Volitve 2011: v parlament Janja Napast in Jakob Presečnik
tWHlTE RABBST
»P oUT^oO f>
jwi£$Aft emez mi zajec
STRAN 4
ittofeurfUtmntmMl ujmMiHlrfr ft1 ¡MflluM
t anei&ciEm
otrosks srnuCi
9170351814074
Spoštovane volivke in volivci!
Zahvaljujem se vam za udeležbo na nedeljskih volitvah. Vaša visoka podpora ml nalaga odgovornost za nadaljevanje dobrega dela. Uspeh Državljanske liste Gregorja Viranta v Zgornje Savinjski dolini pa je potrditev za dobro in pošteno delo,
Hvala za vašo podporo!
Alojz Selišnik
Dfiafcljanska Usta Gri gorja Vlranta
Lista Virant
Tfrnftirr-
U3/KV» ÓJ 1<S
1 RELAX
Ve]enje, Prešernov*v¡
IZPIT ZA TRAKTOR
112,12. ob 17M
Na puJLd^i kale Jurije "B" opravite samo tečaj o varnem duln s traktorjem in prizna se Vam izpit za traktor. PrEjavc ^ NUlMM
Savinjske novice št. 49, 9. december 2011
Tretja stran
Zmaga v 6. volilnem okraju rezervirana za SDS
Prve predčasne parlamentarne volitve v samostojni Sloveniji so za nami. Rezultati so znani. Vsi po vrsti jih ocenjujejo kot presenetljive, vsaj kar se tiče relativnega zmagovalca, saj so še v petek jav-nomnenjske raziskave napovedovale, da bo volitve z naskokom dobila Slovenska demokratska stranka Janeza Janše. Kot ugotavljajo analitiki, je bila ključ do zmage Pozitivne Slovenije Zorana Jankovica izguba glasov na strani SDS, kajti del volivcev, ki so še sredi preteklega tedna odgovarjali, da bodo volili Janševo stranko, je ostal doma.
Nekateri ugledni strokovnjaki za komuniciranje menijo, da je SDS letos sicer imela odlično predvolilno kampanjo, toda zaradi napak v zadnjih dneh pred volitvami se je velika prednost stopila. Janez Janša je namreč v obračunih glede domnevno spornih nepremičninskih poslov izzval konkurenco, naj pokaže dokumente o lastništvu, sam pa jih ni prinesel na četrtkovo soočenje na POP TV. V petek se nato ni pojavil na drugi komercialni televiziji, zvečer pa tudi ne na TV Slovenija. Določen del volivcev je očitno to razumel kot izogibanje finalnim soočenjem, zlasti z Jankovicem, morda pa tudi kot podcenjevanje v smislu, da je že vse odločeno.
Za nekatere je tudi rezultat volitev v Zgornji Savinjski dolini presenetljiv. Tradicionalna zmagovalka v 6. volilnem okraju SDS je namreč na listo postavila Janjo Napast, popolnoma neznano ime
na političnem parketu, a je tudi ona, tako kot pred tremi leti Iztok Podkrižnik, pometla s konkurenco. Drugouvrščena Vera Pečnik, kandidatka Pozitivne Slovenije, je za Napastovo zaostala za skoraj 16 odstotnih točk, kljub temu pa lahko njen rezultat ocenimo kot uspeh, saj je premagala uveljavljenega državnozborskega poslanca Jakoba Presečni-ka iz SLS. Slednji je dosegel dvainpolkrat boljši rezultat kot njegova stranka na državnem nivoju.
Tudi četrtouvrščeni Alojz Selišnik, kandidat Viran-tove liste, je lahko zadovoljen, saj je prejel za skoraj tri odstotne točke več glasov kot stranka. Paul Ore-šnik (SD) in Srečko Prislan (DeSUS) sta zaostala za rezultati njunih strank, medtem ko je Jure Repenšek (NSi) prejel za slabi dve odstotni točki več glasov kot pred tremi leti in bil za slabo polovico odstotne točke boljši od stranke na državnem nivoju.
Glede na matematiko proporcionalnega volilnega sistema bosta v poslanske klopi sedla Janja Napast in Jakob Presečnik, v državni zbor pa odhaja tudi Jože Kavtičnik, ravnatelj osnovne šole v Nazarjah, ki je bil na listi Zorana Jankovica izvoljen v Velenju. Vsem želimo uspešno in konstruktivno delovanje v dobrobit naše domovine, ki je na največji preizkušnji po letu 1991.

IZ VSEBINE: 49
Vrtec Mozirje:
Povišanje ekonomske cene vrtca za najmlajše .
Občinska sveta Mozirje
in Gornji Grad:
Problematizirali financiranje Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma .... 7
Občinski svet Mozirje:
Občinski prostorski načrt
še naprej vroča tema............................................8
Občinski svet Luče:
Odlok o ustanovitvi sveta JP Komunala padel .
.8
Zlata nit:
KLS v izboru za najboljšega zaposlovalca .. 10
Šport invalidov:
Tiršek dvakratni finalist tudi v Avstraliji..........21
Črna kronika:
Zaradi neprilagojene hitrosti na streho.........22
5
ISSN 0351-8140, leto XLIII, št. 49, 9. december 2011. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pu-kart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Ka-dliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.58 EUR, za naročnike: 1.42 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Savinjske novice št. 48, 651. december 2011
ID
Tema tedna
PREDČASNE PARLAMENTARNE VOLITVE 2011
Izkušen politik in popolna novinka dobila dovolj glasov
V	Zgornji Savinjski dolini ali v šestem volilnem okraju je bila volilna udeležba na tokratnih volitvah 4. decembra višja od povprečja v državi, in sicer je volilo 66,53 odstotka volivcev. Dolino bosta ponovno zastopala dva poslanca, Jakob Presečnik, politik z izkušnjami, in novinka v politiki ter prva ženska s tega območja v parlamentu, Janja Napast. Kot stranka je v tukajšnjem volilnem okraju zmagala SDS, na nivoju države pa Lista Zorana Jankovica Pozitivna Slovenija.
Splošno zanimanje za izbor poslancev in strank, ki nas bodo zastopali v parlamentu, je bilo veliko, kar kaže volilna udeležba. V celotni državi je glasovalo1,105.975 od 1,709.680 volilnih upravičencev ali 64,69 odstotka.
V	zgodovini mlade slovenske demokracije smo prvič doživeli tudi predčasne volitve v državni zbor. Sredi septembra je premier Borut Pahor v državnem zboru doživel nezaupnico. Zato je predsednik države dr. Danilo Türk 21. oktobra razpustil parlament in razpisal predčasne volitve.
SLOVENCI ŽELJNI SPREMEMB
Kljub drugačnim rezultatom nedavnih raziskav javnega mnenja je po do sedaj preštetih glasovih za nekatere nekoliko presenetljivo zmagala nova stranka Lista Zorana Jankovica - Pozitivna Slovenija. Predsednik Danilo Türk je ob tem menil, da so volivci tako pokazali, da si v politiki želijo sprememb. Čeprav še ni imenoval mandatarja, se pričakuje, da bo mandat za sestavo nove vlade ponudil predsedniku stranke, ki je na
Po sedanjih izidih je v državni zbor izvoljenih 28 poslank, kar predstavlja skoraj tretjino od 90 sedežev. Prvič je med njimi tudi predstavnica iz Zgornje Savinjske doline. Svoje zadovoljstvo ob tako številni izvolitvi žensk je izrazila tudi direktorica Urada za enake možnosti mag. Tanja Sa-lecl, saj bodo po njenem ženske bolj enakomerno vplivale na družbeno dogajanje. Tak odstotek je Slovenijo dvignil nad evropsko povprečje. Zgornjesavinjčanka Janja Napast je s svojimi 26 leti tudi najmlajša izmed vseh poslancev, najstarejši med njimi pa je Velenjčan Srečko Meh.
volitvah dobila največ glasov.
Z 28 poslanci Pozitivna Slovenija še nima večine v državnem zboru in bo tako morala v koalicijo povabiti še koga. Jankovic je zato začel z začetnimi pogovori na to temo. Že dan po volitvah se je srečal z dosedanjim premierom in predsednikom stranke Socialni demokrati Borutom Pahorjem. Pri tem je napovedal, da bo pogovore nadaljeval tudi s predsedniki ostalih strank.
LOKALNA ZMAGA SLOVENSKE DEMOKRATSKE STRANKE
V 6. okraju Mozirje je največ glasov dobila Slovenska demokratska stranka, Pozitivna Slovenija je bila na drugem in Slovenska ljudska stranka na tretjem mestu, visoko se je zavihtela tudi druga novinka, Državljanska lista Gregorja Viranta. V imenik 6. okraja je vpisanih 13.816 vo-
livcev. Glasovnice jih je oddalo 9.192. Neveljavnih glasovnic je bilo 135 ali 1,47 odstotka.
UDELEŽBA PO VOLIŠČIH
Najnižjo udeležbo, ki pa je še vedno 60,75 odstotka, so zabeležili na volišču v gasilskem domu v Lačji vasi. Najvišji odstotek udeležbe je tudi tokrat doseglo volišče na osnovni šoli v Šmihe-lu, in sicer 78,70 odstotka volilnih upravičencev.
Za glasovanje po pošti iz Slovenije v našem okraju ni vpisanih v volilni imenik. Prav tako ni v imeniku volivcev, ki bi glasovali po pošti iz tujine, torej se izidi volitev v mozirskem volilnem okraju najverjetneje ne bodo spreminjali.
KDAJ BOMO DOBILI NOVO VLADO?
Državna volilna komisija bo ugotavljala končni izid glasovanja 16. decembra. Do takrat so
Neuradni poimenski rezultati glasovanja v 6. volilnem okraju - Mozirje
1. JANJA NAPAST	SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA -SDS	2.982	32,92 %
2. VERA PEČNIK	LISTA ZORANA JANKOVICA -POZITIVNA SLOVENIJA	1.548	17,09 %
3. JAKOB PRESEČNIK	SLS RADOVANA ŽERJAVA -SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA	1.529	16,88 %
4. ALOJZIJ SELIŠNIK	DRŽAVLJANSKA LISTA GREGORJA VIRANTA	1.015	11,21 %
5. PAUL OREŠNIK	SD - SOCIALNI DEMOKRATI	556	6,14 %
6. SREČKO PRISLAN	DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE	503	5,55 %
7. JURIJ REPENŠEK	NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA	477	5,27 %
8. DIMITRIJ REŽUN	SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS	126	1,39 %
9. TJAŠA PODPEČAN	STRANKA ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ SLOVENIJE - TRS	94	1,04 %
10. DARINKA RAZDEVŠEK	LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE	70	0,77 %
11. JURIJ KOLENC	SMS ZELENI	47	0,52 %
12. FRANČIŠKA ZEMLJIČ	DEMOKRATIČNA STRANKA DELA - DSD	39	0,43 %
13. MILAN FERJAN	ZELENI SLOVENIJE	27	0,30 %
14. DARIJAN RAJER	ZARES - SOCIALNO LIBERALNI	24	0,26 %
15. MITJA PIŠLAR	STRANKA ENAKIH MOŽNOSTI SLOVENIJE (SEM-Si)	13	0,14 %
16. AMINA VIMPOLŠEK	GIBANJE ZA SLOVENIJO	7	0,08 %
4 Savinjske novice št. 49, 9. december 2011
vsi rezultati neuradni. S spremembo podatkov pri glasovanju list se lahko spremeni doseganje zahtevanega štiriodstotnega praga za vstop v državni zbor, število mandatov posameznih strank ali list in lokalna razporeditev mandatov po volilnih enotah.
Predsednik Türk je izrazil pričakovanje, da bodo vsi postopki, potrebni za konstituiranje državnega zbora, potekali nemoteno. Tako bo ustanovna seja še pred božičnimi prazniki. Dejal je še, da je v interesu vseh, da čim prej dobimo novo vlado.
Marija Lebar
Tema tedna, Aktualno, Oglasi Neuradni rezultati glasovanja za Slovenijo
Kandidatna lista	Število mandatov	Število glasov	Odstotek
LISTA ZORANA JANKOVICA - POZITIVNA SLOVENIJA	28	310.667	28,53 %
SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS	26	285.765	26,24 %
SD - SOCIALNI DEMOKRATI	10	114.341	10,50 %
DRŽAVLJANSKA LISTA GREGORJA VIRANTA	8	91.590	8,41 %
DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE	6	76.065	6,99 %
SLS RADOVANA ŽERJAVA - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA	6	75.006	6,89 %
NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA	4	52.296	4,80 %
Narodni skupnosti	2		
Jakob Presečnik, Slovenska ljudska stranka
»Volivci imajo zmeraj prav,« je sicer še neuradne izide predčasnih parlamentarnih volitev komentiral Jakob Presečnik. »Rezultati so na splošno veliko presenečenje, saj so številne javnomnenjske raziskave kazale drugače, še posebej na prvem mestu. Med tem ko sta mandate pridobili dve novi stranki, so nekatere iz državnega zbora izpadle.
Slovenska ljudska stranka je dosegla približno pričakovan izid. Morda smo se nadejali še nekoliko višjega odstotka, saj naša stranka ni bila vmešana v nobeno od velikih afer, a očitno sta volilne karte premešala nova - stara igralca. Kljub temu smo z izidom zadovoljni in bomo delovali še naprej konstruktivno.
V Zgornji Savinjski dolini je bilo glede na pripadnost volivcev določeni stranki tak rezultat pričakovati. Osebno sem z izidom zadovoljen, saj bom še naprej lahko zastopal interese prebivalcev Zgornje Savinjske doline. Ne samo tistih, ki so me volili in se jim zahvaljujem, pač pa tudi vseh ostalih Zgornjesavinjčanov.«
ML
Zaradi zakona o nezdružljivosti županske in poslanske funkcije bodo v nekaterih občinah v Sloveniji morali izvesti izredne županske volitve. V parlament je bilo izvoljenih deset županov in ena županja. Z dnem, ko bodo potrjeni poslanski mandati, bodo tem prenehali veljati mandati županov. Nadomestne županske volitve razpiše občinska volilna komisija. Takih postopkov v naši dolini ne bo potrebno izvesti.
ZAHVALA
Zahvaljujem se vsem volivkam In volivcem, ki so s svojo podporo pokazali, da cenijo moje dosedanje delo in mi zaupajo še naprej. Vsem obljubljam še nadaljnje dobro sodelovanje.
Hvala!
Jakob Presečnik
VRTEC MOZIRJE
Povišanje ekonomske cene vrtca za najmlajše
Janja Napast,
Slovenska demokratska stranka:
»Žal na tokratnih volitvah ni slavila SDS z dobrim programom, vendar smo lahko Zgornjesavinjčani kljub vsemu veseli, da imamo v državnem zboru zopet dva poslanca iz doline. Zahvaljujem se vsem volivkam in volivcem, ki so oddali svoj glas zame in SDS ter hkrati obljubljam, da bom skušala kar se da dobro ohranjati dialog s prebivalci iz naše doline. Poslansko delo in dolžnost bom opravljala po svojih najboljših močeh, poskusila bom pomagati pri prvih, čimprejšnjih zaposlitvah mladih itd. V uspešnost zaradi svoje mladostne zagnanosti ne dvomim.«
MŠ
Na predlog Javnega vzgojno izobraževalnega zavoda Mozirje, območne enote Vrtec Mozirje so mo-zirski svetniki sprejeli sklep o povišanju ekonomske cene za otroke prve starostne skupine. V tej skupini so otroci od prvega do tretjega leta starosti.
Cena programov predšolske vzgoje za otroke te skupine bi se v skladu z zakonodajo morala zvišati že v letu 2008, vendar so v Vrtcu Mozirje zaradi preve-
likega finančnega bremena za starše povišanje cen izvajali postopoma. Sedanja ekonomska cena je 450,67 evra, nova cena bo 463,50 evra. Za starše bo to pomenilo od 1,28 evra do 10,26 evra večji znesek na položnici. Za drugo starostno skupino ostajajo cene programov predšolske vzgoje nespremenjene. Nove cene bodo pričele veljati 1. januarja 2012.
Štefka Sem
Savinjske novice št. 49, 9. december 2011 5
Iz občin
TAVČARJEV DVOR NA REČICI OB SAVINJI
Realizacija idej za oživitev objekta odvisna od
pridobivanja sredstev
Zadnji dan novembra so se v sejni sobi reči-ške občine zbrali predstavniki Združenja izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca, Kultur-no-umetniškega društva Utrip, Kulturnega društva zgornjesavinjskih likovnih ustvarjalcev Gal in turističnega društva. Ob predstavnikih podjetja za trajnostno okoljsko in energetsko upravljanje, raziskave in izobraževanje Envirodual iz Gro-suplja in domače občine so bile tema pogovora zamisli o vsebinah, ki bi domovale v Tavčarjevem dvoru, stavbi iz 16. stoletja, v kateri je bival škof Janez Tavčar.
Po besedah župana Vinka Jeraja je pred dvema letoma občina odkupila stavbo. Lani so bile izvedene raziskave in izdelan konservatorski načrt, letos pa so uspeli pripraviti idejni projekt. Trenutno je projekt v fazi pridobivanja projektne dokumentacije in gradbenega dovoljenja. Vse to je povezano z visokimi stroški. Za pokrivanje le-teh se bo občina ob pomoči podjetja Envirodual prijavila na razpise za pridobivanje sredstev iz evropskih in slovenskih virov. Prav zaradi tega je potrebno doreči vsebine, ki bi bogatile objekt in mu dale življenje.
Po mnenju predstavnikov Združenja izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca je stavba idealna za predstavitev njihove dejavnosti, ki bi obsegala degustacijo te zgornjesavinjske suho-
mesnate specialitete. Temu bi lahko dodali po-kušino ostalih domačih kulinaričnih dobrot, kot sta kruh, jabolčnik ... Vse skupaj naj bi sodilo v kletne prostore. Utripovci, ki pripravljajo različne kulturne dogodke, svojo priložnost vidijo v podstrešju, kjer naj bi bila večnamenska dvorana. Slednjo bi uporabljali tudi člani društva Gal, ki pripravljajo občasne likovne razstave. Prostor bi lahko izkoristili še rečiški kulturniki, ki se ukvarjajo s folkloro, pevsko in gledališko dejavnostjo.
Turistično društvo bi z likovnimi deli, ki so jih nabrali v četrtstoletnem delovanju, opremilo hodnike, v kakem prostoru, verjetno v pritličju, pa bi lahko imeli informacijsko pisarno s kontaktnim materialom in prospekti. Prvo nadstropje bi bilo namenjeno stalni razstavi Rečica skozi čas in druženju mladih. Realizacija predstavljenih idej je vsekakor odvisna od uspešnosti pridobivanja sredstev.
Marija Šukalo
Udeleženci delavnice o Tavčarjevem dvoru so pripravili številne predloge, s katerimi bi dali življenje stavbi iz 16. stoletja. (Foto: Marija Šukalo)
OBČINA NAZARJE
Kako poleg proračunskih še do drugih sredstev za
delovanje društev
Nazarska županja Majda Podkrižnik je na delovno srečanje povabila predstavnike društev, ki delujejo v občini. Kakšne so možnosti društev, da pridejo do neproračunskih sredstev, je bila tema, o kateri sta govorili predavateljici Terezija Mavrič iz Zavoda Savinja in mag. Biljana Škarja iz Stičišča nevladnih organizacij Savinjske regije.
Srečanja se je udeležilo skoraj trideset predstavnikov posameznih društev, klubov in zvez, ki delujejo v občini Nazarje, in napolnilo dvorano Muzeja Vrbovec. Županja je povedala, da finančno stanje občine ni rožnato. Ker imajo društva številne potrebe in ideje, naj se potegujejo za denar tudi iz drugih virov, ki so na voljo.
Tokrat je bilo govora o sofinanciranju dejavnosti ali projektov z denarjem z razpisov. Država in Evropska unija za delovanje civilne družbe namenjata precej sredstev, društva pa so večinoma kadrovsko premalo opremljena, da bi si lahko sama pripravila prijave na razpise. Premalo imajo lastnega kapitala, ki je potreben kot premostitev do takrat, ko je projekt uresničen, dokumentacija
potrjena in sredstva društvu povrnjena.
Društvom je med drugim za pomoč na voljo Lokalna akcijska skupina (LAS) Zgornje Savinjske doline, katere upravljavec je Zavod Savinja. Direktorica zavoda Terezija Mavrič je povedala, da je za programsko obdobje do leta 2013 na voljo še okoli 180.000 evrov. Letos je za izvajanje dobilo zeleno luč sedem projektov. Razložila
je način dela in potek postopkov ter omenila že realizirane vsebine. Biljana Škarja je predstavila možnosti, ki jih ponuja stičišče nevladnih organizacij (NVO) Savinjske regije. Izvajajo številna izobraževanja, pomagajo napisati prijave na razpise, društvom pomagajo napraviti spletne strani. Članstvo pri njih je brezplačno.
Marija Lebar
Predstavniki društev, klubov in zvez, ki delujejo v občini, in ostali povabljenci so se v velikem številu odzvali povabilu županje Majde Podkrižnik na srečanje. (Foto: Marija Lebar)
51
Savinjske novice št. 49, 9. december 2011
Iz občin
OBČINA RECICA OB SAVINJI
Prenovljen in razširjen Predkrižnikov most
V začetku decembra so s polaganjem grobe asfaltne prevleke za letos končali prenovo mostu v Predkrižniku. Most, ki je bil zaradi dotrajanosti potreben nujne prenove, so v septembru podprli, vendar za težje obremenitve ni bil primeren.
Kot je povedal župan Vinko Je-raj, je bila železna konstrukcija mostu pomanjkljiva in ko so se na betonu pojavile razpoke, je most postal nevaren. Zato so most podprli ter namestili prometni znak prepovedano za vozila nad 3 t, za lokalni promet pa je bil most še vedno uporaben.
Celotna obnova mostu bo stala okoli 16.000 evrov.
(Foto: Marija Lebar)
Most so zaradi boljše pretoč-nosti dvignili in zaradi lažjega poteka prometa nekoliko razširili. Sedaj je širok tri in pol metra. Zaradi tega je bilo potrebno narediti podporni zid in prirediti tudi cestna priključka do mostu, na katerih so nedavno položili še grobo asfaltno prevleko. Sam most je ostal v betonski izvedbi. Spomladi, ko bodo vremenski pogoji za to ugodnejši, bodo tako na priključka kot na most položili še fini asfalt. Računajo, da bo celotna prenova mostu stala okoli 16.000 evrov.
Marija Lebar
OBČINSKA SVETA MOZIRJE IN GORNJI GRAD
Problematizirali financiranje Zgornjesavinjskega
zdravstvenega doma
Svetniki v občinah Mozirje in Gornji Grad so v prvi obravnavi z določenimi spremembami sprejeli odlok o ustanovitvi Javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje. Oboji so izpostavili 28. člen odloka, ki govori o financiranju zavoda. Po tem členu naj bi ustanoviteljice iz občinskih proračunov zagotavljale sredstva na osnovi sprejetega proračuna ustanoviteljic ter programa in razvoja zavoda po teritorialnem principu. V Gornjem Gradu so bili mnenja, da ta člen občino preveč finančno bremeni, zato so prelagali njegovo spremembo, ki naj bi bila upoštevana v drugem branju.
V Mozirju je svetnikom odlok predstavila direktorica občinske uprave Nada Brinovšek. Kot je omenila, se problematika vleče že od leta 2009. Izrazila je razočaranje nad omembami mozirske občine v zapisniku nadzorne komisije z direktorata za zdravstveno varstvo. V zapisniku je namreč zapisano, da selitev nujne medicinske pomoči v Nazarje onemogoča občinska uprava mozirske občine. Glede spornega člena je menila, da ga ne morejo podpreti v predlagani obliki, saj jim nalaga prevelike finančne obveznosti. Tudi župan Ivan Su-hoveršnik je menil, da morajo biti zelo previdni pri sprejemanju odlo-
ka, da jim ne bo naloženo preveliko financiranje pri izgradnji prizidka, financiranje opreme ni sporno.
Kot je v razpravi omenil mag. Peter Goltnik, podpira, da se zadeve v zvezi z zdravstvom uredijo, hkrati je protestiral na vso gonjo proti Mozirju v zvezi z reševanjem te problematike. V letu 2009 je svetnike na seji obiskal državni sekretar, ki je povedal, da je razprava glede selitve nujne medicinske pomoči brezpredmetna, saj se le-ta seli v Nazarje. Svetniki so zadevo vzeli kot zaključeno, saj naj bi v Nazarjah imeli sredstva za gradnjo potrebnega prizidka.
Goltnik je omenil, da je prav, da vztrajajo na tretjem zdravniku v kraju, ki bo deloval v mreži javnega zdravstva. Svoje razmišljanje je zaključil z besedami, da je potrebno zadevo zdravstvo dokončno rešiti in da potem ne želi slišati, da je Mozirje krivo za katero koli težavo v zdravstvu v dolini. O obljubljeni zdravnici, ki naj bi prišla v Mozirje, je Brinov-škova povedala, da bo le-ta nekaj časa delala v Nazarjah, da se privadi, pozneje bo prišla delat v Mozirje.
Jožef Jelen je omenil tudi problematiko lekarne, saj bodo v Nazarjah verjetno hoteli imeti svojo lekarno, kar se lahko zelo pozna pri delovanju mozirske. Župan Suho-veršnik je omenil, da so seznanjeni
z ureditvijo podružnice mozirske lekarne v Nazarjah, kar pa ne bi smel biti problem za obstoj mozirske. Peter Habjan, član sveta Javnega zavoda Zgornjesavinjski zdra-
OBČINSKI svet gornji grad
Na zadnji seji občinskega sveta v Gornjem Gradu so svetniki občinski upravi za prihodnje seje predlagali manj obširni dnevni red. Zadnji četrtek v novembru jih je bilo na dnevnem redu kar 16 in seja je trajala dolgih šest ur.
Med drugim so v prvi obravnavi potrdili odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju občine. Odlok sta predstavila Jože Kumer iz podjetja GEO-F in Lucija Poličnik, sodelavka Urada za okolje in prostor SAŠA regije.
Potrjen je bil sklep o vrednosti točke za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2012 in sklep o začasnem izpisu in daljši odsotnosti otroka iz vrtca. Po tem sklepu se stroški ob odsotnosti otrok v času počitnic ali ob daljši odsotnosti otroka med starši in ob-
vstveni dom, je menil, da je potrebno zadevo pripeljati do konca, kar je v interesu vseh prebivalcev Zgornje Savinjske doline.
Štefka Sem
čino delijo na polovico.
Po skrajšanem postopku je bil sprejet odlok o ustanovitvi Razvojnega sveta Savinjske regije (RASR). V RASR so združene vse občine Savinjske regije. Preko sveta lahko občine sodelujejo v regijskih projektih. Ker se spreminja sestava sveta, so potrebna soglasja občinskih svetov občin, ki so vanj vključene.
V prvi obravnavi je bil sprejet pravilnik o sofinanciranju izvajalcev letnega programa športa. Inšpektorat ministrstva za šolstvo in šport je v gornjegrajski občini opravil redni inšpekcijski nadzor v zadevi standardi in normativi. Po pregledu pravilnika so bile pri inšpekcijskem nadzoru ugotovljene določene pomanjkljivosti, zato so v občinski upravi uskladili določbe pravilnika z ugotovljenimi pomanjkljivostmi.
Štefka Sem
Želja po manj točkah na dnevnem redu sej
Savinjske novice št. 49, 9. december 2011 7
Iz občin
OBČINSKI SVET MOZIRJE
Občinski prostorski načrt še naprej vroča tema
Predlog odloka občinskega prostorskega načrta (OPN) je mozirski občinski svet na zadnji seji obravnaval v prvi obravnavi. Svetniki so predlog odloka sprejeli in bo posredovan nosilcem urejanja prostora v mnenja. Debata na to temo je bila zelo pestra, kot vedno so pripombe letele na pripravljavca načrta, podjetje Archi.ka.
Direktor podjetja Archi.ka Aleš Janžovnik in občinska urbanistka Ljudmila Grom sta uvodoma povedala, da je gradivo pripravljeno in da gre sedaj v mnenje nosilcem urejanja prostora. Janžovnik je menil, da so bila upoštevana vsa mnenja in predlogi ter ugotovitve posebne komisije. Predlog naj bi bil z izjemo kmetijskega ministrstva usklajen z vsemi ostalimi nosilci urejanja prostora. Odlok so po besedah župana Ivana Suhoveršnika obravnavali odbori in posebna komisija. Roman Čretnik, predsednik le-te, je omenil, da se je komisija sestala vsaj dvajsetkrat in po vsakem srečanju z načrtovalcem so odkrili kakšen predlog, ki ga ta ni upošteval. Končno so prišli do sedanjega predloga, s katerim se strinjajo.
Svetnica Urška Car je izrazila nekoliko manjše zadovoljstvo z delom Archi.ke. Omenila je nesoglasja med njimi in mozirsko upravno enoto (UE) ter njihov predlog, da bi UE z njimi podpisala dogovor, da so usklajeni glede OPN-ja in da so ga pripravili skupaj. Do tega podpisa ni prišlo zaradi nestrinjanja UE s predlogom. Predlog odloka je Carjeva ocenila kot neprimerno boljšega od prejšnje verzije. »Je daleč od idealnega in številni OPN-ji so veliko boljši in investitorjem veliko bolj naklonjeni. Na UE se bomo OPN-ja strogo držali, ne glede na to, kako nezadovoljni bodo investitorji,« je povedala Carjeva, ki je zaposlena na oddelku za okolje in prostor na UE Mozirje.
Omenila je tudi precej večja nakazila Archi.ki s strani Občine Mozirje, kot je zapisano v pogodbi. Na to je Janžovnik odgovoril, da je bila pogodba med obema sklenjena še v času, ko je bila Rečica ob Savinji še del mozirske občine. Pogodbeni znesek bo Archi.ka nakazala mozirska občina, rečiška občina pa bo polovico zneska za izdelavo svojega OPN-ja namesto njim nakazala Občini Mozirje.
Predsednik odbora za kmetijstvo Boštjan Go-ličnik je omenil, da je imel odbor določena dopolnila, ki se morajo dodati v odlok, preden se odpošlje na kmetijsko ministrstvo. Mag. Peter Goltnik je predlagal, da se pred drugo obravnavo sesta-nejo predstavniki načrtovalca in UE ter najdejo kompromis. Tako bodo svetniki vedeli, da se obe strani strinjata s pripravljenim odlokom.
Carjeva je dodala, da so omenjali tri možne lokacije za obrtno cono. Gorenjski klanec se je vsem zdel najmanj primerna lokacija, a je načrtovalec ravno to uvrstil v OPN. Carjeva je menila, da se je v OPN vključila ta cona le zato, da se je zadovoljil interes svetnikov po njej, čeprav je najmanj primerna.
Kritiko nad delom Janžovnikove ekipe je izrazil tudi Jožef Jelen, ki je dejal, da je bila za obrtno cono največja ovira ravno Archi.ka. »Ko bodo nehali delati za občine, bodo morda začeli delati za ljudi. Za občane mozirske občine niso delali,« je omenil Jelen. Janžovnik se s tem ni strinjal in je dejal, da so delali strokovno.
Štefka Sem
OBČINSKI SVET LUČE
Odlok o ustanovitvi sveta JP Komunala padel
Največ razprave na zadnji seji lučkega občinskega sveta je bilo posvečene rebalansu proračuna in sprejemanju odloka o ustanovitvi sveta Javnega podjetja Komunala Mozirje. Ob tem so svetniki ponovno načeli temo o ustanovitvi lastnega občinskega režijskega obrata. Potrdili so odlok o ustanovitvi Javnega zavoda Zgornjesa-vinjski zdravstveni dom Nazarje, svoje sklepe in predloge pa je posredoval še nadzorni svet.
Župan Ciril Rosc je svetnike seznanil s potekom občinskih investicij v letošnjem letu. Te niso potekale povsem po načrtu. Vzrok so nepričakovane zamude pri prestavitvi zadružne trgovine s sedanje lokacije na Prode, kar bi sprostilo prostor na trgu, kjer nameravajo urediti še parkirna mesta, tržnico, nadaljevanje pločnika. Župan je še povedal, da so nedavno pridobili gradbeno dovoljenje za prizidek k občinski stavbi.
Svetnik Jernej Plankl je menil, da bi moral biti občinski svet s potekom investicij seznanjen že med letom. »Že ves čas sem proti zidavi prizidka, saj imamo prazne prostore bivše banke, ki bi jih občina lahko odkupila in preuredila za zobno ambulanto.« Tako bi občina po njegovem dobila dovolj prostora za svoje potrebe.
V zvezi z rebalansom proračuna, ki izkazuje višek prihodkov v znesku 284.000 evrov, je Plan-kl dejal, da je nedopustno, da denar leži neizkoriščen, saj je v samih Lučah potrebno urediti veliko stvari. Župan je pojasnil, da denar ni izgubljen, saj čaka na uresničitev projekta, ki je odvisen od prestavitve trgovine. Plankl je predlagal, pridružil
pa se je tudi podžupan Tomaž Robnik, naj se dobi strokovnjaka, ki bo pripravil maketo, kako naj bi zgledala vas po ureditvi, da bi si občani to lažje predstavljali. Rebalans proračuna so nato potrdili.
V prvem branju so potrdili odlok o ustanovitvi JZ Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje, zavrnili pa so sprejetje sklepa o ustanovitvi sveta JP Komunala. Predsednik pravno statutarne komisije Franci Krivec je povedal, da je komisija imela pripombe na 4. člen, ki določa pristojnosti
sveta. Te pripombe so imeli tudi sami svetniki in so sklep zavrnili. Pri tem je Blaž Voler povedal, da bi bilo treba razmerja do Komunale podrobneje pregledati in se vprašal, zakaj občani Luč plačujejo dražje komunalne storitve kot drugod po dolini. Po razpravi so svetniki zadolžili župana in občinsko upravo, naj pripravi analizo stroškov in možnosti lastnega režijskega obrata za komunalno dejavnost.
Marija Lebar
ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE
Licitacija vrednega lesa
Na krajevnih enotah Zavoda za gozdove Slovenije se pripravljajo na šesto licitacijo vrednega lesa, ki bo februarja na letališču v Slovenj Gradcu. Decembra bodo revirni gozdarji skupaj z zainteresiranimi lastniki gozdov opravili ogled in izbor dreves, ki bi jih lastniki radi posekali za licitacijo. V izbor za licitacijo mora priti res najboljši in najvrednejši les. S sodelovanjem na licitaciji imajo lastniki gozdov tudi stroške s kotizacijo in prevozom, zato se splača na licitacijo peljati le vrhunsko kvaliteto. Izbran in posekan les bo treba dostaviti na mesto dražbe od 3. do 17. januarja. Postopek dražbe (katalog ponudbe, ogled sorti-mentov, ponudbe kupcev, odpiranje ponudb ... ) bo zaključen do 9. februarja, ko bo dan odprtih vrat. Takrat si bodo razstavljen in kupljen les lahko
ogledali vsako leto številnejši obiskovalci.
Organizatorji ocenjujejo, da bo najbolj iskana in cenjena furnirska hlodovina gorskega javorja in domačega oreha, zaželeni bodo tudi kvalitetni hlodi sadnih in redkih vrst, kot sta divja češnja in brek. Posebej velja spomniti, da sta predlani in lani najvišjo ceno za svoj les dosegla lastnika gozdov iz naše doline, oba sta prodala javor rebraš. Tudi letos je bil najdražji hlod javorja rebraša, ki je meril 1,26 m3, vreden je bil 7.760 EUR/m3. Posebnost licitacije 2012 bo, da bo lastnik gozda za svoj les lahko pridobil certifikat, čeprav Slovenija še ni cer-tificirala zasebnih gozdov. Izjavo o vstopu v sistem regijske certfikacije gozdov in vse ostale informacije bodo lastniki dobili pri svojem revirnem gozdarju.
Marijan Denša
8 Savinjske novice št. 49, 9. december 2011
C
Gospodarstvo, Oglasi
6. FORUM INOVATIVNOSTI V LJUBLJANI
Jože Bider postal častni član ASI
Ob prejemu priznanja inovator in kmet Jože Bider ni skrival zadovoljstva.
(Foto: Marija Sukalo)
V Ljubljani se je pred dnevi končal 6. forum inovativnosti. Na njem je združenje Aktivni slovenski inovatorji (ASI) podelilo štiri priznanja častnim članom za njihove izjemne dosežke na področju ino-vativnosti in za pomemben doprinos k povečanju mednarodne prepoznavnosti Slovenije v svetu. Jože Bider iz Dol-Suhe ga je prejel za inovacije na področju kmetijstva.
Ob prejemu priznanja inovator in kmet ni skrival zadovoljstva, saj ga je združenje uvrstilo ob bok Iva Boscarola, Igorja Akrapoviča, Joca Pečečnika in drugih inovatorjev, prepoznavnih doma in po svetu. Inovatorska pot Jožeta Bidra se je pričela pred nekaj več kot štirimi desetletji, ko je prodal svoj prvi izdelek. Do danes se je na njegovem seznamu znašlo več kot 50 bolj ali
manj zahtevnih inovacij. Vse, kar si je zamislil, je tudi sam izdelal. Nekatere izdelke je izdelal celo nekajkrat po sto. S številnih sejmov je do-
mov prinesel že toliko priznanj, da je predsoba pretesna za vsa, da bi jih lahko obesil. Najdragocenejše priznanje pa je po Bidrovemu zatr-
jevanju zadovoljen kupec.
»Kljub sreči, da mi je bila ino-vatorska žilica položena v zibel in sem jo uspel s pridom izkoristiti, vsega tega dela ne bi zmogel brez razumevajoče žene, ki mi je stoji ob strani in me podpira pri vseh mojih prizadevanjih,« pravi Bider, prepričan, da so ga številni izzivi, s katerimi se je pri svojem inovatorskem delu srečeval, le spodbujali in gnali naprej. Vedno je bil namreč mnenja, da ni nič nemogočega in da so vse težave, s katerimi se srečuje pri delu, rešljive z veliko truda, vztrajnosti in dobre volje. In kljub temu, da že nekaj časa uživa zasluženi pokoj, v delavnici pa sta ga zamenjala njegova sinova, razmišlja o novih idejah, ki jih posreduje svojima naslednikoma.
Marija Šukalo
KMETIJSKO-GOZDARSKA ZBORNICA (KGZS), IZPOSTAVA MOZIRJE
Obvezno vodenje knjigovodstva tudi za kmetijce
Na šesti redni seji se je v Nazarjah sestal odbor mozirske izpostave KGZS. Prisotni so bili tudi ostali vabljeni, med njimi strokovnjakinji, ki sta pojasnili zakonodajo v zvezi z odstranjevanjem rogov pri govedu in predvidene novosti pri dohodnini.
sto pasejo, lahko druga drugo poškodujejo.
Bojana Šturm, predstavnica celjskega območnega urada Veterinarske uprave Republike Slovenije, je povedala, da rejci tega dela ne smejo opravljati, saj ta zootehnič-ni ukrep ni naveden med dovolje-
V razpravi so člani mozirske izpostave KGZS menili, da je meja 7.500 evrov za kmetije, ki bodo v letu 2013 morale voditi obvezno knjigovodstvo, prenizka. (Foto: Marija Lebar)
Kot je povedal predsednik odbora izpostave Jože Rakun, je problematika odstranjevanja rogov precejšnja, saj lastniki živali po sedanji zakonodaji tega ne smejo početi sami. Rogovi so pri govedi lahko nevarni, še zlasti, če se živali pro-
li sklep, da naj nacionalna kmetijsko gozdarska zbornica posreduje predlog k temu zakonu, ki bo odstranjevanje rogov pri teletih umestil med tiste zootehnične ukrepe, ki jih lastniki lahko opravljajo sami.
Ana Luskar iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje je med drugim povedala, da nova dohodninska zakonodaja predvideva, da bodo morale kmetije v letu 2013 voditi obvezno knjigovodstvo. To bo veljalo za vse kmetije, ki bodo iz kmetijske in gozdarske dejavnosti v letu 2011 presegle dohodek 7.500 evrov in tako postale zavezanke za DDV. V ta dohodek se štejejo še neposredna
plačila in katastrski dohodek ter prihodek iz dopolnilnih dejavnosti. Pri tem se bodo zavezanci lahko odločili, ali bodo obdavčeni po normiranih ali po dejanskih stroških.
V razpravi so člani menili, da je meja prenizka in naj se za vstop v obvezni sistem knjigovodstva dvigne vsaj na 15.000 evrov. Tudi glede samega vodenja knjigovodskih evidenc so imeli pripombe, ki jih bodo prav tako poslali kot pobude na zbornico v Ljubljano. Predsednik Rakun je podal poročilo za leto 2011, sprejeli so še načrt dela odbora izpostave za prihodnje leto.
Marija Lebar
nimi opravili, ki jih ob ustrezni izobrazbi imetnik živali lahko opravlja sam. Za vse posege, ki povzročajo bolečino, mora žival dobiti anestetik, tega pa lahko daje le veterinar. Ker se pripravlja nov zakon o zaščiti živali, so odborniki spreje-
IZKOR1STITE 10% NOVOLETNI POPUST IN SE ODLOČITE ZA
N - MAKE UP
ŠMINKERSKE STORITVE
-	tudi na vašem domu oziroma	m dogovorjeni lokaciji
-	v prodaji darilni boni, saj so šminkerske storitve lahko lepo darilo	^
Vse dodatne informacije na:
-tel.: 041 755 532 ali
-	e-mail: natalija.plankl@gmail.com

L
Savinjske novice št. 49, 9. december 2011
Iv
Gospodarstvo, Organizacije
ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE
Martin Lenko med najbolj skrbnimi lastniki gozdov
Zadnjega novembra so v Novem mestu podelili priznanja štirinajstim najbolj skrbnim lastnikom gozdov iz območnih enot Zavoda za gozdove Slovenije. Med prejemniki priznanja je bil Martin Lenko iz Primoža pri Ljubnem. Podelitve se je udeležil kmetijski minister mag. Dejan Židan, ki je udeležencem tudi spregovoril.
Martin Lenko je kmetijo prevzel leta 2001. Kmetija obsega 30 hektarjev površine, od tega je 16 hektarov gozda, ostalo so travniki in pašniki, leži na nadmorski višini 800 metrov. Na kmetiji gospodar Martin živi z ženo Darjo in dvema hčerkama. Usmerjeni so v proizvodnjo mleka, trenutno je v hlevu 23
Martin Lenko je letos prejel priznanje za najbolj skrbnega lastnika gozdov v krajevni enoti Ljubno in sedaj še na državnem nivoju. (Foto: Štefka Sem)
glav živine, dodatni dohodek prinaša gozd. Le-ta je skrbno negovan, v njem so zastopane vse razvojne faze, prevladujejo debeljaki z visoko lesno zalogo. Gospodar verjame v mešan gozd ter izvedbo prvih in drugih redčenj. Redno in temeljito izvaja predvidena gozdnogo-jitvena in varstvena dela v gozdu ter sodeluje pri označevanju drevja za posek.
»Priznanje je dokaz, da delaš dobro. V gozdu delam že od 15. leta, zato imam do njega poseben odnos,« je povedal Lenko, ki je bil letos že nagrajen kot najbolj skrben gospodar v krajevni enoti Ljubno ob Savinji. Čeprav ni vajen takšnih slovesnosti, se je na podelitvi v Novem
mestu počutil dobro. Poleg njega sta se je udeležila tudi direktor na-zarske enota ZGS Anton Breznik in vodja krajevne enote Lojze Gluk.
»Skrb za gozd je zelo pomembna, saj bo od mojega dela odvisna naslednja generacija. Zadovoljen in vesel sem ob prejemu nagrade, se pa zavedam, da bo treba nadaljevati v istem tempu. Gozdarjenje je dolgoročna zadeva, za katero si moraš vzeti veliko časa, biti moraš natančen, predvsem pa moraš imeti to delo rad,« je povedal Lenko. Glede na to, da se redno udeležuje tečajev izobraževanja, ki jih organizira zavod, in je član strojnega krožka, mu izkušenj in znanja za to ne manjka.
Štefka Sem
AMD ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Izpolnili temeljni program, želeli še več
Na skupščini Avto-moto zveze Slovenije (AMZS) so prejšnji četrtek v Ljubljani izvolili vodstvo te največje društvene organizacije v Sloveniji, ki se ukvarja s prometom, moto športi in prometno varnostjo. Za predsednika so ponovno izvolili dr. Danijela Starmana, v izvršilni odbor in za edinega podpredsednika AMZS so ponovno izvolili Vinka Poličnika, sedanjega predsednika in ustanovitelja Avto-moto društva Zgornje Savinjske doline (AMD ZSD).
Med članice AMZS, ki šteje 92 tisoč članov, sodi tudi AMD ZSD, ki je v letošnjem, tretjem letu delovanja uspešno izvedlo več praktičnih nalog tehnično-prometnih in
Vinko Poličnik (levo) bo tudi v novem štiriletnem mandatu podpredsednik
Avto moto zveze Slovenije. (Foto: Jože Miklavc) preventivnih vsebin. Poleg posta- postavitve prometnih znakov in si-vitev obcestnih ščitnikov v obči- gnalizacije, aktivno so sodelovali ni Luče so vplivali na spremembo s policisti Policijske postaje Mozir-
je, z nekaterimi šolami ter še posebej uspešno z Osnovno šolo Ljubno ob Savinji, z vsemi občinskimi sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na območju doline ter drugimi. Še posebej so ponosni na ocenjevanje prehodov za pešce v štirih največjih krajih, v tako imenovanem evropskem testu, ki je najbolj izpostavljene prehode za pešce podrobno analiziral na stroške osrednjega organizatorja AMZS oziroma so bila za to pridobljena evropska sredstva. Družinske učne ure na OŠ Nazarje ni bilo mogoče izvesti, je pa načrtovana za spomladansko obdobje prihodnjega leta.
Jože Miklavc
DNEVNIKOV PROJEKT ZLATA NIT
KLS v izboru za najboljšega zaposlovalca
Ljubenski KLS se je letos prvič prijavil v projekt Zlata nit, Dnevnikov izbor najboljših zaposlovalcev Slovenije. Zlata gazela 2011 KLS Ljubno, ki jo vodi Mirko Strašek, je ena izmed 17 doslej prijavljenih gazel, ki se bodo potegovale za to nagrado.
Zlata nit je vseslovenski izbor najboljših zaposlovalcev v kategoriji malih, srednje velikih in veli-
kih podjetij. V izboru gre za prepoznavanje in promoviranje najboljših zaposlovalcev, kot tudi za preverjanje kakovosti odnosa med organizacijo in zaposlenimi. Kot je povedal Strašek, so se za sodelovanje v projektu odločili v obojestransko dobro. S sodelovanjem v projektu lahko KLS pridobi koristne novosti, ki jih lahko nato uvede in s tem še poveča svojo uspe-
šnost. Že v času izbora za gazelo so v podjetju velikokrat poudarili, kako pomembna je poslovna kultura in dobro sodelovanje z zaposlenimi, zato lahko po mnenju Straška tudi KLS prispeva k dvigu kakovosti projekta Zlata nit. Organizatorji so veseli njihovega sodelovanja, saj KLS zelo cenijo. Prav gotovo pa KLS ne sodeluje zaradi nagrade, ampak zaradi tega, ker
se jim veščine in znanja, ki jih bodo spoznali preko projekta, zdijo pomembne in koristne, je omenil Strašek.
Častni pokrovitelj projekta Zlata nit je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, podpirajo ga najvidnejši predstavniki poslovne javnosti, civilnih združenj in akademskega sveta.
Štefka Sem
10 Savinjske novice št. 49, 9. december 2011
C
Kultura, Ljudje in dogodki
EX TEMPORE MOZIRSKI GAJ V GALERIJI MOZIRJE
Užitek v izrazni moči umetnikov
V Galeriji Mozirje je 25. novembra potekalo odprtje likovne razstave 17. slikarski študijski dnevi Ex tempore Mozirski gaj 2011. Razstavljalo je enajst likovnikov iz Mozirja, ostale Slovenije in tujine. Avtorje in njihova likovna dela je predstavila likovna kritičarka Anamarija Sti-bilj Šajn.
Za organizacijo in nemoten potek študijskih dni Ex tempore že vsa leta skrbi Jurij Repen-šek, predsednik Kulturno prosvetnega društva Jurij Mozirje. Zbrane na otvoritvi razstave je pozdravil z izrazom veselja, da je tudi letošnje druženje likovnikov obrodilo bogato bero stvaritev: »Nastali so novi čudeži, ko so umetniki bela platna znova napolnili s svojimi občutji, opažanji, hotenji. Upam, da se lahko danes tudi vi čudite tej ustvarjalnosti, ki je po treh dneh druženja in študija naše pokrajine in njenih motivov, obrodila čudovita likovna dela. Želim, da bi lahko še naprej tako nadaljevali, a denarnica se oži, kulturi pa se vedno najmanj odreže.«
Pri tem je Repenšek poudaril pomen študijskih dni, ki so namenjeni učenju vseh udeležencev. Ti so tudi letos tako iz vrst akademskih slikarjev kot iz vrst ljubiteljskih ustvarjalcev, vsi pa so druženje nadgradili s spoznanji iz predavanja akademskega slikarja, sicer udeleženca mo-
Zbrane je skozi razstavljena likovna dela popeljala likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. (Foto: Tatiana Golob)
zirskih študijskih dni, Lucijana Bratuša.
Zbrane na otvoritvi razstave je na strokovni sprehod skozi razstavljena likovna dela popeljala likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. Ju-
riju Repenšku je ob tem čestitala za dolgoletno združevanje likovnih ustvarjalcev in vsakoletno priložnost, ki jo daje novo pridruženim umetnikom. Po mnenju Stibilj-Šajnove so zanimivi oboji, pri prvih lahko sledimo njihovemu ustvarjalnemu razvoju, pri drugih vidimo, kako se s svežino odzivajo danim izzivom. Pri poznanih ustvarjalcih lahko spremljamo njihovo rast in subtilnost. Pri novih nas lahko preseneča tisto, kar novega, drugačnega prinesejo. Stibilj-Šajnova je vsem umetnikom čestitala za njihov letošnji prispevek in ob koncu svojega strokovnega prispevka izrazila upanje, da se ob letu ponovno srečajo z utripom starega mošlva in ritmom novih ustvarjalcev.
Razstava je odprl župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik. Ustvarjalce in organizatorja študijskih dni Ex tempore je pozval, naj vztrajajo naprej, saj si na takšnih umetninah v teh težkih časih spočijemo dušo in srce in za trenutek pozabimo na kruto realnost. Zagotovo pa so si zbrani dušo odpočili ob spremljajočem glasbenem programu. Za vrhunski glasbeni prispevek je namreč poskrbel priznani slovenski baritonist Boštjan Korošec ob spremljavi pianistke Milanke Črešnik, oba sta profesorja na Glasbeni šoli Nazarje.
Tatiana Golob
DOMOZNANSKI VEČER V SOLČAVI
O pomenu Slomška v slovenskem šolstvu
V Solčavi so konec novembra organizirali domoznanski večer z Aleksandrom Videčnikom. Gre za projekt v okviru Leader programa. Dogodek sta skupaj pripravila zavod Center Rinka in Osrednja knjižnica Mozirje, o čemer sta spregovorila direktor centra Marko Slapnik in Matija Blagojevič iz knjižnice. Osrednja tema je bil Anton Martin Slomšek kot pobudnik šolstva na Slovenskem.
Kot je povedal Videčnik, zgodovina Slomšku ni bila vedno naklonjena, saj je vse premalo poudarjala pomen tega velikega človeka za slovensko šolstvo in izobraževanje preprostih ljudi ter za zavedanje vrednosti slovenskega jezika in narodnega ponosa.
Slomšek, ki se je rad mudil med preprostimi ljudmi, se je sprva branil postati škof. A ko je to službo prevzel, je lahko naredil marsikaj dobrega za svoje »lube Slovence«. Tako je kar kmalu dosegel, da se je sedež škofije iz avstrijskega Šentandraža preselil v Maribor, kjer so ustanovili tudi bogoslovje in tako šolali slovenske duhovnike.
Zavedal se je pomena slovenske knjige in tiskane besede, zato je k ustanovitvi Mohorjeve družbe v Celovcu tudi osebno prispeval sredstva. Že kot župnik je na farah ustanavljal nedelj-
sko šolo. Za potrebe pouka v materinem jeziku je sam spisal knjigo Blaže in Nežica v nedeljski šoli, leta 1833 je izdal pesmarico, izdajal je tudi časopis Drobtinice.
Videčnik je govoril tudi o zgodbah, ki povezu-
jejo Slomška s Solčavskim in Zgornjo Savinjsko dolino. Slomšek se je v teh krajih večkrat mudil. Ko je zadnjič zapuščal Solčavo, ji je v spomin zložil lepo pesem.
Marija Lebar
Videčnikovo predavanje je z uvodno besedo pospremil direktor Centra Rinka Marko Slapnik (levo).
(Foto: Marija Lebar)
Savinjske novice št. 49, 9. december 2011 11
Zgodovina in narodopisje
Tavrharji, kočarji in ofri (1)
Piše: Aleksander Videčnik
Navajeni smo, da se tudi danes okoliščine življenja v Sloveniji ocenjujejo ozko in enostransko. O tem je zapisal dr. Stojan Pretnar (univerzitetni profesor na pravni fakulteti v Ljubljani) leta 1930 v Pravniškem glasilu med drugim tudi naslednje ugotovitve: »Pri obravnavi takozvanih slovenskih problemov, pa naj bo to na kateremkoli torišču, ima vsak avtor pred očmi in upošteva pretežno le osrednje slovensko ozemlje, predvsem ono bivše Kranjske ... Pri tem se vidi, da se obravnavajo ta vprašanja kot splošno slovenska, dasi so v resnici samo pokrajinskega značaja. Zato je tako gledanje problemov v njihovi širini odločno nekritično . Kljub temu je bilo teh 17 let (tedanje Jugoslavije, op. pisca) mnogo prekratka doba, da bi mogla zabrisati vse posebnosti in tipičnosti ter razlike, ki obstoje v življenju osrednjih in teriternih Slovencev, zlasti severnega dela Štajercev, posebno Dravskega polja, Haloz in Slovenskih goric. Razmere so tod izrazito svojstvene in se razlikujejo povsem od razmer po drugih slovenskih krajinah. Zaradi tega niso te razmere prav nič manj slovenske; saj zadevajo v prvi vrsti avtohtonega slovenskega kmeta in slovenskega kmečkega proletarca, zlasti viničarja in ofra ... Slovensko kmečko prebivalstvo štajerskih okolišev so ali kmetje, ki so lastniki zemlje in jo sami obdelujejo, ali pa izrazit kmečki proletariat brez zemlje, to so viničar-ji in ofri ... Med tem ko se kmetje-posestniki po svojem socialnem, gospodarskem in pravnem položaju ne razlikujejo od svojih stanovskih sovrstnikov drugod po Sloveniji, so viničarji in ofri posebna značilnost štajerskih krajev in zaslužijo vso pozornost ... Položaj viničarjev je že urejal deželni zakon iz leta 1886 in vrsta poznejših predpisov in v Jugoslaviji Vinicarski red, ki ga je predpisala bivša Mariborska oblastna skupščina ... Glede ofrov ni bilo pozitivnih predpisov v njihovo zaščito, torej so bili javno pravno nezaščiteni. Od tod posebno težek položaj ofrov, torej tega dela Slovencev.«
Tako dr. Stojan Pretner leta 1930! K temu moja misel: »Oh, kako se zgodovina ponavlja.« V naših krajih je bilo veliko kočarjev in ofrov, zato se bomo socialnemu razlikovanju na vasi skrbno posvetili.
KOČARJI IN OFRI
To so bili nujno tudi kmečki delavci. Lahko so bili tudi priučeni rokodelci, ki so stanovali največkrat v lastni koči. Ločiti velja dninarske kočarje
od najemnikov koč, ki so jim rekli pri nas štandt-mani. Ti vsi so plačevali lastniku koče najemnino v denarju. Oni so delali za mezdo, med tem ko so ofri odplačevali najemnino z živim delom. Prav ofri so bili seveda najbolj izkoriščani, ponekod so plačevali za to borno streho nad glavo z ročnim delom tudi do 60 delovnih dni. Takšen dan je trajal od zore do mraka. Poudariti moramo, da je gospodar določal dan in čas, ko bo treba delati za odplačilo bivanja v koči. To je pomenilo še prav posebno odvisnost od gospodarja. Dogajalo se je, da si je ofer našel kakšno delo in je gospodar zvedel za to. Hitro je sporočil, da mora priti k njemu na delo, tako je preprečil, da bi si ofer izboljšal življenje in bolje poskrbel za družino. Seveda so bili takšni primeri pogosti, ne pa običajni. Žena ofra je pogosto hodila v tavrh, tedaj so otroci ostajali sami, ni bilo redko, ko je tavrharca prinesla otroka zraven in je pač čakal, da je bilo delovnega dneva konec.
Kočo, v kateri so stanovali ofri, so na vasi imenovali oferija. Otrokom takih družin so rekli, da so oferski. Če je želel ofer pridobiti za prehrano družine kakšen košček zemlje za vrt, je to dodatno
spodarja kot ofri, saj so živeli v lastni koči. Bili so tudi takšni, ki so za kočo plačevali najemnino v denarju, bili so v štantu. Dninarji so iskali priložnostno delo in se udinjali tam, kjer so bili delovni pogoji v redu. Letno so lahko računali na 120 delovnih dni. Danes bi rekli, da so bili sezonski delavci. Kot ofri so bili tudi oni v času dela na hrani gospodarja, zato je bilo plačilo dninarja odvisno od tega, ali je bil na hrani gospodarja ali ne. Pozimi ni bilo ne gozdarskih ne poljedelskih zaposlitev, zato so doma delali razne izdelke (koše, ročaje za orodje, pripravljali predivo) in podobno.
KAJ SO JEDLI
Ko sem leta 1984 raziskoval razmere, v katerih so živeli ofri, sem govoril s številnimi nekdanjimi ofri oziroma otroci nekdanjih ofrov. To so bili dragoceni podatki, ki jih velja ohraniti. Sogovorniki so želeli, da se ne omenja njihovih podatkov, ker so tedaj številni gospodarji teh ofrov še živeli.
O prehrani mi je povedala ofrska hči iz Šmi-hela tole: »Zjutraj je bila mlečna juha, to je bila zmes mleka in vode, zato ker so varčevali z mle-
Neznana ofrska družina iz naše doline. Vidi se, da so skrbno, toda zelo skromno oblečeni.
plačal z delovnimi dnevi. V naših razmerah je bilo običajno, da je za zemljo, kjer je lahko posadil škaf krompirja, moral delati dodatno pet do šest dni. Gospodarji so na tak način pokrili konice poljedelskega dela s ceneno delovno silo, predvsem pa z vnaprej zagotovljeno delovno obvezo.
Oferije so bile v glavnem enako zgrajene, mala veža, iz katere je bil vhod v črno kuhinjo, desno pa v dnevno sobo (hišo). Posebej je bil še štiblc (kamra) za spalnico, to je bil majhen prostor. Največkrat je bil spodnji del zgradbe zidan, gornji pa lesen.
Tavrharji (dninarji) so doživljali podobno usodo, le da niso bili tako močno vezani na voljo go-
kom. Kadar je bil kruh na razpolago, smo si tega nadrobili v juho. Včasih je bila ječmenova kava z žganci (koruznimi). Za malico smo dobili kruha (zmesnega), seveda le majhen košček.«
Zelo veliko se je užival bob (stročnica, ki je veljala za hrano revnih). Kuhanega so belili (luščili) in ga jedli. Le redko je bil na mizi luščen in zabeljen. Za kosilo je bilo največkrat presno zelje, to je bilo kuhano zelje pomešano s krompirjem. Ta juha je bila pogosto za kosilo. Včasih so imeli žgance vseh vrst. Ker je bil oče domači mesar, je prinašal ob klanju meso domov, to je bil potem velik priboljšek ob nedeljah in praznikih.
Nadaljujemo prihodnjič.
12 Savinjske novice št. 49, 9. december 2011
Organizacije, Ej, Čestitke, Oglasi
SADJARSKO DRUŠTVO FRANCA PRAPROTNIKA MOZIRJE
Češnje, hruške in jablane za mlade čebelarje
Nedavno so člani sadjarskega drušlva izpolnili svojo obljubo in najzaslužnejšim mladim čebelarskim krožkarjem z mozirske osnovne šole podarili sadne sadike. Sadike so učencem obljubili spomladi, ko so ti obiskali šolski sadni vrt in si ogledali delo čebel pri opraševanju sadnega drevja.
Mlade čebelarje, šest jih je bilo, je spremljal mentor čebelarskega krožka Marko Purnat, sicer tudi sam član sadjarskega društva. Učence je nagovoril predsednik sadjarjev Alojz Plaznik, prisotni pa so bili še člani upravnega odbora društva. Plaznik je krožkarje spomnil na medsebojno povezanost čebel in sadnega drevja oziroma donosa sadja, ki je odvisen od opraševanja čebel. Podobna povezanost pa je tudi med čebelarji in sadjarji. Slednji naj skrbijo, da bodo drevje vzgajali in negovali tako, da ne bodo povzročali škode čebelam.
Plaznik je vsakemu krožkarju posebej čestital in mu v dar izročil sadiko, kakršno si je ta sam zaželel. Glede na prostor, kjer bodo sadili, so dobili sadike na nizkih ali na visokih podlagah. Da pa bodo učenci drevje res lahko posadili sami, je sledil še praktični prikaz pravilnega sajenja.
Tudi mentor Marko Purnat se je obrnil na svoje varovance s spodbudnimi besedami. Te je podkrepil še z darilcem.
Marija Lebar
: ■	1' v - " ' v • ■ :
' v'-'.-"V"	"	* ' -'fi ■'.',
säHSä&S
""-''bi jI >

v : > - ; „ ~ ■■ ii Üi-i-i; _ - . L|'. ■
mm^ ■
Najzaslužnejši čebelarski krožkarji so dobili v dar sadne sadike. (Foto: Ciril M. Sem)
Člani ansambla Eurokvintet, v katerem igra tudi dolgoletni član Godbe na pihala Zgornje Savinjske doline Tomaž Podlesnik z Ljubnega ob Savinji, so posneli prvi videospot. Ansambel je znan, da se narodno zabavne glasbe loteva na nov in zanimiv način in takšna je tudi skladba Moj svet. Videospot se že vrti na televizijah.
ŠS
Savinjske novice št. 49, 9. december 2011
Ljudje in dogodki, Oglasi

o > o
* I : (0
_ o
.<2 "c	N
o S	>
lo E	g E o)
._ O <d	C
»J r-	m	w
O -=	5?	>N
>	p	>	ro oh5	c
■O C	(D	o
O (D	>	r
>	O	M	C
0£t ££ OZ £0
	mes	ec	Tega leTa
			brotnikov
	in pa	rk	Iji. V naši
			se z dari
	raje i	n n	
			vojo zah"
kov je umiril se Tako je bilo nepopisno, Ko čkov izročil Težko prič či občine Gornji Grad nega drušlva.
V cerkvi Marije Naz čiškove mladine in m je bilo veselje na višk rila. V ponedeljek je n Vrbovec. Tam so nieg>
Rečiški osnovnošolci so pripravili zgodbo o zvezdici Zaspanki. (Foto: MŠ)
14
Savinjske novice šT. 49, 9. december 2011
o-ž
oa-ev
ou-
K
š
d m
z ž
V Solčavi je debela luna, ki je zaradi svoje teže padla z neba, morala shujšati s telovadbo, da se je lahko vrnila na svoje staro mesto - nebo. (Foto: MŠ)
stojnicah je bilo opaziti Miklavževa spremljevalca parklja in angelčka, ki sta obiskovalce razveseljevala z medenjaki. Ti so si poleg kulinaričnih dobrot lahko ogledali ročno-delske izdelke domačih rokodelcev in uporabne predmete. Mnogi med njimi so se odločili za nakup.
V Lokah je dobrotnik obiskal preko sedemdeset otrok. K sreči je imel številčno in dobro izurjeno moštvo spremljevalcev, ki so mu pomagali. Preko deset glasnih par-keljcev je imel Miklavž dobro pod komando, da otrok niso preveč strašili. Kljub temu pa so opomnili,
da je potrebno ubogati vse leto, ne samo decembra.
Člani KD Jurij so miklavževanje organizirali v dvorani mozirskega kulturnega doma. Pred prihodom dobrotnika je otroke in starše zabavala Pika Flika. Tudi letos so bila darila brezplačna, saj je organi-
zator prireditve s pomočjo Občine Mozirje in mnogih donatorjev za vsakega otroka sestavil prikupno darilo.
Fotogalerijo si lahko ogledate na www.savinjske.com (geslo: mi612).
Marija Šukalo, Benjamin Kanjir
Miklavžu je bil v Lučah v pomoč Karitas.	(Foto: BK)
V nazarskem toplarju sta angelček in parkelj delila medenjake. (Foto: MŠ)
Ljudje in dogodki, Oglasi
Izberite osebnost leta 2011 ¡1 občinij
Spoštovane bralke m bralg, občgnke in občani obfijrt Mor i rje, Nazarje, Fipčica ob $ svinji, Gornji Grad, Ljubno, Luče in Solčava! Tudi letos boste lahko vsak v svofi n brin i shirali nsehe,, ki -e v tekočem koledarskem letu s svojim delom ns katerem ko ji področju še posebej doprinesla k boljšemu življenju in skupni blaginji v lokalni skupnosti.
MHMNL 'Ji M_______ 1. r£>
Za osebnost leta 2011 v občini predlagam
Moje ime ir priimek:
Moj naslov:
Upolr.jur	ilijJu-p-iLLi trn dupisiiitc m u<i poštjile na naslov
V vi b ;■.■ \i.: ' ' Ii. . Sii'.'1! I; iikij Li."'jlil - I J V! _< N HZUNL'
Z glasovnimi ie la teden zbiramo vaše predloge, v nadaLjevanju pa boste lab*<o od 16. decembra dalje ^lasovsii za k-innidatc rt_i listi, ki j d buino dokončno oblikovali v uredništvu Sa vinski h novic; in od takrat dalje tudi ItelJ glasov? kandidate.
Vsak ler^n bomo iifr?bali «»n?ga pc^lrj^telja kupona, kj bo prejel bon za lOetfrovZgomjesavinjske kmetijske ladruge Mozirje Vic
posiane glasa vnlcr bodo sodelovale pri ifebanju glavne nagrade ob z,? k lj i^Litu jktije, itdLiisko letovanje v počitniški hijfel v turnih Catei
Med pošiljatelji predlogov sna toxrat izlrebafl Re^ilm Ugovšek, novo nas^je SO, Gornji Grad, ki sneim? bon Zgornjo savinjske kmetijske ¡adruge Mozirja v '/rednosti 20 evrov. hagrajenka bo 11 prerotrie v na&m tšjniilvu
Zda| pa nu del o I iipolnite glasovnico, Jo nalepite na dopisnico in Jo najkasneje do Torka, J3. decembra
¿011, pošlji le na naslov; Savinjske novice, Savinjska cesta 4,
■	J331 Nazarje,
'	n^Slf.r-niJti.r frtffl
Pokrovitelj akcije je
«KH^**'

Za d ni ah iliDzirje
S Savinjske novice št. 49, 9. december 2011
Organizacije, Ljudje in dogodki
NA OGLED FOTOGRAFIJE NASTJE KOVAČEC
Utrinki iz Amerike in domače okolice
V rečiški osnovni šoli se je s svojimi fotografijami predstavila Na-stja Kovačec. Prvo samostojno razstavo, ki so jo odprli zadnji petek v novembru, so si ogledali številni obiskovalci.
Mlada Varpoljčanka, ki jo je po gimnaziji ljubezen odpeljala preko luže v Ameriko, se s fotografijo ukvarja tretje leto. Pri svojem delu uporablja tako digitalni kot analogni fotoaparat. Za slednjega zatrjuje, da pokaže, koliko znanja in nadarjenosti ima njegov uporabnik, saj je potrebno poznati številne za-
Nastja Kovačec je utrinke iz Amerike fotografirala z analognim fotoaparatom. (Foto: Marija Šukalo)
konitosti dobre fotografije. Najraje se posveča portretom.
Del fotografske zgodbe, ki razkriva Nastjino žilico za lepoto, so tudi utrinki iz Amerike. Tam je letos preživela tri mesece in raziskovala življenje Američanov, ki ga je vzljubila v tolikšni meri, da se tja namera vrniti in začeti študirati biologijo. Kljub temu bo ostala zvesta svojemu konjičku - fotografiji. Ta jo po zatrjevanju devetnajstle-tne ustvarjalke navdihuje in daje energijo.
Marija Šukalo
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO RADMIRJE
Organizirali gasilski posvet
PLANINSKO DRUŠTVO SOLČAVA
skega društva Radmirje je organiziralo strokovni posvet na tematiko položaja gasilstva v Sloveniji in morebitne spremembe v kriznih časih. Strokovnega srečanja se je udeležilo več članov drugih gasilskih društev ter Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline.
Medse so povabili izkušenega gasilskega strokovnjaka Milana Dubrovca, vodjo Izobraževalnega centra na Igu, ki pozna razmere v slovenskem gasilstvu ter strukturah sistema zaščite in re-
Dodatne multimedijske vsebine za bratce Savinjskih novic vsak petek na www. savinjske.com
Sfinga s svojo skrivnostnostjo prevzela tudi Solčavane
Strokovni posvet na tematiko položaja gasilstva v Sloveniji je bil dobro
obiskan. (Foto: Jože Miklavc) Vodstvo Prostovoljnega gasil- ševanja. Dubrovac je bil do neka-
terih vprašanj zelo kritičen in meni, da bodo v zaostrenih razmerah financiranja potrebni in nujni ukrepi za racionalizacijo. Nujno bo treba doreči status gasilcev ter uvesti primernejši odnos do prostovoljcev, združenih v legendarnih PGD in specializiranih poklicnih gasilskih jedrih. Na njegova izvajanja so mu nekateri prisotni postavili vprašanja in prejeli ustrezne odgovore, nekatere tudi manj konkretne.
Jože Miklavc
Med dejavnosti letošnjega leta so člani Planinskega društva Solčava vpisali tudi filmsko predstavo. Konec novembra so v dvorani solčavskega zadružnega doma pripravili projekcijo gorniške-ga filma Sfinga, ki govori o tej izjemni plezalni smeri v Severni triglavski steni. Zanimanje za film je bilo izredno, saj ga je komentiral idejni in tehnični vodja projekta Sfinga Tine Marenče.
Že sama Severna triglavska stena je od nekdaj burila plezalne duhove, še bolj pa njen izpostavljeni del imenovan Sfinga. Rdeča nit filma je prepletanje prizorov pr-
vega vzpona čez obraz Sfinge, ki sta ga po več letih poskusov leta 1966 opravila Ante Mahkota in Peter Ščetinin, ter med prvim prostim plezanjem čez to smer, ki sta jo na ta način osvojila Miha Kajzelj in Gregor Kresal šele leta 1995.
Pred začetkom predvajanja je Tine Marenče obiskovalcem postregel z nekaterimi podatki o filmu. Po končanem ogledu je sledila še razprava, v kateri je Marenče obiskovalce seznanil s številnimi podatki o samem snemanju filma in z izvedbo posameznih zahtevnih kadrov.
Marija Lebar
Film Sfinga je med Solčavani zbudil veliko zanimanje.
(Foto: Žiga Prepadnik)
Savinjske novice št. 49, 9. december 2011
Kultura, Šolstvo
VEČER S PESNIKOM NA REČICI OB SAVINJI
Kultura in umetnost v zanju neprijaznih časih
Kulturno-umetniško društvo Utrip je počastilo spomin na Prešernov rojstni dan, 3. december, z recitalom poezije Ervina Fritza. Kulturni večer v avli osnovne šole na Rečici ob Savinji je pripravil Bert Savodnik in tudi s tokratnim izborom gosta dosegel odobravanje občinstva, kompliment pa mu je dal tudi pesnik Fritz z besedami, da je njegov koncept vrednota, ki jo je treba opaziti.
Preden je dobil besedo gost večera v Preboldu (nekoč Šempa-vel) rojeni Ervin Fritz (1940), je občinstvo slišalo mestoma osebno obarvano pripoved o življenju in delu tega pesnika, dramatika in esejista. Bert Savodnik je vzbudil pri obiskovalcih prireditve zanimanje tudi z recitiranjem verzov iz Fritzevih pesmi. Nato je spregovoril pesnik sam. Svoje kritično razmišljanje o kulturi v času družbene in gospodarske krize je imenoval šolski spis z naslovom Narod pesnikov. Pogled v preteklost mu je od-strl razmere, zaradi katerih so Slo-
Ervin Fritz s svojimi pesmimi, ki znajo biti prostodušno humorne ali satirične in z motivi iz vsakdanjega življenja, nagovarja tudi odrasle.
(Foto: Andreja Gumzej)
venci nekoč »nehote postali narod tnost, ki jo kapital financira, ume-
pesnikov«: slabi materialni pogoji za razvoj drugih umetniških zvrsti, pomanjkanje pomembne zgodovine in kulturno-umetniških središč ter Sizifovo delo pri premošča-nju vrzeli v prevajanju dosežkov tujih narodov. V času »restavracije kapitalizma smo se veselili razcvetu uma /.../, zdaj pa je edina ume-
tnost ekonomske propagande«.
Sledil je niz retoričnih vprašanj o tem, kje so sodobni meceni slovenske kulture. Med sto najbogatejšimi Slovenci? Med deklariranimi dobrotniki? Ervin Fritz je v nadaljevanju svojega govora razmišljal še o odnosu javnih institucij do kulture. Skrb zanjo, tako je govoril pesnik, je
prepuščena lokalnim skupnostim, ki jo financirajo s stisnjenimi zobmi in prepričanjem, da je to proč vrženi denar; nacionalna televizija postavlja v ospredje družbenopolitični, dokumentarni in zabavni program; porabnik ponudbe kulturnih ustanov je ozek krog, ki se tudi sam kulturno udejstvuje, ljudstvo pa je prepuščeno pogrošni literaturi.
Ervin Fritz je avtor pesniških zbirk, dramskih in radijskih iger ter večkratni nagrajenec, nazadnje leta 2008 za zbirko otroških pesmi Vrane. S svojimi pesmimi, ki znajo biti prostodušno humorne ali satirične in z motivi iz vsakdanjega življenja, nagovarja tudi odrasle. Nekatere od njih, ki so pravzaprav ritmizirane življenjske zgodbe, je občinstvo imelo priložnost slišati na petkovi prireditvi. Recitirali so jih pesnik sam, Boštjan Cigale, Frenk Bider in Roman Čretnik. V programu sta sodelovali še flavtistka Manja Pančur ob klavirski spremljavi Antona Acmana ter kitaristka Polona Lamprečnik.
Andreja Gumzej
OSNOVNA ŠOLA GORNJI GRAD
v
Predstavlja se OŠ Frana Kocbeka
Najstarejša šolska stavba v dolini
Naša šola se ponaša z 218-le-tno tradicijo, ki smo jo pred tremi leti prvič v zgodovini kraja oplemenitili z izdajo knjige o njej. V glavnem delujemo v predpisanih okvirih predmetnika in predpisov slovenskega šolskega sistema. Tisto pa, kjer lahko izkazujemo svojo posebnost, drugačnost, morda tudi izvirnost, se spreminja iz leta v leto.
Pred časom smo se dokazovali na področju turizma, planinstva, zborovskega petja, raziskovalnega dela, folklorne dejavnosti, lokostrelstva ., zdaj smo temu dodali še ekološko osveščenost, prometno varnost in vzgojno delovanje. Skušamo ohranjati dobre vsebine in dodajati aktualne. Odzivamo se na potrebe iz okolja in podarjamo svoje prispevke vanj. Uresničujemo moderne želje učencev, a ponujamo tudi tradicionalna znanja. Veliko nam pomeni sprejetost v neposrednem okolju, sodelovanje s starši in krajani in z lokalno
skupnostjo. Imamo dobre izkušnje in prijazna mnenja o našem delu, kar nas spodbuja in poganja. Imamo pa tudi vsakdanje probleme in občasne dogodke, ob katerih postojimo, jih razčlenimo in skušamo rešiti v naše skupno zadovoljstvo. Imamo dobre delavce, ki uspešno podpirajo vse »vogale naše hiše«, imamo strokovno
usposobljeno ekipo, ki mnogo ponuja in se razdaja pri svojem delu. A imamo tudi občutek, da vse, kar nudimo, ni sprejeto, ni privzeto in osvojeno, kajti znanje je dandanes v naši družbi vse preveč podcenjeno. Zato ni pravega interesa »za odjem« - spodbujamo in prigovarjamo, z vsiljevanjem pa itak ne gre .
Smo soudeleženi pri vseh tekmovanjih iz znanja in v projektih: Planetu Zemlja prijazna šola, Drugi tuj jezik in Fleksibilni predmetnik. Svoje moči in spretnosti merimo z vrstniki na medobčinskih športnih srečanjih. Sodelujemo na številnih natečajih, likovnih, literarnih, raziskovalnih. Pripravljamo krajevne prireditve v vseh krajih naše občine in veliko javno nastopamo. Skušamo biti učinkovit element pozitivne vzgoje naše mladeži, smo podpora družinski vzgoji in ponujamo specifičnost družbene skupnosti, v kateri se je treba prilagajati in upoštevati tudi druge. Smo šola, ki tudi nekaj stane, kljub prizadevanjem in iskanjem donacij ter sponzor-skih sredstev. Smo taka šola, ki v skromnosti in svojim zmožnostim primerno ponuja prijazno zavetje, osnovna znanja, tovariško druženje in izkušnjo življenja v skupnosti vsem našim mladim, šoloobveznim občanom.
Lilijana Bele
18 Savinjske novice št. 49, 9. december 2011
Ljudje in dogodki, Informacije
ROMANJE V SANTIAGO DE COMPOSTELA
950 kilometrov od Pamplone do »konca sveta«
Turistično društvo Gornji Grad je 26. novembra v goste povabilo popotnika Mirjano in Valentina Steblovnika. Steblovnikova sta leta 2008 prehodila vse bolj priljubljeno Jakobovo pot do Santiaga de Compostela v Španiji, ki jo romarji po vsem svetu poznajo kot El Camino de Compostelo.
950-kilometrsko pot do mesta, kjer je pokopan sveti Jakob, sta pričela v Pamploni. Potrebovala sta šest tednov, v katerih sta prehodila povprečno 30 kilometrov na dan, da sta prepotovala Španijo od vzhoda do zahoda. Med potjo sta spoznala ljudi z vsega sveta, ogledala sta si številne cerkve in sre-
Mirjana in Valentin Steblovnik sta ob španski glasbi in številnih fotografijah opisala romarsko pot. (Foto: Štefka Sem) dnjeveška mesteca. Omenila sta, se popotniki lahko odžejajo in ohlada so oznake na poti zelo dobre, dijo, ob vodnjakih je velikokrat tudi prav tako so pogosti vodnjaki, kjer vino, ki si ga lahko romarji natoči-
jo. Prenočišča so pogosta, domačini pa so do romarjev zelo prijazni in velikokrat jih je ob poti čakalo nabrano grozdje ali drugo sadje.
Prvi del poti je hribovit in popotniki se vzpnejo tudi na višino 1.550 metrov nad morjem, medtem ko je drugi del poti položnejši. Po prihodu v Santiago de Compostela sta si vzela čas za ogled mesta, potem pa sta pot nadaljevala do mesta Fi-nisterra, kraja, ki so ga včasih imenovali konec sveta. Ta znamenita pot se je razvila v 10. stoletju, ponovno jo je obudil papež Janez Pavel drugi, ki je poromal na grob svetega Jakoba.
Štefka Sem
POTOPISNO PREDAVANJE NA REČICI OB SAVINJI
Komar presenečen nad številnimi nasprotji na
Kitajskem
Sredi novembra je bilo v avli osnovne šole na Rečici potopisno predavanje o Kitajski. Pripravil ga je Anton Komar, ki si je to deželo presenečenj ogledal lani. Povedal je, kakšna je v očeh Slovenca, ki je popotoval že tudi drugod po svetu in ki je navajen naše dvomilijonske miniaturnosti v nasprotju z milijar-dno populacijo te velike države.
Ogledati si Kitajsko, je bila že dalj časa Komarjeva želja, zato se je tudi učil kitajščine, tako izgovorjave kot njihovih pismenk. Priložnost za obisk je bila lanskoletna svetovna razstava Expo v Pekingu. Poleg razstave ga je zanimala še več kot štiritisočletna
zgodovina velikih kitajskih dinastij.
Na Kitajsko je potoval s turistično agencijo. Tamkajšnje oblasti ne pustijo, da bi se vsak sprehajal, kjer bi želel, torej se je treba držati vnaprej napovedanega programa in to v družbi tamkajšnjega turističnega vodnika. Tako si je Komar lahko ogledal le majhen delček mega-lomanske razstave. V njenem sklopu so potekale tudi kulturne prireditve, vendar ponoči in so jih prenašali po televiziji, da si jih je bilo mogoče ogledati v sobi, saj so bile vstopnice že zdavnaj razprodane.
Tudi kar se tiče zgodovine, je ostalo le pri ogledu enega same-
ga muzeja. »To je povsem drugače, kot na Japonskem, kjer sem si lahko ogledal več muzejev in se prosto gibal,« je povedal predavatelj.
Sicer pa je v času, ko se je lahko sprehodil po Pekingu in ostalih krajih, ki jih je obiskal, s pridom uporabil svoje znanje kitajščine, saj so tako
na postajah kot povsod drugod informacije in napisi v njihovi pisavi brez dodatnih angleških napisov. Najbolj ga je presenetil kontrast med skromnostjo in celo revščino na eni ter med najsodobnejšo tehniko in prometnimi sredstvi na drugi strani.
Marija Lebar
Anton Komar je povedal, kakšna je Kitajska v očeh Slovenca, ki je popotoval tudi drugod po svetu. (Foto: Marija Lebar)
MLADINSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE
Peter Svetina: Modrost nilskih konjev
igriva nilska konja, Hubert in Marcel, rada sedita v senci pod plato-no, se družita, odkrivata svet in na sploh modrujeta o vseh pomembnih in manj pomembnih rečeh v življenju. Zanima ju vse. Kako pomagati žirafi, ki se ji kolca, kako narediti šopek iz samih rim, kdo je glavni na svetu, koliko je ura, kako srečati kenguruja, zakaj brati lažje knjige ...
Kratke poučne zgodbice so nastale pod peresom Petra Svetine, ustvarjalnega pesnika in pisatelja, ki že dvajset let piše tako za odrasle kot za otroke in mladino. Knjiga Modrost nilskih konjev je dobitnica priznanja Zlata hruška 2011 v kategoriji izvirna slovenska mladinska leposlovna knjiga.
Savinjske novice št. 49, 9. december 2011 19
Organizacije, Ljudje in dogodki
SREČANJE MLADIH LITERATOV BESEDIČICA
Med prijavljenimi literarnimi deli veliko pohvaljenih
Prvi decembrski dan so se na Osnovni šoli Blaža Arniča v Lučah zbrali mladi literati in njihovi mentorji. Osmo srečanje imenovano Bese-dičica je organiziral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna enota Mozirje, program je povezovala Ivana Žvipelj. Za dobrodošlico so krajši program pripravili učenci lučke šole. Obiskovalci so prisluhnili legendi o nastanku skale Igle in imeli redko priliko pri plesu videti velikana in njegovo babo.
Po besedah Ivane Žvipelj o tem, kako je nastala Besedičica in predstavitvi strokovne komisije, ki je prijavljena dela ocenjevala, so besedo dobili učenci šestih zgornjesavinjskih šol. Ljubitelji lepe besede so prebirali odlomke svojih proznih del, pravljic ali pesmi. Kar 33 učencev je sodelovalo na natečaju in njihovi nastopi so bili odsev bogatega besednega zaklada in ljubezni do slovenske besede.
Med sodelujočimi je bila tudi lutkovna skupina lučke šole. Le-ta je letos ponovno pripravila lutkovno predstavo, katere avtorica je Patricija Resnik, govori pa o prvem šolskem dnevu. Del lutkovne predstave so lutkarji odigrali za udeležence srečanja.
Veliko sodelujočih na srečanju je sodelovalo z več prijavljenimi deli, vsa pa bodo objavljena v medšolskem glasilu Studenček, ki je bilo v preteklem letu s strani JSKD prvič izdano in na-
grajeno na natečaju za najboljša literarna glasila, zbornike in knjige s prispevki osnovnošolskih avtorjev.
O zapisanih in prebranih besedah je spregovoril Anton Venek, ki je sodelujočim učencem zaželel veliko lepe pisane besede tudi v bodoče. Priporočila mladim literatom je podala strokovna spremljevalka srečanja Ana Porenta. Pisateljica in urednica spletnega portala Pesem.si je omenila, da so vsi sodelujoči zmagovalci, ker so
napisali, dovolili prebrati svoja dela in s tem pripravili čaroben večer slovenske besede. Skupaj s komisijo je Porenta izbrala nekaj najbolj prepričljivih del, ki so izstopala.
Za zaključek je zadonela tudi harmonika, učenca iz Solčave pa sta z domačo narečno besedo pozabavala ljubitelje pisane slovenske besede. Narečna beseda je del naše zgodovine in jo moramo prav tako ohranjati.
Štefka Sem
Strokovna spremljevalka Ana Porenta (zadaj desno) je na oder povabila avtorje literarnih del, ki so izstopala in jih je še posebej pohvalila. (Foto: Štefka Sem)
MLADINSKI PEVSKI ZBOR OSNOVNE SOLE NAZARJE
Mednarodni dan zborovskega petja obeležen v Cankarjevem domu
V soboto, 26. novembra, se je zgodilo. Končno! Skoraj pol leta smo se pogovarjali o tem in se več mesecev pripravljali na veliki dogodek. In vrhunec je bil res veličasten. Če se dogodka niste udeležili, vam je prav zares lahko žal.
Nam, pevcem Mladinskega pevskega zbora OŠ Nazarje, pa ni žal truda in časa, ki smo ga namenili temu. V družbi 14 mladinskih pevskih zborov iz vseh koncev Slovenije smo nastopili na koncertu, s katerim smo počastili mednarodni dan zborovskega petja. Gallusova dvorana Cankarjevega doma v Ljubljani je bila polna skoraj do zadnjega kotička in gledalci so nas od navdušenja ob koncu koncerta nagradili z bučnim aplavzom. Vsa dvorana je bila na nogah.
Med slavnostnimi govorniki je bil tudi minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič, ki bi z veseljem sprejel razširitev svojega ministrstva in postal še minister za počitnice, kot je to predlagal povezovalec programa.
Pogled na množico skoraj 500 pevcev je bil zares neponovljiv, pesmi, ki so prihajale iz naših
0
grl, pa so odmevale v ušesih gledalcev še pozno v noč.
Hvala vsem, ki ste nam omogočili ta koncert. Največja zahvala pa gre, seveda, naši zborovod-
kinji Katji Gruber, ki je blestela tudi v vlogi zboro-vodkinje združenega slovenskega mladinskega pevskega zbora.
Vesna Lešnik
Nastop združenega slovenskega mladinskega pevskega zbora v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.
(Foto: Vesna Lešnik)
Savinjske novice št. 49, 9. december 2011
Šport
ŠPORT INVALIDOV - SVETOVNI POKAL V STRELJANJU Z ZRAČNO PUŠKO
Tiršek dvakratni finalist tudi v Avstraliji
Sydney je gostil zadnjo tekmo sezone najboljših strelcev invalidov sveta, na kateri je vidno vlogo še enkrat več odigral Nani Tiršek iz Gornjega Grada. Po zmagi v Španiji in finalnih nastopih tako v Ameriki kot Avstraliji je pokazal, da sodi v najožji krog svetovne elite ostrostrelcev, ki se bodo prihodnje leto pomerili za medalje na paraolimpijskih igrah v Londonu.
Na prizorišču International Shooting Centre v Sydneyu so vsaj v Tirškovi konkurenci nastopili vsi najboljši in osvojeno peto in deseto mesto ter dejstvo, da je bil po rezultatu drugi najboljši Evropejec, pove vse o njegovi dobri pripravljenosti in formi. Svoj zadnji nastop in celotno turnejo svetovnega pokala je vidno zadovoljen komentiral tudi sam: »Občutki so odlični, saj skozi celotno sezono držim vrhunsko
ALPSKO SMUČANJE
Tina Robnik uspešno okrevala
Tina Robnik si je s trdim delom prislužila članstvo v A reprezentanci.
(Fotodokumentacija Tine Robnik)
Ob bok Mateje Robnik, o kateri smo pisali v 47. številki našega časopisa, se vse bolj postavlja tudi njena sestra Tina. Lučanka, sicer članica Smučarskega kluba Branik, gre namreč pridno po Matejinih stopinjah in dosega vidne rezultate. Na tekmovanjih za evropski pokal v smuku, veleslalomu, superveleslalomu in super kombinaciji je posegala po stopničkah. Tako si je s trdim delom prislužila članstvo v A reprezentanci.
»Po lanskem preboju v evropskem pokalu med najboljše v hitrih disciplinah me je konec januarja letos ustavila huda poškodba na mladinskem svetovnem prvenstvu v Crans Montani. Na uradnem treningu smuka pred tekmo sem si zlomila tri vretenca. Operacija v Švici je bila uspešna, razen enega vijaka, ki se jim je ponesrečil, saj je šel mimo vretenca, a so ga potem pri nas v Sloveniji popra-
Nani Tiršek je osvojil peto in deseto mesto ter bil po rezultatu drugi najboljši Evropejec. (Fotodokumentacija Nanija Tirška)
vili. Med prvo operacijo je bilo namreč prenevarno za popravek. Rehabilitacija je potekala zelo dobro, saj sem okrevala hitreje, kot smo pričakovali.« je o poškodbi spregovorila Tina, vesela, da so ji sredi septembra odstranili vijake. Tako je že konec oktobra začela s smučanjem na prostem.
»Potrebno je še graditi na kon-dicijski pripravi, tako da zaenkrat še kombiniram smučarske in kon-dicijske treninge, postopoma pa bom stopnjevala s smučanjem. Moja želja in cilj sta, da se že to sezono v februarju vrnem na tekmovanja, kar bo odvisno od mojega napredka in pripravljenosti,« nam je zaupala perspektivna zgornje-savinjska smučarka, ki trenutno ne trenira z reprezentanco. Njeni treningi so individualni zaradi velike odsotnosti, ki jo je povzročila poškodba.
Marija Šukalo
formo. Po zmagi v Španiji in dobrem streljanju v Ameriki sem v žepu že imel zagotovljeno kvoto nastopa za London, zato sem si lahko v Avstraliji privoščil tudi nekoliko spremenjeno tehniko streljanja, ki bi lahko bila še kako pomembna za uspeh na olimpijadi. S finalnima nastopoma v Sydneyu sem zato še toliko bolj zadovoljen.«
Priprave na igre v Londonu se zanj pričnejo ta mesec, ko bodo
ODBOJKARSKI KLUB MOZIRJE
poleg treningov v ospredju predvsem dela na psihološkem področju. Seveda bo treba opraviti še temeljito testiranje opreme in orožja ter s tekmami svetovnega pokala nove sezone, predvsem v nemškem Hannovru in brazilskem Riu de Janeiru poskušati dobro »na-tempirati« formo za najbolj pomemben in prestižen športni dogodek v prihajajočem letu.
Franjo Pukart
Šempetranke upravičile vlogo favoritinj
Dekleta OK Mozirje, ki moči merijo z nasprotnicami v 3. DOL center, so se tokrat v domači dvorani v Mozirju pomerile z vrstnicami iz ŽOK Aliansa ll iz Šempetra. Slednje trenutno zasedajo prvo mesto na lestvici, zato so na parket stopile kot favoritinje. Domačinke kljub temu strahu niso pokazale in so tekmo začele nadvse odločno. Igra je dobro stekla in temu primeren je bil tudi rezultat. Šempetran-ke so jih prvič ujele pri rezultatu 22:22, vendar zaman. Dva dobra servisa in prvi set je bil z rezultatom 25:23 končan v korist domačih odbojkaric.
V drugem setu so se gostje zbrale, domačinke pa naredile preveč napak pri sprejemu in na servisu. Pokazatelj tega je bil končni rezultat drugega seta 25:8 za gostje. Malce bolje je Mozirjankam kazalo v tretjem setu, ki so ga prav tako izgubile, vendar so tokrat nasprotnicam odvzele 16 točk. Zadnji set je bil zelo izenačen. Volje za zmago domačim igralkam še ni zmanjkalo, vodile so še pri rezultatu 20:19. Končnica je pripadla gostjam, ki so na koncu dobile set z 25:22. Na koncu torej OK Mozirje : ŽOK Alian-sa ll 1:3.
Benjamin Kanjir
Savinjske novice št. 49, 9. december 2011
12D
Šport, Pisma bralcev, Črna kronika
ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO
Minimalen poraz na domačem parketu
Ekipa OK KLS Ljubno je v 7. kolu 3. DOL center gostila ekipo iz Grosupljega in po nič kaj obetavnem začetku srečanja na koncu doživela minimalen poraz in s tem osvojila dragoceno točko.
V	prvem setu je bila igra izenačena do desete točke, nato pa so domačinke popolnoma popustile na sprejemu in gostje so brez večjih težav dobile set. V drugem se-tu so domače igralke začele zopet nezbrano, tako da so gostje hitro povedle in nato vodile z 20:11, nato so se domačinke nekako prebudile in rezultat zmanjšale na 20:21, v končnici zopet naredile nekaj nepotrebnih napak in set je pripadel gostujoči ekipi.
V	tretjem setu je bila igra bolj izenačena, na začetku so bile gostje nekaj časa v vodstvu, nato je domača ekipa zaigrala zelo dobro in povedla za šest točk, kar je zadostovalo za zmago v tem se-tu. V četrtem setu je bila domača ekipa vseskozi boljša in rezultat
v setih izenačila na 2:2. V petem so si gostje že na začetku priigrale prednost in jo obdržale do konca seta. Končni rezultat je bil torej 2:3 (13:25; 21:25; 25:23; 25:22; 10:15) za gostujočo ekipo.
Ekipa kadetinj je odigrala tretji turnir v svoji skupini, in sicer v Bra-slovčah. V prvi tekmi je bila domača ekipa veliko boljša in zmagala z rezultatom 2:0. V drugi tekmi se je ekipa KLS Ljubnega pomerila z ekipo Zreč, s katero je na domačem igrišču izgubila. Z zelo dobro igro so igralke KLS Ljubnega zanesljivo zmagale z rezultatom 2:0 in se prebile na drugo mesto v svoji skupini ter tako obdržale realne možnosti, da se uvrstijo v A skupino.
V soboto bodo začele s tekmovanjem v mali odbojki najmlajše igralke KLS Ljubno. Nastopile bodo na turnirju v Preboldu, kjer bodo tekmovale tudi ekipe Prebolda, Ka-juh Šoštanj in Braslovče.
Franjo Atelšek
Komentar prispevka Varuhi in sovražniki narave (SN 47, Heli - A. M. Helešič)
V Sloveniji z gozdovi gospodari- be o prepovedi voženj v naravnem
mo trajnostno in sonaravno - brez golosekov, gozdovi se pomlajujejo večinoma naravno - brez sa-dnje, drevje za posek se izbira načrtno. Zato imamo danes ene najlepših gozdov na svetu. Lesne zaloge in prirastki slovenskih in zgornjesa-vinjskih gozdov so se v šestdesetih letih podvojili. Narava (rastlinske in živalske vrste) v Sloveniji je izjemno ohranjena. Privilegij vseh Slovencev je tudi prost dostop v vse gozdove (peš, dokler ne delamo škode). Tako je v Evropi le še v skandinavskih državah in je redkost tudi v svetu.
Zakonodaja v Sloveniji ne dovoljuje voženj z vozili izven cest, niti s kolesi. Najbrž se večina ljudi strinja, da nesorazmerno glasno hru-menje motokros motorjev in štiriko-lesnikov ne sodi v našo lepo naravo in precej moteče vpliva na vse, ki v naravi iščemo mir. Dokaz za to so številne polemike, ki so spremljale nedavno spremembo Ured-
takšno legalizacijo omogoča!
Izgradnjo gozdnih vlak ureja gozdarska zakonodaja. Gozdne vlake niso namenjene vožnjam, ampak izključno spravilu lesa. Izvedbo novogradenj vlak nadzira Zavod za gozdove, kršitve obravnava gozdarska inšpekcija. Nove vlake vsaj prvo leto ne izgledajo najlepše (kasneje se ozelenijo), vendar so legal-
na pravica lastnika gozda, ki lastniku dolgoročno poveča dohodek iz gozda. Povratne informacije s strani javnosti v zvezi s tem so vedno dobrodošle, pretok informacij je nujen. Za vsa vprašanja o konkretni novozgrajeni vlaki smo na voljo.
Damjan Jevšnik, vodja OE Nazarje, Zavod za gozdove Slovenije
okolju. Motorne sani so zaradi zimskega časa njihove uporabe zelo škodljive za živalstvo gorskega gozda, ki pozimi varčuje z energijo (zakonodaja dodatno ščiti redke in ogrožene vrste). Kolesarjenje je zagotovo manj škodljivo, vendar ni brez vpliva na naravo, zlasti kadar so vožnje hitre, redne ali množične.
Pot do ureditve legalnih tras za kolesarjenje izven cest (v gozdu, po travniku) bi bila takšna: nekdo, ki ima interes (društvo, podjetje), predlaga traso in pridobi zanjo soglasja lastnikov zemljišč in strokovnih služb. Traso nato te službe vnesejo v prostorske dokumente, s tem trasa postane legalna. Morda bo kateri od lastnikov zahteval za vožnjo po njegovem zemljišču letno odškodnino, zagotovo bo pobudnik v precej birokratski Sloveniji moral v legalizacijo kolesarskih poti vložiti nekaj več energije in časa, kot bi bilo potrebno, vendar danes zakonodaja
C R N A K R O N I K A
•	POBEGLI PITBUL NAPADEL OBČANKO IN NJENEGA PSA
Mozirje: 1. decembra je pes pasme pitbul napadel drugega psa in
pri tem ugriznil lastnico, ki je branila svojega psa. Ugotovljeno je bilo, da je pes lastniku pobegnil iz kletke. Kdo je lastnik, je na podlagi čipa ugotovil veterinar. Zoper njega sledi odločba o hitrem postopku ter poročilo veterinarskemu inšpektorju.
•	ZARADI NEPRILAGOJENE HITROSTI NA STREHO
Pusto Polje: 2. decembra okoli pete ure zjutraj je prišlo do prometne nesreče v Pustem Polju. Voznik je zaradi neprilagojene hitrosti izgubil oblast nad kombiniranim vozilom, zapeljal na rob cestišča in se prevrnil na streho. Gasilci PGD Nazarje so nudili pomoč reševalcem pri oskrbi ponesrečenca, odklopili akumulator na vozilu, postavili vozilo na cestišče in nudili razsvetljavo kraja dogodka. V bolnišnici je bilo ugotovljeno, da je voznik dobil hude telesne poškodbe. Za vozilo je bil odrejen izredni tehnični pregled, vozniku pa bo izdan plačilni nalog zaradi neprilagojene hitrosti.
			
KF' jHr ^ Hftfr"'*"			
	IAiSP/i	rJš ■	
			
(Fot			
•	TATVINA DENARNICE IZ OSEBNEGA AVTOMOBILA
Velika planina: 4. decembra je prišel na policijsko postajo občan ter naznanil, da mu je bila iz njegovega vozila na Veliki planini odtujena denarnica z vsebino. Oškodovan je za okoli 100 evrov.
•	TRČIL V PEŠKI
Mozirje: 4. decembra zvečer je v Mozirju neznani voznik osebnega avtomobila neznanih registrskih številk in neznanega tipa, zlato rjave barve, vozil osebni avtomobil po dovozni cesti iz smeri gostinskega lokala Gams in Rožice. Ko je pripeljal v neposredno bližino križišča dovozne ceste in mestne ulice, je z vozilom nameraval zaviti v levo, pri tem pa ni upošteval prometnega zanka stop. Ravno takrat sta po pločniku z njegove leve strani prečkale vozišče peški. Voznik je z desnim delom vozila trčil v bok ene od pešk, obe pa sta padli po vozišču. Ena od pešk se je v prometni nesreči poškodovala. Voznik je na kraju nesreče ustavil, ko sta mu peški dejali, da nista poškodovani, pa je odpeljal naprej.
•	PRIDRŽAN VOZNIK OSEBNEGA AVTOMOBILA
Zaradi vožnje pod vplivom alkohola je bil pretekli teden pridržan en voznik osebnega avtomobila.
22 Savinjske novice št. 49, 9. december 2011
C
Zahvale, Oglasi
Ko zaželimo tvoje si bližine, gremo tja v mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni.
V SPOMIN
7. decembra je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi sin, brat in stric
Alojz SELIŠNIK
10.9.1954 - 7.12.2010
Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, molite zanj in prižigate sveče na njegovem grobu.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mami, bakice, prabakice in sestre
Jožice ŠUMLJAK
roj. Vratanar 2.1.1933 - 27.11.2011
se iz srca zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, svete maše in sveče. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju iz ZD Mozirje, in sicer dr. Idi Pustoslemšek Kramer in medicinskima sestrama Mateji in Maji za dolgotrajno zdravljenje ter osebju Doma starejših občanov Gornji Grad, še zlasti Jerci, Zdenki, Mateji in Jožici. Posebna zahvala velja sosedom Krštetom in Praznikom za vso nesebično pomoč v težkih trenutkih, gospodu župniku Ferdinandu Luknarju in diakonu Stanislavu Čeplaku, gospodu Jožetu Grudniku za lepe poslovilne besede, kvintetu Dobroveljski fantje in pogrebni službi Anubis. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640 ali 041/672-115
www_pocjrob inorcina.si
V SPOMIN
1. decembra je minilo 30 let, odkar je umrl v letalski nesreči oče
Slavko BRITOVŠEK
in 1. januarja bo minilo 18 let, odkar je za rakom umrla mama
Boža BRITOVŠEK
Hvala vsem, ki se ju spominjate!
Milo slavčki žvrgolijo, venec krasen spletajo, v njem je vpleten rožmarin iz ljubezni nate ati v lep spomin
V SPOMIN
Jože HRIBERŠEK
1.2.1937 - 4.12.2006
Mineva pet let, odkar
si šel v večni svet tjakaj bogu slavo pet. Težko je izgubiti osebo - še težje je živeti brez nje.
Tvoji najdražji
www
Za razvedrilo
novic©
Razjasnitev situacije
Politik reče Miklavžu, ko ta veselo deli slaščice otrokom: „Dobrojih podkupuješ, a na] ti povem, da ti še nimajo volilne pravice."
Sodi k slengu
Miklavž:; „Kje si se pa naučil moliti?"
Janezek: „Danes so taki časi, da take reči mimogrede pobereš na ulici."
Optimist z razlogom
Goro: „Sedaj je pred nami blaginja."
Mešo: „Kakšne pa kvasiš?"
Goro: „Ne morem pravilno izgovoriti črke r in sem se odločil, da bom raje optimist, kot da bi rekel, da je pred nami dlaginja."
Nekateri so vložili zahtevek,
da se jim vrne polovica naročnine
za televizijo. Kar naprej so bili na programu politiki, ki jih še videti ne morejo.
Nasveta novim poslancem
Tudi če veliko veste, se poskusite nekako vklopiti.
Ko bo treba spet sprejeti nove zakone, poglejte, če niso še kaki stari uporabni, ker bi lahko bili enaki.
Manjša volilna udeležba
Najmanj se za politiko zanimajo v Lačji vasi.
No, ravno obratno. V Lačji vasi so že razsvetljeni.
Nedorečeno jasno
Če bi rekli, da je polovica Slovencev nepoštenih, ker podpira nepoštene politike, bi se verjetno strinjali obe polovici.
Predlagamo problem za rešitve
Naj v naslednjem mandatu nove vlade opozicija predlaga rešitve, koalicija voljnih naj jih pa sprejema.
Brez Čeferina bo težko utajil.
Ne morem verjeti volilnim rezultatom! Ni več nevarnosti
Odpuščeni pacient na psihiatrični kliniki vpraša svojega zdravnika: „Sem zdaj zdrav?"
Psihiater: „Zdravi niste, ampak, ker je konec predvolilne kampanje, znoreli ne boste."
Glas sem, glas tja in bi si lahko izglasovali staro vlado, ki je dobila nezaupnico.
Ljudje niso tvegali
V Mozirju je odpadla stand up komedija. Jani čudno, narodu je treba prej povedati, kdo stoji.
Tokrat nam je uspelo, da nismo zapisali besedo kriza. Ops, se opravičujemo.
HUDA DIAGNOZA Zoran Jankovič, Lista njegovega imena in priimka: »Danes mi je zdravnik rekel, da naj se pripravim na najhujše. Vprašal sem ga, ali je res tako hudo, in mi je rekel, da še huje. Vprašal sem ga, če sem res tako hudo bolan, in mi je rekel, da sploh ne, pač pa, da je slišal, da sem izvoljen.«
ISTE PTICE RAZLIČNEGA PERJA
Janja Napast, Slovenska demokratska stranka: »Gospod Repenšek, a je prav, da se takole druživa, čeprav sva v različnih strankah?«
Jurij Repenšek, Nova Slovenija: »Ni skrbi. Če bo leva opcija še naprej tako neusklajena, bosta najini stranki konec koncev mogoče še v koaliciji.«
Janja: »Jaz sem pa mislila, da se dobro razumemo.«
Jurij: »Koaliciji, ne konfrontaciji.«
KONEC BREZPLAČNEGA ŠOLANJA Jože Kavtičnik, Lista Zorana Jankoviča, ravnatelj OŠ Nazarje: »Le kaj se tile politiki gredo? Saj so kot moji osnovnošolci. A za to sem se šel smučat po premogu in pustil brezplačno šolo? Ne vem, če me ne bo nova šola drago stala ...«
JŠP1^	
-F ^	
	
	
■KI I^r	
BKIMr Jj^M^I B» slirsEKr« (Foto: MS)	
24 Savinjske novice št. 49, 9. december 2011
Križanka, Oglasi
Tudi svetovanje vedno ne ...
K
ZNAČILNOST OBČUTENEGA
PRASKA (REDKO)
BANKINA (REDKO)
CUSIN SILVA
ŽLEB V DESKI
KADILEC TOBAKA
DELO PREK REDNEGA DELOVNIKA
PIJAČA STARIH SLOVANOV
PASTORALNA TEOLOGIJA
IVANKA MEŽAN
BRENCELJ
ITALIJANSKO MESTO
VOLTAMPER
JAPONSKI REŽISER KUROSAWA
HOMERJEVA PESNITEV ISTRSKO LETOVIŠČE
GOVOREČA PTICA
avtor P. L.
KDOR KAJ VODI
LADO LESKOVAR
VOZNIK AVTOMOBILA MEDNARODNA POGODBA
ROKOMETAS KAVTIČNIK
PRIPOMOČEK PADALCA
ŠVEDSKI AVTO
NEKDANJI PREDSEDNIK NDR KRENZ
DEL MEDENICE
OBRI
KRAI PRI LJUTOMERU JAP. ELEK. KONCERN
ODLOMLJEN KOS
SOSEDA KANADE IVAN PAVLOV
IGRALEC BAN
GLEDALIŠKI ODER
DANIEL LAGKHNER
NICHOLAS RAY
TRDNA NAMEŠČE-NOSTČESA
VASA ČUBRILOVIC
IVO ZORMAN
ZIMSKO JABOLKO RDEČE RUMENE BARVE
PREBIVALCI GOE
PREBIVALKA GLAVNEGA MESTA GANE
PREBIVALEC JORDANSKE PRESTOLNICE
RESITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
				¡r	=f	_	_	=§	S	Sli"	"sšT
				S	P	O	Z	L	A	T	A
	m i «>r			s	U	K	R	A	D	E	N
					L	R		B	U	L	I
				■ssr	Z	A	M	O	T	E	K
				HF1	A	S	I	R	Ä-T	K	A
				'F3	R	I	H	A	J	A	.s
3K	"=-	SE	M	E	SI	T	A	T	A	M	I
	P	R	I	N	C	E	S-	O	R	E	H
ÏBJ	L	E	K	^RsNT	A	V	A	R	■¡¡s	R	A
™	U	K	L	O	N	s	T	I	T	A	N
	G	R	A	V	A	C	I	J	A	ns	Sr
		E	V	II-	L	U	Č		K	R	T
	L	A	Z	E		R	A	F	T	E	R
iS,	I	T	H	R	T	I	N	A		V	Z
	F	O	T	O	R	E	K	L	A	M	A
•s,-	T	R	E	S	K	—	E	K	R	A	N
VELIKA KOLIČINA ZLOŽENIH DRV
IGLASTI GOZD SEVERA
MESTO V BOSNI
svinjske
*	IZKORISTITE
^ predpraznične številke Savinjskih novic
^ za voščilo svojim prijateljem, poslovnim partnerjem
Naročnina na Savinjske novice je lahko tudi lepo darilo, $ POKLIČITE na 839-47-68 ali 041-793-063
UREDBA
RADON
VEK
Savinjske novice št. 49, 9. december 2011 25
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov	
	ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Snežko, beli prijateljček
Petek, 9. december	ob 18.00. OŠ Rečica
	Predstavitev knjige Oblačilna kultura
	v Zgornji Savinjski dolini
	ob 18.00. Športna dvorana Mozirje Dobrodelni nogometni spektakel
Sobota, 10. december	ob 20.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Posavje Krško (člani)
	ob 16.00. Kulturni dom Mozirje
Ponedeljek,	Večer v pesmi in besedi
12. december	ob 18.00. Kulturni dom Ljubno ob Savinji Predavanje dr. Karla Gržana (Vzgoja) za radost bivanja
Torek, 13. december	ob 16.00. Galerija Mozirje Odprtje razstave sekcij upokojenskega društva Mozirje
	ob 10.00. Galerija Mozirje Predstavitev čajev in degustacija
Sreda, 14. december	ob 16.00. Galerija Mozirje Okrogla miza Starejši za starejše
	ob 16.30. Knjižnica Rečica ob Savinji Ura pravljic: Sneženi mož in božične vile
Četrtek,	ob 10.00. Galerija Mozirje Predstavitev vezenja in kleklanja
15. december	ob 16.00. Restavracija Gaj Mozirje Šahovski turnir
ŽIVALI - PRODAM
Prodam 8 mes. staro žrebico za zakol ali nadaljnjo rejo ter plemenskega ovna in 2 ovci; gsm 070/323982.
Prodam 1 teden starega čb bikca; tel. 584-17-85.
Prodam bikca sivca, starega nekaj dni; gsm 031/314-775. Prodam teličko pasme scharole, težka 150 kg; gsm 051/423-440. Prodam telico simentalko za zakol ali nadaljnjo rejo, brez številke; gsm 041/423-935.
Prodam črno-beli telički, stari 14 dni; tel. 583-52-39. Prodam domače prašiče za zakol in svinjske polovice; Fišar, Tabor; gsm 041/619-372. Prodam prašiča cca 180 kg, domača krma, 2 eur/kg; gsm 041/354571.
Prodam 2 prašiča za zakol, težka cca 200 kg, domače krmljena, cena 2,20 eur/kg; gsm 051/353369.
Prodam prašiča za zakol, težkega cca 150 kg, domača krma; tel. 583-52-07.
Tri mlajše ovce poceni prodam; gsm 051/366-156. Prodam domače peteline in sončnice za krmljenje zunanjih ptic; gsm 031/509-251.
ŽIVALI - KUPIM
Kupim teličko sivko ali simentalko, staro okoli 6 mesecev; tel. 583-2470.
Kupim kravo in telico za zakol ali dopitanje in bikce ter teličke nad 100 kg - mesni tip; gsm 031/533745.
DRUGO - PRODAM
Prodam meso - sprednjo četrt krave simentalke iz eko reje; gsm 051/335-751.
Prodam meso mladega žrebička; gsm 031/579-472. Prodam meso - polovico žrebička, starega 7 mesecev, cena po dogovoru; gsm 041/595-833. Prodam domače dimljene klobase in suho sadje (hruške, češplje); tel. 584-17-51.
Prodam domače krvavice ter zajce za nadaljnjo rejo ali očiščene; gsm
OBVESTILO BRALCEM
Bralce Savinjskih novic obveščamo, da je rok za oddajo čestitk, zahval in malih oglasov za tekočo številko v torek do 15. ure. Kasnejše objave sprejemamo samo po vnaprejšnjem dogovoru. Malih oglasov po telefonu ne sprejemamo.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
VELIKA IZBIRA PIROTEHNIKE:
rakete, ognjemeti, fontane, rimske svečke, bakle, ... TRGOVINA DIANA NAZARJE. Tel.: 03/58-33-626.
PTP DIANA d.o.o. Obrtniška ulica 8, 3331 Nazarje. STEKLARSKA DELAVNICA TAMŠE, MOZIRJE
Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305-532.
Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12, 3330 Mozirje. ŠIVILJSTVO ŽANA
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943.
Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje. MONTAŽA IN STORITVE
Dobava, demontaža in montaža notranjih in vhodnih vrat. Polaganje gotovih in klasičnih parketov, laminatov, brušenje in lakiranje. Gsm 031/677-018.
Tisa, Ivan Turk s.p., Žlabor 23, Nazarje. SKI BOARD SERVIS TEVČ
Popravilo smuči, boardov, pancerjev in ostale opreme. Ročno ali strojno. Posredništvo za Fischer in komisijska prodaja. Tel. 041/529063.
Vinko Tevč s.p., Praprotnikova 6, Mozirje. POMOČ STAREJŠIM NA DOMU Za dodatne informacije pokličite na 041/599-340 ali www.pet-ka.si. ČISTA PETKA, Petja Vrečar s.p., Tičjek 19, 3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL
Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094.
Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. KERAMIČARSKA DELA
15 do 20% nižje cene ploščic določenih proizvajalcev, kvalitetno in estetsko opravljeno delo v dogovorjenem roku. Pokličite za dodatne informacije! 041 483 692, 03 838 81 33, artus.ker@gmail.com. A.ARTUS, Alojz Fužir,s.p., Varpolje 14, 3332 Rečica ob Savinji.
051/357-683.
Prodam bord in hlače za bordat, novo; gsm 031/800-852 Prodam reporeznico - trofazni motor in elektro motor 10 KM; gsm 040/543-561.
Prodam elektronske digitalne tehtnice (30, 150 in 300 kg), ugodno, novo; gsm 031/202-859. Prodam playstation II. + 2 konzo-li + memory card + 12 igric; gsm 040/452-678.
Prodam suhe, okrogle bale, bukova drva v paleti; gsm 040/551-211.
7. in 12. mesecem starosti; gsm 031/518-814.
DRUGO - KUPIM
Odkupim hlodovino smreke, jelke. Lahko tudi na panju; tel. 03/83885-16.
Kupim traktor zetor, IMT ali ursus; gsm 041/678-130. Starejšo železno tehtnico na utež kupim; gsm 041/783-022.
NEPREMIČNINE
DRUGO - IŠČEM
Prosim, če kdo podari didaktične igrače primerne za dojenčka med
Na lepi razgledni točki prodam starejšo hišo z nekaj zemlje; gsm 041/596-584.
Zemljišče za vrt oddam ob Cesti na Vrhe Mozirje; gsm 041/650-151.
(261
Savinjske novice št. 49, 9. december 2011
Oglasi
CA TERIISIG
Če želite zares kakovostno gostinsko pogostitev kjerkoli in kadarkoli: na poroki, večji prireditvi, ob osebnem ali poslovnem jubileju, novi maši, birmi ...
pokličite Catering Gorenja Gostinstva
Za Velenje in širŠa^fcsH
041 745 216
Za Celje in širšo okolico:
041 670 872
www.
Gorenje Gosti nstvo, d.o.o.
Savinjske novice št. 49, 9. december 2011 (