.; klubu Št. 21, Arma, Kans.; dram. i društvu "Anton Verovšek" v Prisotni od eksekutive F. Go- Clevelandu in nov emu angle-dina. D. J. Lotrich, Jo^ko Oven, ško poslujoč emu druš. št. 744 Izčrpek zapisnika redne seje odborov JSZ dne 7. decembra 1934. paj $1.50. (Poslal Chas. Bizjak.) Lawrencf, P«. Louis BritZ 50c'i po 25c: Artemio Di Giacobbe in John Klun, skupaj $1.00. (Poslal Louis Britz.) W«i P»rU, O. Math Bizjak 45c; Peter Perusek 25c; po 15c: Frank Potrebujem, Frank Hočevar; po lOč: John Jozel. Stanley Gahriel, Frank Knafelc, Frank Rood, Geo. Spaze, Slavo Bre>ki, Frank Collenc, Anton Hosta. Joe Kuhar. Andrew Mirtich; skupaj $2.00. (Nabral Joe Cankar.) Martin. Ferry, O. Po 25c: Tony K ravan ja in Anline BrklacicH, Tomo Bf in Clevelandu. Smatra, da v FJ^nk ... . ,. ... . skupaj $5.10. (Poslal An Maslach vpraša za mnenje, ali je za sodruge umestno sodelovati v organizacijah, ki niso I Na severu se Japonci niso za- "bdložena, če že ne odpravljena. dovoljili samo z okupacijo ^V japonskem interesu je, da Mandžurije, temveč so zasedli tudi del notranje Mongolije in Džehol. Na kitajske proteste je Društvo narodov poslalo komisijo, ki so jo Japonci prijazno sprejeli, ne da bi ustavili prodiranje. Po dolgem oklevanju pred nadalnjimi imperialistič nimi sunki umiri in organizira Mandžurijo. Tu si lahko ustvari obsežno težko industrijo, kateri doma na Japonskem manjkajo predpogoji za uspešen razvoj. Zato pa potrebuje časa Program k uspelumi Eksekutiva JSZ je na svoji prosti seji dne 7. decembra sklenila apelirat+na vse klube JSZ, da naj organizirajo v tem in v prihodnjem mesecu agitacijsko delo tako, da bodo uspehi čimveč ji. Eksekutiva se zanaša na vse člane in članice, da bodo sodelovali pri tem delu, kajti le s kooperacijo vseh bo rezultat agitacijskih tednov res ugoden. Agitacijsko delo, v katerem se iiaj članstvo te tedne koncentrira, vključuje sledeče glavne točke: 1. Razpečavanje Ameriškega družinskega koledarja, ki je bil razposlan ta teden. ' 2. Pridobivanje novih naročnikov Proletarcu in iztirjavanje poteklih naročnin. 3. Pridobivanje članov ter članic klubom JSZ in mladinskim odsekom. 4. Zbiranje prispevkov v agitacijski fond JSZ in "Proletarca99. 5. Širjenje socialističnih brošur in knjig v slovenskem in angleškem jeziku. To je obširno polje. Ako klubi delo pravilno planirajo in vaJoge praktično razdele, in če se jih člani in članice na-vdnšeno lote, bodo doseženi triumfalni uspehi. SNPJ, Little Falls, N. Y. Tisk in literatura.—Koledar dobimo iz knjigoveznice 10. decembra. Razposlan bo takoj, ko ga dobimo. Kar se tiče Proletarca, je bil mesec november še prilično dober. Brošur se proda na naših prireditvah precej, posebno v Chicagu, toda zelo malo ali nič slo-1 *jpj"vVki štv-iri"" VnraVanie še ™ v.arcien, ivan Mo.eK ,n venskih,- dasi se naših priredb j Uč ^ev^^ John Rak. Tajnik Chas. Pogo- udeležuje 75 odstotkov takih j ^ ^^ ^ ljudi, ki razumejo alovensko vodstvom komunistov in je še boljš^ nego angleško. Treba; danes, toda tega ne priznajo, bo posvetiti razpečavanju slo-IQven menif da je za miAe giba. venske delavske literature več nje koristno, če imamo z delav-pozornosti. Brošure ABC socia- takozvane agitacijske dneve ali tedne, na katere se naj bi sistematično koncentrirali pri razpečavanju koledarja, pridobivanju novih naročnikov Proletarcu, iztirjavanju poteklih naročnin, v agitaciji za nove čla-06 klubom, zbiranju prispev- . kov v agitacijski fond JSZ inlJos,°Ph Sno>' in JopePh Pirman; Al- Leonard Alpner, Mary MiheliČ širjenju socialističnih brošur ^l™ Kovanja lOc skupaj $2.10. | in tajnik kluba. • , \ : „ .» • * „ (Poslal Joseph Snoy.) ter knjig. Predlog »prejet. Pro- Str«b«ne. P«. Loui« Brit* $1; po glas se objavi V listu in apel na 50c: John Terčelj in Louis Humar, klube napiše Garden. | pkupaj $2. (Poslal John Terčelj.) . ... Drtroit, Mich. Anton Anžiček $2; uven govori o organiziranju Joseph Anžj^k $l. po 25o: Paul Ce- brezposelnih V posebne klube, sefl, Sam Vukich. Georjre Petrano-kakršrega imajo na primer na- vioh, Martin Devich, Geo. Brklacjch, ■ ..... — * ~ t.---Besonich in Modic lOc; . ... i ______ _______ Anton Anži- njih za socialistično agitacijo ček.)__p0 $i: Mr. in Mr*. John Plah- lahko veliko storimo. tal-, Mary Knes, A. Naprudnik in Jack Ločniškar; Joseph I)evyak 50c; po 25c: John Kranjc in Joe Mihelich, skupaj $5.00. (Poslal A. Naprudnik.) Pori W«»hington, Wi». Frank Le- socialistične, vendar pa so naklonjene naprednim idejam in relec. Za predsednika seje izvoljen Lotrich. Zapisnik prejšnje seje sprejet. Dopisi.—Tednik New Leader iz New Yorka predlaga, da «e bi naročnino nanj in Proletarca kombiniralo tako, da bi vsakdo, ki naroči »Proletarca in doda še določeno znižano naročnino na New Leader, prejemal olba lista. Po razpravi sklenjeno, da se zadevo prepusti v izvedbo u-pravniku Jn ako potrebno u-pravnemu odboru. Eksekutivit ponudbi ne nasprotuje, ako je doneske v agitacijski fond. skov^hek 50c. Latrobe, Pa. Mary Fradel 25c. Skupaj v tem izkazu $59.10, prejšnji izkaz $'247.83. Skupaj $.106.93 Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURJl: At 3724 W. 26th Street 1:30—3:30; 6:30—8:30 Daily Tel. Crawford 2212" At 1858 W. Cermak Rd. 4:30—6:00 p. m. Daily Tel. Canal 9695 v Wednesday and Sunday by appointments only Restdence Tel.: Crawfor«I 8440 If no an»wer — Call Auttin 5700 lizma imamo še pretfej v zalogi. Namenjena je socialistični agitaciji in vzgoji in zato bi klubi Storili koristno delo, ako se potrudijo, da jo razpečajo. Klubi it 1. 16 in 221 v Chicagu so se odločili za agitacij-, ,ske mesec. Razpečavajo koledar, knjige Cankarjeve družbe in brošure, ob enem pa agitira-jo za Proletarca ali pa zbiraio' skimi organizacijami čimveč kontakta. Ne bo škodilo, ako! skušen sodrug, kakor je Maslach. deluje kjerkoli ima priliko zastopati svoja načela in po-j magati v boju proti nazadnja-| štvu in kapitalizmu. Mnenje vseh drugih je, da ^e ; ZA LIČNE TISKOVINE , VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO > Adria Printing Co. 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Tel. Lincoln 4700 P R O LE TA R E C SE TISKA PRI NAS. z njo mogoče koristiti tudi agitaciji za Proletarca. Tajnik prečita pism6 'John Terčelja, ki sporoča, da vsled dela in drugih zadržkov ne more podvzeti daljše agitacijske ture. Morda mu bo mogoče iti pozneje. Poroča tudi o dobro uspeli konferenci v Moon Runu. Tajnik dalje omeni Podboje-! vo pismo glede nabavl janja izjemnih znamk. Prečitano je nato pismo s. Ko-kotovicha iz Denverja, Colo., in poročilo s. Maslacha o konferenci naprednih srbskih delavcev v Pittsburghu, Pa. Druga poročila. — Tajnik stavbinskega odseka F. Zaitz predloži pismo Fr. Taucharja, ki vpraša, ako mu je mogoče izplačati njegov delež iz tega fonda. Navaja, da bi rad naročil več letnikov koledarja v stari kraj in poravnal obveznost za naročninfMer par drugih. V razpravi je b7Fo naglaseno, da se naj np izplačuje nikomur, razen ako je posebno izreden slučaj, kajti paš denar je vložen v stavbinskem in posojilnem društvu, ki vlog zdaj ne izplačuje. Iz tega razloga se ni ugodilo na prejšnjih sejah par Iz poročila tajnika Pogorel-! drugim. Nekateri so argumen- pa. — Klub št. 228 JSZ v Purs-glove, W. Va., je bil prošli mesec reorganiziran. Vpisalo se je vanj 0 članov in članic. Glasovnice s predlogi za dodatke in spremembe pravil JSZ so bile razposlane klubom in posameznim članom. —- John Zornik, tajnik kluba Št. ,114 v Detroitu priporoča, da se naj bi c s I Knjige Cankarjeve EDICIJA 1935 družbe tirali, da je to drugačen slučaj, ker se gre za obveznosti Proletarcu. Pri glasovanju je bilo oddAnih 5 glasov, da se izplača ^ in šest, da se ne izplača."T Zaitz poroča, da bo v soboto m 15. decembra občni zbor Jugo- k slovanskega stavbinskega in J-posojilnega društva* V katerem 1 Tj ima nalogo zastopati naš stav* Pi l HVIMA $1.10 ■»« $1.25 ako jih kupite v uradu. 1. Maks Beer: Splošna zgodovina socializma in socialnih bojev. I. KNJIGA: STARI VEK. 2. Maks Beer J Splošna zgodovina socializma in socialnih bojev. II. KNJIGA : SREDNJI VEK. 3. Pavel Nizivoj: Pod severnim nebom. i * . * 4. Ivan Molek: Sesuti stolp. Koledar Cankarjeve družbe za leto 1935. Z. - Naročila naslovite: PROI.ETAREC, 3639 W. 26th S|., Chirago,Ill. J WVf Ulktak.t .. J Vsebina, ki jo nudi enoindvajseti letnik AMERIŠKEGA DRUŽINSKEGA KOLEDARJA je sama na sebi dokaz velike vrednosti te knjige. Čitatelji je" bodo nedvomno veseli, ker jim nudi mnogo razvedrila, in ob enem je bogata raznih podatkov in priročna vsem4 ki s^ zanimajo za delo, ustanove in razvoj našega ljudstva v tej deželi. "V <* ISoslove spisov v sledečem pregledu vsebine novega Koledar jim na-vajami) po abecednem redu. LrpiiKloviii del BOŽIČNA ALEGORIJA. Socijalna povest. Spisal J oš ko Oi>m. HOTEL CARNIOLA. Slika iz življenja priseljencev v Čhicagu. Ivan Molek. IN ZGODILO ŠE JE. Povest iz a nižinske tragedije. Spisal Ivan Vnk MALČI. Slika iz življenja rojakov v Chicagu v nekdanjih dneh. Spisal Ivan Molek. MATEJEV SEN. Uničene sanje in konec človeka, ki so (/a strle razmere. Angelo Cerkvenik. MOČ LAŽI. Portret hude besede, ki se razvije v govorico laži in vpliva porazno na prizadete. Katka Zupamtič. OČKA, PRIPOVEDUJ MI PRAVLJICO. Pripovest o mogočni deželi in človekoljubnem vladarju. Ivan Vvk. » PREOBRAZBA PIERRA CHARDAINA. Povestna slika človeka, ki ga stroji otope za vse. I. Ehrenburg.—Cv. K. PRIPOVEDKA O JUNAKIH. Razglabljanje o Rusiji, kakor je bila in kakor je danes. Maksim Gorki. RAZKLANE DUŠE. Povest o priseljencih, ki so nehote, po svojih instinktih, razdeljeni na dvoje, da so tukaj in tam in nikjer. Ivan Jontez. RUDAR MATIJA. Poset k družini premogarja. Louis Beniger. SVOJI K SVOJIM. Slika iz današnjih dni. Katka Zupančič. ŠTEVILKA 2874.' Pot iz upov v polome in potop v številki. Anton Slabe ŽRTEV "STOODSTOTNEGA" DRŽAVLJANSTVA. Frank Tauchar. Pesmi v koledarju V tem letniku Amtriškrga družinskega koledarja je enajst pesmi, katere so bogat literarni prispevek k celotni vsebini. Te pesmi so sledeče : 14ČLOVEK NI KAMEN.*' Katka Zupančič. — "DREJČNIK ANDREJ GOVORI Mile Klopčič. — "KDO JE KRIV." Katka Zupančič. — "MI HOČEMO DALJE " Frank Zaitz. — "NOSNO DEKLE NA JETNlšKEM DVORIŠČUErnst Toller-M K — "POMLADNO JUTRO V MESTU." Tone Šeliškar. — "POVEST O SEKIRI." Mile Klopčič "PRIŠLI m" MUe Klvpčič. — "TRAGEDIJA PREMOGARJA." Ivan Vnk. — "UMIRAJOČA STARKA." MUe Khpčič. — "VRNITEV." Mile Klopčič. Zgodovinski in drugi spisi "O NAŠIH LJUDEH V SEVERNI MINNESOTI." Priredil Frank Zaitz. To je dozdaj najpopolnejši spis o Slovencih,, ki so naseljeni v teh krajinah železne rude "SKOZI VINTGAR." Potopisna črti-a. Spisal Ivan Vuk. "SLEPI ZAVOJEVALCI." Pogled v sile iive fmrode. Mmtrice Maeterlinck-ivniiVvk. "HITLERIZEM S STALIŠČA ZGODOVINSKEGA M A TERIA LIZMA." — Angelo Cerkvenik. "IZ NEURJA ZMEDE V NOVO CIVILIZACIJO." — Frank Zaitz. "REAKCIJE STARA POT" študija razmer in razvoja v luči konfesij.—Janko Zega. "VELIKA PAREŽLJIVOST STRICA SAMA." Anton Garden. Pratika in koledarni del Seznam dni in godov prinaša letnik 1935 v bolj ekonomični obliki. Na ta način je ko-' ledar šest strani na boljšem za drugo gradivo, dočim so dnevi in godovi navedeni veliko bolj praktično, kakor v dosedanjih letnikih, kajti na vsakih dveh straneh so štirje meseci. Poleg tega je na 7. strani seznam datumov za leto 1936-37 in 38, kar je posebno prikladno za odbornike društev in klubov, ki svoje delo in priredbe planirajo daleč v ■naprej. —- Koledar ima točen seznani luninih sprememb, dolgosti dneva, mrkov sonca in lune, seznam praznikov in splošne koledarske podatke. Informativni del koledarja "JUGOSLOVANSKE PODPORNE ORGANIZACIJE V ZED. DRŽAVAH' je spis, kakršnega v taki statistični obliki še ni bilo v nobeni publikaciji. Priredil ga fe Frank Zaitz. Vključuje jwdatke o vseh slovenskih, hrvatskih in srbskih organizacijah.-Ima tudi poseben kondensiran seznam članstva in imovine vseh po redu njih velikosti; dalje so v tem spisu poglavja o prvi jugoslovanski podporni organizaciji v Kanadi, ki je razpadla, o delu za slovensko podporno:jednoto v Argentini, o jugoslovanski bratski federaciji in muilovnik glavnih vrtrdnv. —■—**--—-■-:-— Pod naslovom "KONVENCIJE JUGOSLOVANSKIH ORGANIZACIJ" je v koledarju statistični pregled, ki ga ne dobite nikjer drugje. Priobčujemo ga vsako leto. V njemu so navedene organizacije, ki so imele konvencije l. 193U, število delegatov in druge podatke. Vključene so podporne, politične in ostale jugoslovanske organizacije. Informativni del je bogat tudi na drugihjx)datkih: N. pr.: "KATASTROFE NA VODI." V tem pregledu so podatki o vseh večjih nesrečah, ki so se dogodile na morjih, jezerih in rekah od l. 1833 naprej. Koliko je bilo republik pred svetovno vojno? Kolika monarhij? In kolikšna je bila površina prvih kot drugih v teh dveh razdobjih? Na ta vprašanja odgovarja pregled z naslovom "FORME DRŽAV PRED IN PO SVETOVNI VOJNI". Zanimiv je tudi seznam političnih umorov in eksekucij od sarajevskega atentata naprej, ol) katerem se je uzgala svetovna vjojna. Druffi informativni članki so: "DIPLOMATSKA ZASTOPSTVA". —- "JSZ — DELAVSKA POLITIČNA ORGANIZACIJA". — PODATKI O SVETOVNI VOJNI" --"PROSVETNA MATICA". — "SLOVENSKO ČASOPISJE V AMERIKI". — "ŽIVI JEZIKI" in več krajših informativnih notic. Pod RAZNO so v tem letniku "UREDNIKOVE PRIPOMBE*1, "PROLETARČEVA KNJIGARNA" in pa "VREDNOST NAŠIH KOLEDARJEV porireli i 11 ilii^rar Noben jugoslovanski koledar ni ilustriran tako bogato, kakor Ameriški družinski koledar. V leposlovnem delu prednjačijo reprodukcije oljnatih slik priznanih umetnikov, med njimi H. G. Pruska, ki je v tem letniku izredno dobro zastopan. Mnoge n^rodukcije predstavljajo slike iz priznanih galerij umetnosti sirom 9 ve tu. Spis o Minnesoti je ilustriran, ravno tako Vukov potopis "Skozi VintgarVseh slik in ilustracij v koledarju je v tem letniku približno osemdeset. Ameriški Družinski Koledar stane v tej deželi 75c in za inozemstvo $1. V popularnosti raste od leta do leta. Svojcem v Jugoslaviji boste zelo ustregli, če jim naročite Am. druž. koledar, ker jim bo služil v po-menek med vami in njimi ter jim odgovoril in razložil mnoga vprašanja. Naročila naslovite: PROLf TAREC, 3639 W. 26th Street, Chicago, III. RAZPELO "MIRU" V JUŽNI AMERIKI Ko sem končal pismo, ji' pri-j šel v Dom Joe Jereb h sopro-L.go, POva'>iI me je v s\ojo hišo, ki naj b > tudi moj dom, dokler bom tukaj. Vssftmem prtljago in jo zložim v-iijegov, avto. Za stan lo mi dali zelo lepo .sobo in Jereb mi je zagotovil, da mi je n.a ag.iaeiji na razpolugo h svo-■^■■tl bil trdovraten in vztrajal pri svojem odklanjanju. Ne bil bi g a silil, to la ker sem vedel, da bi to lahko storil, nisem takoj ;>o pustil. Naslednji dan pride njegov sin k tajniku društva Le o *Bre-garju po bolniško nakaznico in pojasni, da je oče včeraj, ko je jim ss-tojn. Njegovo sodelova- prišel domov, padel s črešnje in nje sem ^veseljem sprejel. kakor menijo zdravniki, Joe Jereb je po poklicu pri .padcu zlomil hrbet. >tav'jinski delavec in kontrakH Meni je bilo takoj »i je Argentina je pred leti postavil« na najvišjem vrhu gorovja Ande« ob meji Bolivije razpelo • Kristom v znamenje miru v Južni Ameriki. Toda vojne, revolucije in civilne vojne zadnjih let, posebno vojna med republikama Paraguay in Bolivijo za provinco Chaco, jasno priča, da Krist na gorovju Andes ni mogel izvršiti dane mu naloge. Par ste tisoč življenj je ie bilo izgubljenih. Kartonist je to goro miru naslikal v goro mrtvaških glav — posledica neumornega klanja. Vse centralno in juino ameriške dežele so verno katoliške. vtisi z agitacije po naših naselbinah Piie Nace Žlemberger (Nadaljevanje.) V VVarrenu smo si ogledali Jugoslovanski dom, ki s^^i^fa zgradili 1. 1927. Lastuje ga delniška družba/ v kateri so Slovenci in Hrvati ter njihova društva. Opazil sem, da nas nekateri z začudenjem opazujejo. "Tre-| ba je, da se^razidemo/' sem jima dejal. Plahtar je nekaj ta-i kega pričakoval, ne pa Petavs. Želel je govoriti-še z marsikom o svojem lepem letoviščnem posestvu v Little Fallsu, N. Y., v | katerega bi rad zainteresiral posebno kako delavsko organi-! zacijo, da bi ga prevzela za izlete svojega članstva. Poslovila i sta se in mi želela mnogo us-; peha. Tako sem odslovil dva dobra dečka in ostal brez pomočnika. kleti, ki sta pri njima na stanovanju. tor. Ima lepo moderno hišo, ki si jo je sam zgradil. »Pravil mi je, kako je bil v čas i gramofon in klavir v stanovanjih ameriških družin takorekoč potreben luksus. Od kar pa je radio tako izpopolnjen, sta v povprečnem stanovanju gramofon in piano iz mode in kdor ju hoče, ju danes lahko kupi za mal denar. Seveda ne dobrega novega klavirja, ampak take, kakršne so izdelovali y množini za družine delavcev in farmarjev. Jerebova soproga vzorno *kr-bi za čistočo v domu in za kuhinjo. Imata dva korenjaska sinova, ki pa sta bila tedaj brez dela, kakor nešteto drugih. Na agitaciji v akronski okolici mi je Jereb veliko pomagal. Je sposoben za ta posel in prepričan socialist, ravno tako njegova soproga, ki je bila vesela najinega uspeha. Enkrat je .*el z nama tudi njegov brat VJncenc. Obiskali smo rojake, ki so Člani slovenske župnije. Uspeh je bil neznaten. Prišli smo k družini Ušnik. Gospodinja nam pojasni, da si bi Proletarca rada naročila, da ga je prej redno brala, zdaj pa je kriza prekrižala marsikak račun in načrt. Rekla je, da ji ugajajo moji dopisi, in da si je posebno zapomnila moj dopis I. 1924 o Franku Modicu, ki si je v hotelu v St. Louisu, Mo., sam končal življenje. Bil je še Na pikniku je bilo dokaj za t>avn,o. Igral je Frank Tomšičev j zelo mlad, kaje omagal na po-orkester in -sodeloval je tudi tu ovir. Za Modiea se je zani-pevski zbor kenmorskega slo- mala, ker ga je poznala* istota-venskega doma. Dobili smo ne- ko njegovo mater. Izrezala je kaj naročnikov in seznanil sem tisti moj dopis in pesmico ter se z mnogimi rojaki. oboje poslala njegovi materi v J eževa soproga ima v Akro-stari kraj. Rek la je, da bi rada nu brata Martina Podobnika,J tisto pesmico fbrala še enkrat, ki je naročnik Proletarca. Ob- Obljubil sem, da jo prepišem in iskali smo ga. Je Vpečlar". Stan znova objavim. Pokojni Modic imajo trije skupaj. Videl sem, je rad koval pesmi. Po njegcfff da zelo ljubijo snago, ker se smrti sem poslal precej njego-nič ne pozna, da se "pečlajo". j vih verzov iProletarcu, pa so jih Poslovil sem se od vrlega so-j vrnili s pojasnilom, da niso Somišljenika Ježa in njegove so-1 piljeni" in da so presentimen-proge, pri katerima sem bil ti. talni. Nekdo mi je potem sve- dni in nadaljeval z obiski v Kenmore. Ko se je vršil v Cle-velandu X. redni zbor JSZ, smo se z Ježevimi zopet sešli. Bil Spomnil sem se, da je bil v tej sem zelo vesel tega srečanja, naselbini znan agitator za napredno stvar Frank Modic. Ko sem prišel na njegov dom, je ravno dospel z dela. Povedal mi je, da je delo nedavno šele I dobil, in da ne bo imel časa hoditi z menoj. Bo pustil tudi zastopništvo, je dejal, češ, naj še kdo drugi dela za napredne liste. Obljubil pa mi je, da me bo V Kenmore sem med drugimi obiskal John Slanovca, ki živi v slov. domu in je domov hišnik. Poznava se še iz časa, ko je delal v premogovniku v Maynar-du, O. "Posteljo imaš pri meni, a drugo si boš moral oskrbeti sam, ker imam ženo bolno," mi je dejal. V domu sem nato napisal ne- pel.ial rojaku, ki ima avto in] kaj t Proletarca, x pismo~yrm pri katerem bom skoro gotovo dal tudi enajst potrdilnih list-lahko tudi na stanovanju, do- kov od naročnikov Proletarca. kler bom tukaj. "To je Joseph imena prispevateljev v tiskovni Jež," ga mi je predstavil, ko fond in pa petak, ter pismo sam sva dospela k njemu. Povedal mu je^»kdo sem in čemu prihajam." J. Jež je napravil name že na prvi pogled dober vtis. Z ženo sta bila takoj pri volji, da imam pri njima iahko stan. "Delam ponoči," je pojasnjeval ; Jež, "toda čez dan te »bom lahko spremljal okrog rojakov, zvečer pa ti bo pokazala domove naših ljudi moja žena, da vrgel v poštni nabiralnik. Tega pisma niso pri Proletarcu nikoli prejeli. Primerilo se mi je prvič, da se je to pripetilo, das sem gotovino že dostikrat pošiljal v pismih, bodisi Proletarcu in drugim. Poslal sem nato d upi i kat, naročnikov, ki so mi plačali naročnino, in petak, nisem pa mogel poslati imena darovalcev, kajtfl*? sem imel samo na ori- toval, da jih naj pošljem "času", ki je tedaj če izhajal. Ampak Modiceve pesmi so ostale neobjavljene. Omenjena, ki jo je spisal pred svojo prostovoljno smrtjo, se glasi: Prevare našel sem in trpljenje, — začetek konca. Meglen jesenski čas odvzel mi rožni cvet, ujrra-bil ptičji spev in mi pustil star obraz. • - V njem upov ni sejal. Minul je cvet in sad odpaduh—- Ne vrne več ek> ptičji *p->v, -— pomlad ne vrne več se zame. je ono uikoj zal včerajšnje šale, četudi vem, da ni bila ne vzrok ne povod nesreče. Ali drugi so le kovali dovtipe, češ, ko Ibi bil poslušal Načeta, se bi naročil in dan se bi mu sukal drugače in ne bilo bi nesreče. Leo Bregar je delal prej v premogovniku na Maynardu, O. Je vesten društveni tajnik in ves čas aktiven v JSZ ter naročnik Proletarca. Pred par leti mu je umrla žena. Ima dva sinova in dve hčeri. V Akronu\sem potrkal na vrata Louis Valanta. Z njegovo materjo sva bila v domovini soseda. Je star naročnik Proletarca. Odprl je njegov 19-letni sin. "O, že vem, čemu si prišel," mi pravi v lepi slovenščini, dasi je rojen tukaj. "Očeta ni doma. Z dela pride čez pol ure. Bom pa kar jaz plačal Proletarca, saj ga tudi jaz čitam, posebno kar je angleškega," je dejal. "Bom raje očeta počakal," sem mu odvrnil. Fant mi je nato pravil, da opravlja doma gospodinjska dela. V Valantovi hiši živita še dva rojaka — oba naročnika. Tako sem opravil delo tudi tukaj, kolikor je bilo v danih okolščinah mogoče. Poslovil sem se od sodrugov in sodružic v Akronu ter od Jerebovih, pri katerih sem bil teden dni, pa niso hoteli za trud in stroške, ki so ga imeli z mano, niti centa. Naj le še ostanem pri njih, je rekla M rs. Jereb. Nato mi je želela v agitaciji za Proletarca veliko uspeha, Joe Jereb pa me je odpeljal v bližnji Barber-ton k Johnu Jankoviču. < Dalje prihodnjič.) PRIREDBE ki l IIOV J* S. Ze V sledečem seznamu so priredbe klubov JSZ, konferenčnih organizacij in •ocialittičnih pevskih zborov. Ako priredba Taiega kluba ni vključena, nam »poročite. » JANUAR. OGLESBY, 1LL. — Klub it. 3 JSZ priredi veselico in vprizori dve enode-janki v nedeljo 6. januarja ob 7. zvečer v Muse dvorani. POWER POINT, O. — Konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne matice v nedeljo 27. januarja ob 10. dop FEBRUAR. CHICAGO, ILL. — Veselica kluba st. 16 na north side v soboto 23. februarja v Aldine Hali. ----MAREC CHICAGO, ILL — Prireditev v korist Proletarca v nedeljo 10. marca v boš porabil ves svoj čas za agi- ginalni listi, ki se je izgubila z tacijo," mi je dejal. | omenjenim pismom. Prispeva- Je« me je vozil po naselbini telji so bili » Nilesa in \Varre- :in pomagal agitirati. Videl sem, da je priljubljen med ljudmi. Je tudi predsednik društva SNPJ. Povabil me je na njihovo sejo nedeljo dopoldne. Obiskana je bila bolj pičlo, članstvo pač zaupa odboru, ki delo ve-j stno vrši, toda odbornikom bi bilo ljubše, če bi vsi prihajali ! na seje. J. Jež je v Warrenu tudi zastopnik Proletarca. Popoldne istega dne je v Kenmoru pri Akronu imela piknik organizacija tamo'nje- na. Njih ime>*f stA mi potem j>reskrbela Plahtar v Nilesu in Jei v Warrenu, da sem imena končno vseeno lahko dbjavil,- Denar, ki sem ga dobil za naročnine in v tiskovni fond, sem odpošiljal iz vsake naselbine sproti, zato, da bi se mi ga ne nabralo toliko, da bi ga moral nositi celo ,v ročnem kovčegu. Ako bi mi kovčeg kdo vzel in b, razglasil tatvino, bi mi ljudje ne verjeli, da sem nosil tudi gotovino v njemu. Svoječasno-je bilo »v nekem listu poročapo, da APRIL. CHICAGO, ILL. — V nedeljo 21. aprila koncert Save v dvorani SNPJ. ........................................ rimr* ■nt Milwaukee Leader Največji ameriAki socialistični dnevnik. — Naročnina: $6.00 na leto, $3.00 za pol leta, $1.50 ta tri mesece. Naslov: .540 W. Juneau Ave. MILWAUKEE, WIS. t» i' _ rut rroietarca v - \ Kenmoru se mi je v prere- dvoran. SNPJ^ kanju z ljudmi zabrisal v spo- IMPERIAL, PA.-Konferenc. klu- min se en dogodek. \ Domu bov JSZ in društev Prosvetne matice sem dobil rojaka, ki je VČasi četrto nedeljo v marcu, delal v premogovniku. Potem ie biljzemljiščni agent, nato pa fskal in našel srečo v oskrbovanju pijače žejnim v času prohi-bicije in z udeležbo v igrah. Kni /nancH MIH <*a najr >\arhl. <%h % 1J \ da se naj naroči na Proletarca. lHililAU t Branil se je, pa sem v šali de- m H| ■ ^ M jal. |o- II i'11 ■ ■ lm Mu leti nesreča. Prisotni so smejali" temu dovtipu, toda on je Poljudna izdaja. Obsega 400 strani. Vezana v platno. Cena Sl.t.1 ga doma. V ršil se je na i/ovko- se je njegovemu zastopniku do-vem vrtu. Dasi se J. Jež ni po- godila baš taka nesreča, to je, čutil dobro, je dejal, da me bo da mu je bil ročni kovčeg, v ka-on peljal v 50 milj oddaljeni terem je imel tinli nabrano go-Kenmofe, kar je storil, dasi tovino, ukraden. Pozneje so sem mu branil. Z nama je bila pravili, da so videli kovčeg pri njegova soproga, in pa dve de-j njemu doma. Trn 4 J "l»lXi\MITI The Story of Class Violence in America , By LOUIS ATM MIC Revised Edition $2.00 ORDER KROM PROLETAREC .1A.19 W 26th St , Ckičato, III. Veliko delo znanstvenega utemeljitelja socializma, v katerem opisuje ter odkriva vse zakone današnjega gospodarskega razvoja in njegovo pot v novo družabno tvorbo. Vsakdo, ki se hoče dobro seznaniti s temeljnimi zako* ni socializma, bi moral či-tati to veliko delo. Naročila pošljite na: • Vrulvtnrer 3639 We»t 26th Street, CHICAGO, ILL. Poučne in znanatv*ne knjige. Romani, poveati, črtice in opiti. KNJIGARNA PIMM.tlAIMA lUilM \\rmi 2rOi............... Pertinčarjevo pomlajen je, (E. Kristan), sanjska povest, broi. 60c, vez. ........... 1.00 Plat svona, (Leonid Andrejev), .50 novele, vez............ Povest o sedmih t/ .-»enih, (Le-onid Andrejev), posvečena .40 L. N. Tolstoju, vez........ .25 .25 .35 .35 .50 .50 .20 .50 • Zadnja kmečka vojska, (A. Se- .80 25 .30 .25 Francka in drugo, (E. Kristan) broi.................... Glad, (Knut Hamsun), roman broš. .............;...... Gad je gnezdo, (VI. Levstik), bnš. 50c, vez............. Golem. (G. Mejrringr), roman broš. 35c, vez............ Goepod Frtdolin 2otna hi njegova drušina, (Fr. Milčin- ski), vez................ Grešnik Lenart, (Ivan Cankar), življenjepis otroka, 'broa.................... Hadii Murat, (L. N. Tolstoj), roman, broš. ............. Hrptamercn, (Marg. Valoiska), T povesti, broš............. Humoreske, groteske in satire (VI. Azov in Teffi), broš. . . Idi jot, (F. M. Dostojevski), I. n., III. in IV. zv. broi. @ 65c, vez. @ ............. 1.00 Vsi štirje broširani $2.50, vezani .................3.50 Is modernega sveta, (F. S. Finžgrar), roman, vez...... 1.25 Is naših krajev, (Zofka K veder), povesti, vez..,........ Igračke, (Fr. Milčinski), črti- .....vez._.............. . ^ rt m ki n krog, (A. Koievni-kov), povest ^ za mladino s slikrmi, broš............ Jug, (P. Chocholoošek), zgodovinski roman, broš. 50c, vezar. ................... Jubilejni rbornik, Oton Zupan-čiča. vezan . .25 .75 .75 .50 .35 .60 40 .35 .50 .60 .20 .35 .50 .75 .50 .35 .75 .60 .35 .50 .40 .20 .25 Povesti, (Fran Erjavec), vez. eio), I. del. broi. $1.25, vez. 1.50'Po strani klobuk, (Damir Fei- II. del, broš. $1.25, vez____ 1.50 t«1)« humo.reske, brnk..... III. del, broš $1.25, vez____"1.50 P»»g*inski otok, (Anatole Deteljica, ali. življenje treh France), vez............. .80 kranjskih bratov, francoskih Prelepa Vasiljica in druge ru- vojakev, (Janez Cigler), ske pravljice. (Cvetko Go- broš......................40 »ar), broš. .............. Domače šivali, (Damir Fei- Povesti, (Maksim Gorki), broš. fel)*. vez.................35 Parti in sanke, (L. S. Orel), Deveti januar (M. Gorki), čr- kriminalen roman, broš..... .25 tica iz ruske revolucije, broš. .20^Pikova dama, (A. S. Puškin), Don Corea, (G. Keller), roman povest, broš..............35 •broš.....................15 iPot»p, (H. Sienkiewiez), ro- Dve slike, (K«. Meško), broi.. .40 mai., vez. I. del. $3.00, II. del Dvonciec, («Karl Bwald), na- j $2.75, oba dela skupaj, 1093 ravoslovne pravljice s slika- . strani .................. 5.00 mi, vez..................75 j Poveatice, (Rabindranalh Ta- EKsabeta, hči sibirskega jet- , srore), broš............ nika, broš. .f..............20>Podoke iz sanj, (Ivan Cankar), Filozofska sgodba, (Alojz Ji- vez. .'"TV................. rasek), vez...............35 Posigalec, (K. S.), broš...... Povesti, (Lovro Kuhar), broš. Predor, (B. Kellermann), socialen roman, broš........ Roman treh src, (Jack London), vez................ 1.25 Razne povesti, broš...........35 Rim. (J. S. M srha r), broš. 75c, vez............. . r-. .. 1.25 Rodbinska sreča, (L._N. Tolstoj), roman, broš.. .50 [ Sanin (H.*, Areibašev), vez.,. Se!o Stepančikovo in njegovi prebivalci, (F. M. Dostojevski), humorističen roman, broi......v.............. 1.00 Spomini Krištofovega Peprka. (Joseph Su^hy), lično vez. Srce, (Ivan Albrectt), novele, vez. . . ............... Slika Doriina Grajra, (Oscar Wilde), roman, broš....... S poti, (Izidor Cankar), potopisne Črtice, broš.......... Sosedje in druge novele, (A. P. Cehov), broš......j . . . . Sisto e Šesto, (Federer-Polja-nec), povest iz Abrucev, br. Stric Tomova koča....... Srce, (AmidS Miklavčiceva), k vzgoji mladine, vez........ 1.25 1 Spomini nit Prešerna, (Erne- stina Jelovšek), broš....... Srečolovec, (H. Majar), povest, bros.......7....... Samosilnik, (Anton Novačan), 10 poverti, broš........... Starofodi jske pripovedke, (.los. #uchy), s slikami, l>ro4...... Spoved, (L. "N. Tolstoji. Itok. Step ni - kralj Lear in hiia ob Volgi, (Slepnjak-Turgenjev), broš. . .......... ... . .......45 Tarzan, sin opice, (Edgar R. Burrough).. brošr60c, vez.. .HO Tarzan in svet, (Edijar R. Bur- roug-h), vez.............. .PO Tarzanove živali, (Edtfar R. Burrouph), broš. 60c. vez. .80 Tarranov sin, (Edgar R. Bur- V roujrh), Vez. ..... ... ......80 Tarsanova mladost v džungli, (Edsrar R. Burroajrh), vez. .80 (Vpeh pet knjige vez. $3.00.) Taras Buljba, (N. Gajfrtlj), satirična povest, broš. 60e, vez. .80 Tri povesti (I,. - N. Tolstoj), (Jetnik v Kavkazu, Starca, Koliko zemlje potrebuj" človek), broš................35 Tik za fronto, (Dam i I Feiffel), vez.".....................60 Odovtea, (I. 10. Tornic), povest broš. 35c, vez..............50 Uperntki, (Ivan Lah), povest kmečkih uporov, vez..'......60 V Ameriko »n po Ameriki, (A. KHrtan), broš. ...........SO Veliko mravljišče. (Ivan Molek) mehkn vezba . ............. .50 Viln |eva repatica, (VI. Levstik), satiričen roman v dveh delih, broš. $1.50, vez. 2.00 Vitez iz rdeče hiše, (A. I)u-mas), roman iz časov francoske revolucije, broš. 50c, vez.......v......^...... .75 Vladk i in Mitka, (Zofka K veder, vez..................40 V oklnpnjaku okoli sveta, (R. Krn H), v «lvrb delih, broi. 1.25 4 V roKatvu, (Ivan Ma(irii-), roman luge m boli, vez.... ^.(M) /.idnji val, (Ivo ftorli), roman, bros. ... rr-rr........... . ' .80 Zadnja pot kapitana Seotta, 1 (Pavel Kunaver), potopisne črtice ekspedicije na vttni letaj, bio«,.......... noa), rjfoilovinu kmetskih uporov v 14. in 15. stoletja, ve«.........:........... 1.00 Zapiski is mrtvega doma, (F. M. Dostojevski), v dveh delih, vez................. 2.00 2elezna peta, (Ja.'k London), ' socialen roman v dveh delih, broš................. Zmc te in konec gospodične Pavle, (Ivan Zoreč), broš.. Za srečo, (Fr. Malotfrajski), povest, broš............. Zvonar jeva hči,- (M iller-Ster- žaj), povest, broš........ Zrine i, (Rado Murnik), pove- •KO sti in orisi, vez.......... . Ženini naše Keprnele, (Rado Murnik), satiričen roman, broš..................... Z ognjem in mečem, (H. Sien-* kiewiv-z), povest iz davnih let, 681 strani, vez........ 3.00 Zlatar jevo zlato,' (Avgust &e-noa), zgodovinska povest iz 16. stoletja, broi.......... Z.bavna knjižnica, vsebina; Zločin in madež, Mojster Roba, in Mladih zanikarnežev i lastni životopis, vez....... .35 Zbrani spisi, (Dr. Hinko Do-.40 i lenjec), broi. ............ Zbrani spisi, Val. Voonika, .50 VI. zvezek: Njegovo delo in doba, I. seiitek: Leta mladosti in učenja. II. in III. seiitek: Novelist in Politik ............ 2.00 PESMI IN POEZIJE. Akropolis in p'ramide, (A nt. Aškerc), poetični *pr»hvii po Ori.'ntu, fina vezba . .. . $ 1.00 Atila v Emoni in Romanc-., Mezdno delo in kapital, (Kari M4i"x), broš.............. viisterij duša, ove- Solnee in sence, (Ante Debe- sti ter Kritični in pole- Ijak. broš............... mični spisi, vezana.... 1.75 Slutnje, (Ivan AVbreeht), broš. III. zvezek: Jakob Ruda, Po- i bleske pesmi, (P. Bezruč), vez. tovanje Nikolaja Nikiča, . Plamteči okovi, (Mile Klop- Za narodov Majrrtr. C r- I čič), broš. 25c, vez....... tiče ter Kritični in pole- G^eamice iz prirode, (VI. Ka-mični spisi, vezana .... 1.75 pus), broi........... IV. zvezek: Knjiga za la- ' hkomi.^elne ljudi in Tujci, vezana ."...................1.75 VI. zvezek: Ob zori, Življenje in roi..........60 Ptihične motnje na alkoholski podlagi, broš. 75c, vez...,. 1.25 Rastlinstvo naših Alp, (f\ Seidl)................... .50 RazVoj socializma od utopije do zoanosti, (Friderik Engels, prevel M. Žagar) .........25 Roparska trojica, (Claessens- Molek) ..................• ,25 Sle venski pravopis,. (Dr. A. Breznik), broš............35 Socialni ideali in Kako si je človek ustvaril boga, (Mo-lek-Keracher), broš. .... .30 Slovenska kuharica, (S. Felici-ta Kalinšek), vez,, 666 strani, ilustrirana ......... . . 4.00 Smernico novega življenja (Dr. K. Ozvald), broš......40 Spol, ljubezen — materinstvo (Prof. d#T Zahor), trda vez. .35 Spretna kuharica, vezana .... 1.25 Strckovne .organizacije v Sloveniji, broš.............. ;25 Svetovna vojna in odgovornost »ocializma, (E. K.), broš... .25 Uvod v Budhizem (Joseyh Suchy) ...................15 Varčna kuharica, (Marija Re- - mec), vezana ............ '1.25 Vladar, (Niocolo Michiavelli), broš......................4u V novo deželo. (E. K.), broš. .25 * 25 Zadružna prodajalna ali kon- .65 t .35 .50 .35 .50 .50 .35 .35 .35 .35 1.00 .35 .50 Anfisa, (Leonid '.broi^rana IGRE. Andrejev), Z-brani spisi, fina vezba. L zvezek: Slike in črtice, Gorski potoki in Tovariš a ... , dXMt a. . Damijan, br. $1.25, ve,. 1.75 B^ežk, trgovec, (Wm. .Shakes- II. zvezek: Potresna povesi, , Moravske slike. Vojvoda Pero in Perica ter črtice, broš. $1.25, vez.. . 1.75 i Oba skupaj, broš. $2.25, vez. 3.25 ! , 75 Pregelj Ivan, zbrani spisi: I. zvezek: Štefan Golja in njegovi. Tolminske povesti. broš. $1.10, fina vez. 1.50 II. zvezek: Bogjvec Jernej, Balade v prozi, broš. $1.10. -fina vezba..... 1.50 IV. zvezek: Z.-godbe zdrav-\ nika Muznika, Tolminske matere sv. noč, vez 1.50 peore), vezana Čarli jeva ženitev—Trije ženi- ni (F. S. Tauchar), »Ive ša-liigri, enodejanke, broš.... Golgota (M. Krlež), drama v treh dejanjih ............ Gorpa z morja (Henrik Ibsen) igra v petih dejanjih, broš. . Strup iz Judeje, (J. S. Ma- char)................. Hrbtenica, (Ivan Molek), drama v treh dejanjih s prologom in epilogom.,........ Julij Cezar, (W. Shakespeare) vezana .... ............ Macbeth, (Wm. Shakespeare), ,Tavčar Ivan: Zbrani spisi: vez. .................. V. zvezek: Tzza kongresa ,2.00 Othello, (Wm. * Shakespeare), VI. zvezek: Cvetje v jeseni vezana .................. .25. »n Visoška kronika .... 2.00 Očiščenje, (Angelo Cerkvenik) tragedija v šestih scenah . . .35 .50 .40 .45 .25 .50 .50 .40 .35 .50 .20 » ' » * ' 1.25 .50 7R ! . i O i .60 Jurak našega časa, (M. J. Ler- montov) povest, broš. . . . ., Jari junaki, (Rado Murnik), humore-ke, vez........... Jurki ca Ajfičeva, (Ks. Sandor-Gja!\i), broš. 1(>\ vet.... Knjig-s Cankarjeve družbe zn 1932, zbirka-vsebuje: Koledar in tri knjige fine po- VP t ne v rv-)in»" ........... 1.00 KBiig-« Cnnlt«r)eve ^dnsfcb-'933, fSirka vse'>ttje: dar in tri 'knjige fine po- _ cestne vjebln* ............lOf Cnnkarjeve druiS« 19S4, r»hirk« vsebuje: Koledar in tri knjige fine p^vest- ne vsebine ............ Kmrčki pvnt, (A. ftenoa), zgodovin «kn povest iz upora slf-7. kmetov, vez......... KfmVje r.ferala, (J. S. Ma-Chsr), zbirka pirov, vez... K«raki (L. *N. ToNtoj), kavka- " tka * povest, +>roš......... Ka-z Serebernjani, (A. K. Tol-*toj), roman iz časov Ivana Groznega, broš........... 1.21 Kreutzerjova sonata. (L. N. Tolstoj), roman, broi...... Ljudske povesti, (Franc Jak- *ič), broi............... La Brh-me, (Henry Murger), roman, broš............. Lfteče srrce, (S. II. Vajan-*k:>, roman, broš. ........ l ovski rpem n:, (VHadimir Ka- Pus), broš........... .'. . . Mrderna knjižnica. L zv. vse-buj« črtice in novele, (Milan Pugelj), |,rM. ;........... Meje življenje, (Ivan *'ankar), vez. .....................75 Momenti, iz spi-ov A. P. ^e-'10W», (Ivan Prijatelj), bro širsns 75c, vez.......... . 1.10 Morski vrag, (Jack I^ondon),' vez.......... ;..........75 Mož s brazgotino in drtHfe no-vtlt, (Jack Londo«), bij... .J5 Trdina Janez: Zbrani spisi, fina vezba, vsebina: II. zv.: Bajke in povesti o Gorjancih ........... 1.75 __ I Bajke in povesti 1.75 j Sen Kresne noči (Win. Shake-< IV. Zvezek: Baike in povesti 1.75 i 25 sum .....................10 Zadružni koledar 1929, izdala Zadružna založba v Ljubljani .. ....... ... . . . . . . . .40 . . Zadružni koledar 1930, izdala Zadružna založba v Ljubljani Za staro pravdo, (Fran Erjavec) .................... Zbirka domačih zdravil, s poljudnim opisom človeškega telesa, broš.............. Zbirka rudarskih in fužinskih izrazov (J.BeZlaj) ....... 05 Zdravje in bolezen v domači hiši, (dr. Just Bačar), I. del: Sestava, delovanje in nega človeškega telesa; II. del: Smernice zdravega življenja. Ilustrirana, vez......1.25 Zgodovina slovenskega naroda (Dr. Josip Gruden), 1088 strani, ilustrirana ........ 3.50 Zgodovina socializma v Srbiji, (Fran Erjavec) ....... Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev, (Ant. Melik), dva zvezka broširana, I. zv. 75c,y II. zv. 65e; oba zvezka sku- .Sol' P"J .................125 Živčevje človeka, (Dr. Alfred r)(j Aerko), ilustrirana,„ vez... . j2.50 "Debs His Authorisad Life and Letters", (David Kars ner), vezana v platno .... .76 Debs and the War, njegov govor v Cantonu, 'O., inpred poroto na sodišču.........25 Drugless Health. (Jos. H. Greer, M. I).), zdravljenje brez zdravil, broi. ?.......75 Djrnamite, (Louis Adamič), The Story of Class Violence In America............... 2.00 End of the World, (Dr. M. VVilhelm Boelsche), vez. .. .60 ^oose-Step, (Upton Sinclair), študija ameriškega visoko-MiUtva, nad katerimi imajo kontrolo privatni interesi, vez....... .............. 1.50 ^oslings, (Upton Sinclair) vez. 1.50 Hundrtd Per Cent, (Upton Sirclair), Poveft patrijota. 1.00 Junf*le, (Upton Sinclair), povest i* čikaških klavnic.... 1.50 linmie Hi»fin», (Upton Sinclair), povest socialističnega agitatorja med vojno ..... 1.50 r Kari Mars, biogra^hicaT me-moirs (Wilhelm Liebknecht) vezana ...................60 *Cin3 Coal (Upton Sinclair), povest iz štrajka coloradskih premogirjev 1. 1913-14, vez, 1.25 Law of Biogenesis (J. Howard Moore), vezana............60 Life and Death, (Dr. E. Teich- mann), vezana.............60 Money Changers, (Upton Sinclair), novela z Wall Streeta, v kateri pisatelj opisuje vzroke finančne krize 1. 1907. Zanimiva vse skozi, vezana 1.25 Mountain City, (Upton Sinclair), novela, vezana...... 2.00 Oil, (Upton Sinclair), novela, vezana .................. 2.00 Phjrsician in the House, (J. H. Greer, M. D.). *I>omači zdravnik, vezana ......... 1.50 Republic of Plato, vez....... 1.50 Right tO be Lasjr, (Paul Fafar- * gue), vezana .............60 Roberts Rules of Order, vez,.. . 1.50 Roman Holidajr, (Upton Sin- . .... elai), vezana ............ 2.oo ! ^ agitacijo bomo svojo stranko Science and Revolution, (Er- dovolj ojačali, da bo v stanju .60 j efektivno podeči v volilne boje n v industrialne konflikte. O razmerah, lanskih novembrskih volitvah, krizi itd. Barton, O. — Delavske razmere so v tem okraju tako slabe, da jih ni vredno omenjati. Ampak ker gremo v dru^o leto,, se to vendar ^ahko konatatira. Pred volitvami v novembru minulo leto je bilo veliko vpitja in obljubovanja. Najglasnejše se je razlegal klic demokratov: Volite nas, drugače še ne bo konec krize! Ljudje so jim znova nasedli in volili za demokratsko stranko — toda ne za konec krize. Marsikoga sem skušal odvrniti od misli, da je glas za demokratsko stranko ob enem glas za odpravo krize. Odgovarjali so mi tako prepričeval-1 no, da sem moral odnehati. Priporočal sem socialistično Jisto kjer in koqiur sem mogel. (Toda zanjo je bil velik udarec, ker je ni bilo na glasovnici, kajti socialistične peticije so bile zavržene. Ako smo hoteli kljub temu glasovati za svojo listo, smo morali imena naših kandidatov vpisati lastnoročno na glasovnico. To pa ie zamudno in za volilce v sjrtosnem odbijajoč način glasovanja. Marsikdo, ki sem ga nagovarjal v to, je dejal: "Saj bi glasoval za socialistični tiket, pa kaj pomaga, ,ko nimate tiskanega na glasovnici. če bi imena vaših kandidatov vpisal sam, mi glas zavržejo." In res, o naših glasovih ni bilo marsikje ne duha ne sluha, števni klerki na volučih so jih proglasili za neveljavne, češ, vse take glasovnice so pokvarjene, in so jih zavrgli. Ampak to nas ni oplašilo. Zavedamo se, da je treba našo agitacijo podvojiti, kajti četudi pravijo, da nas ni, se nas boje. . t .60 .75 .75 Romantične duše, (Ivan Cankar), drama v treh dejanjih, vezana .................. l.Of .75 .50 .50 .4C .50 .80 .5f> .50 If Jurčič Josip: Zbrani spisi, (nova i»Haja,) fin« ve&ba: I zvezek: Pet»mi, NJavo^ne pravljice in pripovedke, Spomini na deda, Prazna vera, UboStvo m bo-ira*tvo, *He*enska noč Tned slov. polharji, Jari Kozjak 1n Domen...... 1.25 II. zveze: Spomini starega Slovenca, Tihotapec, Juri Kobila. Dva prijatelja. Vrhan Smukovn ienitev in Grad Rojinje....... III. zve»ck; KloAtrški tolnir in "Deseti brat ........ 1.25 IV. zvezek: Golida, Hči mestnem sodnika, Nemški valpet, Dva brata, Boži-' Mar 'Tirtelj, Kozlov^ka sodba v Višnji aroru. t';r-ta iz življenja političnega agitatorja, Sin kmečkega cesarja in Sosedov xin .............. 1.50 V. zvezek: Lipe, Pipa tobak'* Moč in pravica, Zupanovanje v Globokem dolu, V rojni kra-i |ini, Teločja pečenka, Ivan Erazem Tatten-Wh, Rela ruta, Bel denar, Na Kolp?kem u tju in Doktor Zobcr . ... pearr), vezana ........ Umetnikova trilogija, (Alois Krai>rlH'r), tri enodejanke, ho celota za.-e, broS. 45c, vezana .................. ,60 .50 .60 RAZNO. tT^rmertifci drufinski koledar. ZNANSTVENE RAZPRAVE. POLITI&I IN GOSPODAR-SKO-SOCIALNI SPISI. UČNE IN DRUGE KNJIGE TER BROŠURE. Ali je religija prenehala funkcionirati? Debata ........ .15 1.25 tf»°,na "goja res ni po- trebna? (Franjo Zj?eČ), broš. ..'15 Angleekc.slovensko berilo, (Dr. F. J. Kern), vez..... 2.00 Čada in tajne sivljenja, (Dr. Anton Brecclj), splošno živ- Ijenjeslovje .............. Elementi moderne isobrasbe, (I. Molek), broi, 40c, vez... Idejni predhodniki današnjega socialisma in komunisma, (Abditus), broš............35 f Ilustrirana lepa maska, navodila za fcminkanje, vez....... letnik 1016, vezan . • • Ji) letnik 10111, vezan . . . .66 let nik 1020, vezan . . . .65 1< tnik 1022, vezan . . . .75 letnik 1922, broš...... . . . .50 letnik 1926, vezan ... .75 letnik 1926, .rs letnik 1$27, .75 letnik 1928, vezan .....75 letnik 1929» vezan . . . .75 letnik 1980, vezin ... .75 j letnik 1931, vezan ... .75 letnik 1032, vezan .75 letnik 1938, .75 letnik, 1934, ve/.ti h . . . .75 letnik 1035, vezan ..... .75 rvest Untermann), vez..... Se* Science, (Jos. H. Greer, M. D.), znanstvena razprava * o spolnh problemih, vez..., The Social Revolution, (Kari Kaut«ky), vezana ...... Struggle BetWeen Science and Superstition, (A. M. Lewis), vezana .................. Thejr Call Me Carpenter, (Upton Sinclair), povesi iz Los An^elpsa, hroširarja ........ The Road Ahesd, (Harry W. Laidler), abecednik o kapitalizmu in socializmu ..... The Cry for Justice, (Upton Sinclair), vezana ........ 1.50 The Profits of Religion, (Upton Sinclair). Razprava o izrabljanju ver za privatne interese, vezana ........... Vital Problems in Social Evo-lutiotf, (A. M. Lewis), vez. .15 The Wet Parade, (Upton Sinclair). Opis bivše suhaške Amerike, vez............. Yerney's Justice, (Ivan Cankar: Hlapec Jernej in,njegova pravica. Prevel Louis Adamič), vezana v platno VValls and Bars, (Eutfcne Debs). Njegova poslednja knjiga, vezana ......... 1.25 Naročilom priloiite poštni ali eks-presni money order, ček ali gotovino. Za manjša naročila lahko pošljete poštne znamke. PROLETAREC, 3639 W 26th Street, Chicago, III. Po volitvah v minulem letu so se začeli tudi v Ohiu ukvarjati h problemom, na kaj in komi naložiti nove davke. Pred volitvami jih ponavadi znižujejo jo (samo v obljubah), potem jih dvignejo. Tako so v tej državi začeli prošlo jesen kampanjo za sales tax, 1KG ANIZATION CO-OI^KA n-VK . C O M M ON W E ALTH NO. 1425. Publi»h«d Weekly at 3639 W. 2$th Si. CHICAGO, ILL., Janu«ry 2, 1935. Tal«pkon«t Ročkwell 2864 VOL. XXX. pikom: i alti:< thirtieth vili it ■ M |TKTII1S AND THAT F ROM CLEVELA!NI) In Ohio we are to be burdened vi h a Šale« Tax this year.—Happy \«w Year—It tui^m* our Democratic jrovernor "of the peepul" did a turn-ataut. That Democratic governor i9 •he governor; our "piiblic defender.", In the f»ll <>f 1905 a num-|goc»s on into its 30th year. It paper, fill a fevv numbers vvith her of Slovane Socialists in Chi- is one of the oldest Socialist reading matter saturated with cago, vvho vvere organized in j publication in this country. appeals, exhaust their abilities Am<,i,ika imovina once euiogu- Branch No. 1 and affiliated Many hud preceded it; a large and then tax members' and '1 ,0 thf thp pro lhls way and that way- and decided to estabHsh a many socialist papers went out 0f this kind We had a number V* tota; of/h<' 2"ul* ... ... - . . x * At . iuiiu. »»t rum a iiurnutr vVe have a šale* tax. We have no in- paper vvhich will serve no i ot existence because ot the in- 0f comrades who vvere vvilling eome ux. Hope i*- that there i, one other but the Socialist Cause. j ekperience of its editors and and able to sacrifice their time, i" the offing. i Heretofore they vvere depend- managers. The notiofi that any abilities and even savings ent on a friendly, privately one could have a "niče job" owncd paper, Glas Svobode vvith some Socialist publication (The Voice of L?berty). Bitter is false. Those publications experience taught them that if vvhich didn't have at least a • * - • r " jp> ■' ■P im ™ a> our last meetin*. of the English vvhen ProleLarec vvas i.i need c,t. ion of hranch No> 27 we or its existence in danger. :mmonr I ■ our best, cnli^htened u* of the Brttish make headway it must have a vvork regardless of wages, and___((,r)t> Ht, expiained the Moaely press vvhich vvill remain loyal | vverc at the same time able to to il, eome vvhat may, edit and manage the paper, Thcrc vvere at that time vvere doomed from beginning. Muite a fevv Slovene Socialists: There vvere a number of so-in this country, but widely ! cialist papers, both in English scattercd from coast t« coast. i and foreign language groups, Their first nevvspaper venture. vvhich had a much more prom-the vveekly "Zora" (The IMPORTANT BRANCH MEETING JAN. 11 plained the Moaely menaee. lInemployment insuranee »s n d minit* te red in Enjfland and the M t a ns Test. lli.« atialysiH of the youth movement made one feel that there vva< a t lose relation betweefi our eon- lition« and his. • • • ■ Th^» Workers rofnmittee on Un-employment vvhich has recently been The next rejrular mt»etinK of our Kn.zliah Sertioi) of Hranch Na. 1 ising Start than o ur.s but the JSF wili be held Frid«y. January 11« ! organ iVed iš recruitinfr new mem^bera! špirit of determination to exist f "4:w ,(K'aAtl0n'l4Styhl°,s I W« hope that in the rour*e of time VVI1S larkinir Tho.P whn a4tah J n0r e' ,m')orUnt we shall be able to receive some «ati*- i ii. c that aH members are present. The faeti0n from our detnanda for a 30- usnea tneni, nired tne neces- executive committee will outline it« hour week, unemployment insuranee, sar.v uorkers and when they pl»ns for future work in »ellinjf and slum elimination. At the present could not be paid, they SUC- ,it<,rature. ff^ttin* new members and ,iate we have three branehes and cumbed Somu^re H^tmvAd »olieitinar contributions to the su«- hope to invade new territories with braneh was a nueleus of thv iu ! ^re destro.ved tainin|rTlinds of JSF Hnt, proU.larec. further orwniiatlon. ; „ « uurtng tne w orkl \\ ar. 1'role program with entertainment- will Lovi* Jarts, Cleveland, Ohio. Jugoslav bocianst movement tarec came out of that struggle. f«llow after business matters wiil;___ Davvn), established in 1901, vvent under and left behind nothing but bitterness and dis-couragement. Even their braneh was dissolved. It was reorgani7.ed in 1903. Thi^ that " developed since then j _ and a struggle it vvas. among ali three Jugoslav na-: \ve are proud of tionalities (Slovene, Serb and achipvempnt in th»» fiplH nt* ......« ", —......... iue\ t meni in iru neia oi rent Wue. Friends and «ympathizern; Meanwhi!e, what about a aquare our be dispo^ed of. The leeture commit- ! v\'ar is orjranized murder. Why do tee a I so promisea to have a apeaker j wt. huild monuments to generaN? present who will talk on some eur- deal for labor? i Socialist and Labor journal- invited.—Or«aaia«r( Chicagro. The lirst number of Prole-j ism. tarec appeared in January Three decades are back of 1906. It had a hard pioneer- u< And today our determina- . mg job among our people, who tion to struggle forward and - - came mostly from agricultural onvvard is as strong as ever °ur last hranch w®a bet- from comrade* Podboy, Anton (la- joii\sio\\ \ iioi\4.s regions. That's \vhv it« nm \ n ~ «r »u«naeu man our previous mev?t- bien.va (at the Slovene Bank), and , J p "" AU of 0l,r past experiences ings which ia~very encouraging. Elec- from this writer. By ali mean* jfet u gres« vvas so slovv. It nappened are a jrain and a great help to iion of officers wa> held with the ticket and hear Norman Thomas lec- many times that comrades Lls \Ve learned as we vvent i fo'lowin»f »lected: Tkereu ci«v«ck. ture on WHAT PKICK PEACE. A vvere vvorried vvhether they alonjr It is verv unfortunate. chairman'Tr«nk Podboy, secretary; discus-.ion will follow. Don't mita it , ' ... tuimi • jc|,n LanferKolc, recordinjf secretary \Ve may b for the that many comrades do could gather from their meager resources enough cash to pay the printer, so that an- iearn mUch other issue vvould be assured. So the battle of this paper vvith enthusiasm, G - ,. . . ............................. .........may be pla/ininK far in ad socialist movement and Frank J.nc.r, Anton Gabrenya, vance. but the Committee doesn't not an<' this writer a« orjranizers. from aetual ex- Bundle think so Hecause to sta^e a jrood program and advertiae it well require oerienee Th».v fill thpm4»lv<>« orders of The American mUie time than just a few weeks. S< perience^ nev mi themselves Fatnily Almanac wert, „.,ently rj. M., 4, wa> ,eiect«d to celebrate May es ta bi is h a AX AT THE ROOTS By Eliot White "RADICAL!"— Name hurled in furv and fear by t ho Exp!oite: s, ajrainst cxr.y challengcr of their vested vvronpr>. "Radical Name bcslovved in honor by the plundored pooi>le, upon everv fear-less champion of their fatise. Meaning "root-sceker''; and also of aH evil gmwths, "root-cutter." An ancient lawgiver, hated by the oppressors of his ovvn time— "Radical demagogue!"—declared this to »h? (»od's vvill for anyone hungry among His people:— "\Vhen thon comest into the stamlinu cortr of thj/ neighbor, then tU ou maye*t plitek ttu cars irith thim ha mi:' (Deuteronomy 23:25.) Rut today? This press despateh from Lorain, Ohio:— "/ am no thief! / icontd not uteal to^mrc nn/sdf—but tras I to n ateh mu babies starve b< fvre »n/ eye* t No one ivonld give me n ori;; no one irould help me. \Vhat / took, I took for them. | It was no erime!" "Lving on her eot in St. Joseph's Hospital, her Imek riddled irith shot, Mm. Patriek 0'Keefe, nonnded Snndaa night irhile taking torn from the garde n of John Stanu, totd a xtory of nant and povertij that n iti be her biggest defense if her eas< ever eomes up for trial. "\1 rs. 0'Keefe is the mother o j Her hnshnnd is an ore shov-l eler. For the greater jnirt of the snmmer h< has had no icork. The mother has been the ehief hreadteinner for the famiUt of eight. ^ "Then her vork failed, and the fcie petmies she could make from oeeasional odd jobs trere not enough to fill the hungry mouths. "I eould not stand their eries/" she sobbed. 'Tluey u ere hungnj." Others had enough to eat and elothes to in ar. .M ust m ij ehildren go starved{ " 'Ves! / took food for thqm— I snt)pose you san I tras stoaling. Hnt I never took from thoie irho tcould need it.' "She paused. A vvrse iriped the t making of arm^jl do not novv profess.to knovv, vestigation of the arniainerit in- vvould not necessarily !>♦ an Whatever the reason, thi- fact dustry befor«* Senator \vr\- 'agency of vvorM petce and l# that no vvell-informed person committee. VVords fail me to justice! It certainly vvould not in VVashington doubts that the express the horror one feels in cut the profits out of trade in President sud*lenly called a a vvorld vvherein apparently the means of death. It migKt b»* conference of d e p a r t m en t sober and -decent men calmlv better than vvhat we novv have. heads to trot out plan* already diseuss the inevitabiJity of war Almost anything might be liet- formulated by the War Depart-and the value of this or that ter than that. ^——J ment, allegedly for taking pro- improvement in the means of Aside, however, from any fit out of vvar a.s if they were dealing death. The vvhole tri le lavv vvhich might cur<* this moti- new. Those plana are not nevv; in armaments is utterly vvithout strous evil, it is of the utmost they are not adequate. To con-standards save desire for pro-1 importance to have an inform- sult the War Department and fit. Army officers invent new ed public opinion on the vvhole some other government agen-and better means of destruc-j subject of vvar, preparation for cies in this matter is like con-tion, patent them for their ovvn vvar and the profits made out sulting Al Capone on the end profit, use their official poii- of it by private interests. Merice of gangsterism. The President tion to rnarket them. Govern- the munitions inquiry must go did not even ask members of ment departments become sales on. the committee investigating the agents for arms. American sol-| Every Socialist and every So- munitions trade to attend his diers are likely to be killed j ciallst local should be ready to conference. Obv'iously, he vvas vvith vveaponn made at home. vvork to continue that inquiry. trying to steal their thunder It is easy and true to say that Unquestionably, President F.D. a«emorracy. ha* decided to name Dr. A. S. Lipschits of N'ew York a.« its official repre«»entative in the Unfted States, declared I)r. Julius Deutsch of Austria, on th • eve of hfs for Chri^tmas. Reports «av that bu-i-departure for Europe. I)r. Deutsch neSM waa KOO(1> in fact# much better Donald Lotrich lih........tllll has just returned from a six-week leeture tour throughout the country conducted by the American Socialist party. Ex press in ar hi« confidence in th<» victory cf the Austrian j>eople over Fascifit teaction and tyranny, Dr. V\ e're through with ali the bu.syin>r tirtue to gain more valuable informa- tion regularly* VVhat we must do ii ?et the people to our meetings and to our clas»es. That's our big job. than any Christnias since li»29. Now, if you didn't ^et any urifts, or only a few, it*s bv-rauae y »u b 'Iona: to the same cre\v to whirh I beton? Th.it crew just doesn't have any money so we had to go thrnujfh th' whole Chnstmas holida.v vvithout Deutsch pointed out that the naming . r. »vu . • i , * . .. . buying gifts. VNhat get< me is wh> of a representative in America is "a ,, .. . * v. .... * .. . .. they call it gifts or preseijts? ^ ou public confirmation of the impor- . * - .. . . impor tance vvhich the Austrian Socialist and Labor Movement, comprising the majority of the Austrian people, at-taches to the U. S. A. as a world power, and of the decisive role vvhich ou just fail to repa.v the gift and see if you'll get another on- next year You won't, because Christma* i nothing else but a business propot;h tion, pure and simple. If you give you shall also receive, but if you fail to give you ?han't receive either. It's funny how people figure out vvho received the t»est of-the exchange and vvoe be you if you didn't give as much as they gave you. » » » And vvhile the same Xmas špirit of previous years vvas lacking in 1934 stili the ,eople were as fervent. as ever in fooling one another about i the holiness of the event. Big bu i ness did its share to keep the feel in; ablaze with Christmas carol singer ringing out holy tunes in the loop ali day, Dec. 24. But ali thi> ' mochery didn't fool the sensiblc people. None who knovv the true meaning of the event cared a vvhoop vvhether and vvhat happened to the holy roamers. It is nothing nevv to see the newspapers and the radio bring the people into a furid religi-ous frenzy. That's it religion and business or is it a business religion? Whatever it is we're glad it's over and sorry that the Socialist press is so vveak that it doesn't have but very little influence on the mass of J people. • * * If you get a chance to see Steve-dore at the Selvyn theatre you should do so. It is a play produced by the Theatre Union dramatizing the longshoremens labors in the south. They say it is purely a labor play. Socialists in Cook County have arranged for a special performance « » * The year just passed hasn't brought us anything for which we should vveep in its passing. To the contrary, it has brought us a con-tinuation of the "tem por ar y businesg depression of 1929". It has broujfht us more unemployn»ent, more in-?ecurity, more lethargy on the part of the masses to rid themselves of \ploiters. Th«» Socialist Party has rained some, but not nearly enough according to vvhat the times vvould demand. Our ovvn FederatTon just about held its own and that too 'hovvs nothing promisingr. Nor does anything encouraging appear before us. Not a single thing vvhich means hat we'll have to strive and struprgle on and on vvith the hope that maybe in the nevv year the vvorkers may become more spirited. more consci-^»us. Outside of that one vvorJ— iope- -everything look? desolate and lreary. But even vvith that we wish ut readers and comrades more sue-•ess and a happier and more abun-!ant life. NOMINATE ALDERMAN CONDUCTOPENFORUM The fith congressional braneh of the Socialist party of Chicago has entered the aldermanic eleetion by nominating Mofdical Shulman for alderman in the 24th ward. As-sistanci is needed to procure signa-tures to plače him on the ballot for the eleetion on Febnjary 26. Help is also needed in this respect for the mayor«1 candidate. Do your part, comrades. Get signatures for ali candidates. The 0|H»n Forum conducted by our braneh announcfs the followinf program for Januar.v 1935: Jan. 4th—A rt McDovvell," Cook >n Tuesday, January I. However. County- secreUry*f the Socialist that's a bad night inasmuch as most of us vvill be out celeVating Nevv Ycars until an early hour that same morninjr. * 0 * Our Rnglish Social Studv. Club vvill hieet at Styblo's Hali. 27th an 1 Turner, Frida.v, Jan. 1 It is ex pected that a «ood program vvill be arranged by the Executive""Committee in conjunction with the Rduca-I tional Committee. We ask for a goo.l t »vil attendance of both young and ot I tics"| 1 nnd thus beein our new year off -entinc theso phsses vvill partlcipat« properl.v. If vve are to arnount to anv- Arlmisdon 10c. The Open Forum I« l h in«- we must also inerease our held nt .'1437 VV. Koosevelt H I.. every rank'. True, vve ali can stand more F^idajr al S:15 P. M. Rran h meets 1 knowlrdgc. But we are supposed to evt%iy first and thirrl Thurslay.— I be confirmed Socialists and we con- i Gertrudc R/Dukin, Chicago, 111. Part.v, "Prosfvects of American Labor in 1935". Jan. 11 th—VVinston Dancis, National SecreTai y of Y. P-8. L. "Socialism an