gtadijska knjižnica Koper KOFER — 6. NOVEMBRA 1959 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI LETO VIH. — STEV, 4.1 Uhaja vsak petek. — Izdaja Časopisno založniško podjetje »Primorski tisk« Koper. — Naslov uretoigtva :n uprave: Koper Cankarieva ulica 1, telefon 170 — Posamezni izvod 10 din. — Celoletna naročnina 500 din, polletna 250 d n, četrtletna 130 din. Za inozemstvo letno 1300 din ali 3.5 dolarja, — Bančni račun 602-70-1-181. — Rokopisov ne vračamo. Z RAZŠIRJENE SEJE PREDSEDSTVA OKRAJNEGA ODBORA SZDL KOPER V četrtek jninuli teden je bilo v Kcrpru posveto Imanje, ki so se ga rcizen član-ov predsedstva Okrajnega odbora SZDL udeležili že predsedniki občinskih ljudskih odborov v našern okraju in sekretarji občinskih komitejeu ZK, predstavniki gradbene operative (prišli so projektanti, žal pa se posvetova'nja niso udeležili povabljeni predstaimiki gradbenih podjetij »Prvi maj^< iz Kopra in »Gradbenik« iz^ Izole), tovariš Frane Kimovec-Žiga pa je zastopal Glavni odbor SZDL Slovenije, na čigar pobudo je bilo posvetovanje' sklicano. Razprava o položaju na tereiiw v zvezi s predvideno sta^iovanjsko rejormo naj bi' namreč bila del poročila, ki ga je o tem vprašanju imel -na ponedeljskem zasedanju Glavnega odbora SZDL Slovenije tovariš Stane Kavčič, o čemer poročamo na drugem mestu. Osnovno poročilo o načelih in namenih ter o vzrokih, ki so pripeljali do načrta staiiovanjske reforme v Jugoslaviji, je podal načelnik Tajništva za gospodarstvo pri OLO Koper Alfonz Dol-har, nakar se je raztňla živahna razprava, v kateri so sodelovali predstaimiki vseh občin i?i iznašali svoja specifična zapažanja v tej zvezi. V splošnem bi lahko problematiko m vpraašnja, ki se pojavljajo v zvezi z novo stanovanjsko politiko, v našem okraju razdelili po tej specifičnosti na dva dela: nu obalno in na zgornje področje okraja. Na obalnem področju vlada določena zaskrbljenost, kako usmeriti v stanovanjsko izgradnjo vsa tista sredstva, ki se bodo nabirala .državljanom zaradi stanovanjskega prispevka zvišanih plač. Gre za tiste najemnike stanovanj, ki prebivajo po starih stanovanjih, v dotrajanih, že zdavnaj am.ortizirajiih poslopjih. Ta stanovanja bodo prišla kvcč-jcmu v V L kategorijo, najpogosteje pa sploh'izven nje in bo I'sa najemnina šla le za najmijnejša popravila, ker se takih stavb ne splača več popravljati v uečjem obsegu. In takih stanovanj je v naših obalnih mestih največ — od 70 do. 90 odstotkov. Pri gradnji novih stanovanj pa je največji '(Nadaljevanje na 2. strani) Med največjimi zanimivostmi v našern . okraju, — in teh prav gotovo ni malo, pa izredno bogate'sp — je. znamenti botanični vrt v Sežani, katerega del vidite na gornji r sliki.. V' njem je zbrano veliko eksotičnega rastlinja in drevja ter je v svoji edin-stverii lepoti . in zanimivosti ta vrt ponos Sežančanov iň Kraševcev sploh OD 4. DO 8. NOVEMBRA PROSLAVE »ISTRSKEGA GRMiCA« S SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA KOPER Poostriti ukrepe za realizacijo proračuna v torek, 3. novembra, je bila 26. seja ObLO Koper. Največ po-zoTinosti so odborniki posvetili izčrpnemu poročilu o izpolnjevanju proračuna dohodkov in izdatkov občine Koper v prvih devetih mesecih letošnjega leta in poročilu o delu občinske koma-sacijslte komisije. Svet za družbeni plan in li-nance je sestavil poročilo o izpolnitvi proračuna dohodkov in izdatkov za čas od 1. januarja do 20. oktobra letos, iz katerega razberemo, da bo nujno podvzeti kar najbolj odločne ulcrepe, če hoče koprska občina realizirati letošnji .plan dohodkov, in da. bo teeba poostriti štednjo na vseh področjih finančnega poslovanja, da bi letos izdatki občine ne prekoračili njenih dohodlcov. Zato bo treba poskrbeti predvsem za kadrovsko izpopolnitev občinske uprave za dohodke, zlasti izterje-valne službe, saj so bili odborniki mnenja, da je prav ta organizacijska pomanjkljivost vzrok nezadovoljivemu pritoku dohodkov v občinsko blagajno. Zanimivo je bilo tudi poročilo o delu komasacijske občine. Med razpravo je bilo predlagano, naj bi na željo kmetov uvedli koma-.sacijski postopek tudi v drugih področjiti gbčine, saj je težnja vsakega ïnYietovaIca, da bi obdeloval strnjene površine. Najbolj živahna je bila razprava o opravljanju prevozniških storitev. Kmetijske zadrugo Pobegi-Čežarji, Bertolîi-Ankaran, Marezige, Koper in okolica, Šmarje ter Crni kal-Gračišče imajo tovornjake, s katerimi pa bodo odslej lahko prevažali blago le za lastne potrebe in za potrebe svojih članov- Odborniki so med drugim spro- O LJUDSKEM IZOBRAŽEVANJU Včeraj, dne S. novembra, Je bila v Kopru seja predsedstva Oltrajtiega odbora SZDL, na kateri so razpravljali o problemih Došolskega izobraževanja, o ljudskih iti delavskih univerzah ter s tem v zvezi o nadaljnjih nalogah SZDL pri izobraževanju odraslih. Govorili so Se o delu SZDL ob zadnjih volitvah v osnovne organizac je, o novem statutu SZDLJ, imenovali pa so tudi komisijo za vzjiojno politično delo. Več o vsem bomo poročali v prihodnji številki našega Usta. jeli tudi sldep, naj ObLO Koper da poroštvene izjave za najetje posojil za podjetje Tehnoservis v Kopru ter kmetijskima zadrugama Marezige in Crni kal-Gračišče. Ob 70-Ictnicl. prosvetnega društva »Istrs-ki grmič« v Skolijah so pripravili bogat spored kulturnili prireditev, ki se jih ÍC od srede, 1. novembra, udeležuje vei'ko .število ljudi. V sredo je zaCela svečanost z otvoritvijo razstave »Društveno življenje na Koprskem po letu 1818«, ki je ob razstavi rojaka, akademskega slikarja Hermana Pečariča v središču pozornosti številnih obiskovalcev. Obe razstavi sta v mali dvorani škofijskega zadružnega doma. Isti dan zvečer so se igralci izolskega amaterskega odra DPD Svoboda predstavili z Koksandičevo komedijo »Babilonski stolp«. V četrtek je bila ob 16. uri mlad n-ska kino predstava »Peter Klepee«, danes ob 19,30 pa bodo vrteli partizanski film »Dolina miru«. Tudi v soboto bodo Škofije prizo-p šče zanimive kulturne prireditve. Ob 20. uri bodo namreč nastopili tržaški ansambli: pevski zbor »Lipa« iz Bazovice, folklorna skupina in Štorklja in Rojana ter i nstrumentalni trio in vokalni duet iz Doline. To prire-ritev bo obiskalo tudi več rojakov iz Trsta in okolice. V nedeljo, 8. novembra, bo najbolj pester večer kulturnih prireditev. To bo hkrati tudi osrednja prireditev Ljudska univerza v nedel'jo,, 8. novembra, bodo v prostorih ■■talijanskega kulturnega krožka v Kopru ob 10. uri predvajali za pionirje in cicibane íiLm RDEČA K/\PICA .ter barvna filma ABRA KADABRA in BOSOV, HRABRI IZVIDNIK. V torek, 10. nooiembra, ob 20. un; bo v mali dvorani gledališča v Kopru ptedaivanje SODOBNA ORGAJ>iI-ZACIJA DELA, PROIZVODNJA IN PROIZVODNOST. Predava Franc Pečar. VAS SMRJE PRI ILIRSKI BISTRICI SPREMINJA SVOJO PODOBO Traktorji in buldožerji v brkinskih sadovnjakih —■ Edinstvena kooperacija v Brkinih — V Smrjah bo šlo vnaprej drugače — Življenje na prelomu v vseh Brkinih v oktobi-skem jutru je bila dolina bela od slane, .ki je palila poslednje Tisite na drevesih in preostalo travo. S Snežn'ka pripeljana drva so bila zavita v sneg in ob pogledu nanje je človek nehote zaivihal ovratnik. Kljub vsemu je bil le poznoyesenski dan, ki so ga kmetje izkoristili, kolikor se je le dalo. Iz,koristlli so ga .tudi itraktorisll Agroobnove iz Ljubljane, Ici. spreminjajo zemljo in hkrati tudi živiljenje v Brkinih. Zaenkrat so komaj začeli v Smrjah, vasici z 41 hišnimi številkami na robu Brkinov. Tam so začeli temeljito in dosledno sadjarsko kooperacijo z vso vasjo na 40 ha zemlje. Po svojem obsegu in po £.voji težini je trenutno ed'instvena v našem okraju. Gre za veliko več kot za samih 40 ha zemlje. Gre za začetek, ki bo do temeljev spremenil življenje v Smrjah in. na podoben način tudi vse Brkine, Zato je vredno spregovorili o tem. Na občini v Ilirski Bistrici dobi človek hI tro vtis, da je kooperacija v Smrjah pogosto med prvimi vprašanji, ki jih rešujejo. Videti je takoj, da delajo stalno in organizirano f.n da ne dvomijo v uspeh. Vedo, da je začetek, ki daleč naokrog nima zgleda in prav nobenih izkušenj, a verjamejo, da temeljito delo ne more propasti. Zaenkrat so vrgli vse sile (in tudi denar, kolikor ga zmorejo za kmetijstvo!) za nove sađoimjake v Smrjah. Beseda pa kljub teniu hitro z.-ude na naslednje načrte za drugo in Kasnejša leta, ki jih mora začetek v Smrjah podpreti. KZ Prem, občina, občinske pol tične organizacije, okrajna kmetijska gozdarska po.slovna in zadružna zveza in strokovnjaki inštituta Slovenije so se spopadli na dveh koncih brkinske vasice, da skupno z vso vasjo ustvarijo to zimo 40 lia novih nasadov. Na videz to ni mnogo, če bi človek sodil samo po obsegu zemljišč. 2e v našem okraju smo zmogli daleč večje kom-plelcse zemlje. Začetek na -10 ha pa pomeni mnogo več kot samo 10.000 ja- blanoV h. čepov, posajenih po sodobnih izkušnjah sadjarstva. Gre za ll družin v vasi, Ki stopajo v čisto nov način kmetovanja in tem bodo prav knialu sledili vsi Brldnt. To Je Jedro vsega in zato je potreba toliko zdiu-ženah sil za dober začetek. Suhe številke povedo, da bodo pripravili na vsaM. strani va,si sadovnjak 20 ha — skupno okrog 40 ha novih jablan. Stroški bodo okrog 28 milijonov. Kakih 11 milijonov bodo dali vaščani z delom, materi alom in gnojenjem, ostalo dobijo iz natečaja, od občine in iz sredstev zadruge. Sadili bodo v terasah približno 220 jablan na Iia Cn sicer sorte jonatan, zlati in rdeči deličes ter nekatere druge, ki jih bo dala drevesnica v ilirski Bistrici . Donos je predviden na 4,5 do 8 vagonov na ba, prva rodnost po pribl.žno 5 letih, polna rodnost pa čez 8 let. Do polne rodnosti bodo vmes po terasah krompirišča in. detelja, kasneje pa travna mešanica, delno za krmo, delno za zeleno gnojenje drevja. Poznejši čas jíride v Isti vasi na vrsto ureditev zadružne ekonomije, na 57 ha splošno ljudskega premoženja; ta bo terjala 51 milijonov investicij. Tako pravijo načrti — načrti, ki jim te dni traktorji Agroobnove dajejo tehtno veljavo. Z njimi je pť šel v vas nemir in kup novih vprašanj. POGODBE SO SKLENJENE Sklenila jih je cela vas združena v sadjarsko skupnost ter KZ Prem. Va- (Nadaljevanjc na 7. strani) in zaključek škofijskega slavja. Ob 17. uri bo slavnostna akademija v počastitev 70-Ictnice PD »Istrski grmič" Iz Škofij in 40-letnice KPJ. Sodeluje pevski zbor Svoboda iz Kopra, tam.— buraški zbor iz riavij in recitatorji-Govoril bo Ivan Mavsar, predsednik Okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev 1 z Kopra. Se živečim veteranom pevskih, bralnih in godbe-nih društev na Koprskem bodo ob ■ tej priložnosti podelili diplome. Po. končanem kulturnem pfograittii razdelitvi diplom bo v prostorih zadružnega doma v Škofijah ljudsko rajanje. Kot odmev preteklosti, polne trdega boja za narodnostne pravite primorskih Slovencev, izzvenevajo škofijske prireditve ob samih vratih dokončno osvobojene domovine. Prireditelji so zbrali ves droben mozaik bogate kulturne dediščine naših prednikov ob Jadranskem morju, zato laiko trdimo, da je skrbno pripravljen program zares posrečena pona-zornev dolgega obdobja oziroma razvoja Ijudskoprosvetne dejavnost' v Slovenskem Primorju v zadnjih sedemdesetih letih. Več tisoč zavednih Slovencev, združenih v številna bralna, pevska In godbena društva z naj-lop.šimi slovenskim imeni, je tako končno dobilo priznanje za svoje neumorno delo v boju za slovensko besedo. Društvu »Istrski grmič« v Škofijah, ki je tako skrbno pripravilo svoj kulturni program in se častno oddolžilo svojim prednikom za bogato kulturno dediščino, gre za prizadevno Ijudskoprosvetno delo vse priznanj e ALŽIRCI PET LET V BOJU ZA SVOBODO Te dni poteka pet let, odkar se alžii-sko ljudstvo bori za svojo svobodo in neodvisnost. Ob tej priložnosti je izjavil minister v začasni alžirski vladi El Medani,. da bodo Alžirci »dosledno nadaljevali boj vse do .popolne neodvisnosti«, Poudaril je, da bo mo-, rala Francija čimprej privoliti v pogajanja s predstavniki alžirske vlade in je povabil pariško vlado, naj zajamči alžirskemu prebivalstvu svobodo tedaj, ko bo prišlo do odločanja o usodi zatiranega alžii-skega ljudstva. Tudi predsednik tuniške vlade Habib Burgiba, ki pomaga alžirskemu ljudst\ru v njegovem pravičnem boju, jo izjavil, da - ne goji optimističnih upov glede možnosti, da se bodo v kratJ^em začela alžirsko-francoska pogajanja. V \ \ 'Vas Smrje pri Ihrskr Bistrici, kjer na strm-'icu premagane zaostalosti klije novo življenje. "Vaščani so ob pomoči vse naše skupnosti izruvali to zaostalost s koreninami vred in na globoko zorani ledini vsajajo novo življenje. Nekaj se je prelomilo predvsem ?> ljudeh, ki bodo s sk^ipnimi močmi zahtevali in tudi dobili od- ze-mlje vse, kar ta le lahko da v najsodobnejših pogojih kmetovanja. v ponedeljek je bila v Ljubljami razširjena seja Glavnega odbora SZDL Slovenije, na kateri je imel osnovni referat tovariš Stane Kavčič. Govoril ,ie o političnih nalogah SZDL pť. uvajanju novega načina finansi-ranja uporabo ia graditve stanovanj. Po njegovem poročilu se je razvila obširna razprava, na kateri so v celoti poj.nsnili vrsto vnžnih vprašanj, ki zadevajo naloge SZDL na področju stanovanjske reforme. Tovariš Stanu KavB č je poudaril potrebo po osvetlitvi nekaterih načelnih političnih problemov in stališč, ki se kažejo pri praktf čnl izvedbi nove stanovanjske reforme. Nadalje je dejal, da moramo pred-vîdeA'ati možnosti oviranja izvedbe stanovanjske reforme s strani admi-nistrati \'iio-uravnilovskSh tendenc. V nadaljev.xnju je govoril tudi o nekaterih konkretnih političnih nalogah, ki naj onemogočijo, da bi utegnili-stopiti v ospredje pojmi, ki so v prejšnjih časih In v prejšnjih pogoji h našega gospodarstva imeli velik vpliv lia stanovanjsko problematiko. Danes, ko je po zakonu o nacionalizaciji stanovanjskih zgradb odpadla tudi možnost, ki bi dovoljevala privatnim lastni kom pridobivanje rente iz n:isIova st-anovanjske lastnine v večjem obsegu so dani vsi pogoji za izvedbo stanovanjske reforme v korist delovnega človeka, je med drugim podčrtal tovariš Stane Kavčič. îmoï GOVOÏl PREDSEDNIKA HRUSCOVA O MEDNARODNEM POLOŽAJU Predsednik Hruščov j'e na tretjem zasedanju vrhovnega sovjeta ZSSR govoril 'tudi o medna-Todnena položaju v luCi zadnjih dogodkov. V svojem referatu je :poudaril, da je za zadnje obdobje značilno zboljšanje mecinarodnih odnosov in da je napetost v splošnem obèutao papustila. Sovjetski premier je izrazil prepričanje, da so sedaj občutno ibaljše perspektive za okrepitev miru na ■ vsem svetu. Predsednik Hruáčov je tudi izrazil obžalovanje zaradi icitajsko- SIDNEY — v Avstraliji je te dLni tako moč-no deževalo, da je v de-sebii urah padlo skoraj 30 cm dež-ija, V Sidneyu je več kot tisoč hiá poplavljenih, nekaj pa popolnoma porušenih. Promet je popolnoma zasta'1 in ogroženim prebivalcem nudijo pomoč le s čolni, " LONDON — Zaradi pomanjkanja blaga za prevoz z ladjami je v Vel! ki Britaniji bilo 7. oktobra 180 britanskih ladij zasidranih v pristaniščih iJi niso izplule, ker pač niso limele tovora. BAGDAD — Iražka vlada je dodelila alžirski osvobodilni vojski denarno pomoč v znesku 750 tisoč iraških dinarjev. Ta denar bodo te dni prevzet- v Bagdadu predstavniki začasne alžirske vlade. IB.ADAN — v Ibadanu v zahodni Nigeriji je 31. oktobra začela delovati prva teilevizijska postaja v Afrik!i. PEKING — Več kot 20 milijonov Kitajcev gradi namaJcalni eistem v LR Kitajski, da bi čimprej zgradili: velike kanale, po katerih bi načrtno usmerjali vodo za namakanje riževih polj. PARIZ — V južni Franciji, v mestu Bagnol, je pred dnevi de-monsti-riraia množica Idudl proti atomskim poizikusom, zlasitn proti nameravani eksploziji atomske bombe v Sahari. Demonstracije je organiziiralo £rancos3io gitoanje za mir. DZEDA — V Džedi (Saudova Arabija) so se sestali strokovnjaki za eksiploatacido nafte vseh držav članic Uge. Na sestanku pro-uÉujejo načrte o ustanovitvi arabskega tankersKega ladaevja tei- o izgradnji arabskih naftovodov. TUNIS — Vladajoča tuniSka stranka NEODESTUR je sporočila, đa bo predsednik Burglba na prihodnjih volitvah, to je 8. novembra, ponovno kandidiral za pred-«ednika vlade. DUNAJ — Avstrijski finančni minister dr. Kamltz je te dni podpisal s Svetovno banko sporazum o £34 milijonih Šilingov posojila, ki ga bo avstrijska vlada uporabila za investicije za industrijo. BONN — Zahodna Nemčija bo zaprosila zaveznike, da ji dovolijo graditi večje ru511ce. Po sporazumu držav članic Atlantske zveze ji je namreč dovoljeno graditi ali uporabljati samo ladje do 1000 ton. NcmSkl pomorski konstruktorji to prošnjo utemeljujejo, da tako majhnih ladij m moč sodobno opremiti — z napravami za izstreljevanje raket, VAKSAVA — Prihodnje leto nameravajo vzpostavit! prvo neposredno železniško zvezo međ Londonom In Moskvo. Posebni turistični vlak pa bo že letos vozli med Berlinom in Moskvo, medtem ko bo novi mednarodni vlak — Karpatski ekspres — že letoa vozil med Bukarešto In VarSavo. MOSKVA — Sovjetskia znanstvena odprava, ki se pretilja v notranjost Antarktike, je v zelo težavnih okoliščinah zaradi snežnih metežev, hudega mraza in pomanjkanja Mslka. Doslej so Cda-ni te ekspedicije že obvladali ledenike, ki so visoki tudi do 3.3150 metrom. TUNIS — V začetku prihodnjega leta bosta v glavnih mestih Tunizije in Gvineje dve konieren-cl azijskih la afriških držav, Jia katerih bodo razpravljali o priza-den^anjih za utrditev azijsko-afrl-Ske solidarnosti m enotnosti airl-iklh osvobodilnih gibanj. TOKIO — Japonska bo povečala posojilo Indiji na ZADRUGAB., BO zelo zadovoljni z naSímř: iz-clelfci. Dobro so iprestall preskuĚ-njo hrazilslclli strokovnjakov, zato i>o požlljkj 184 traktorjev sledila nova — «50 tr«ktorjerv. JUGOSL/OVANSKE LADJEDELNICE BODO LETOS IZHOClLK tujim NAROČNIKOM 71 ladij raznih vellkosiii v skupni vrednosti nad 1Î milijard dinarjev ali 2a milijardo |n 600 milijonov vet-, kaJcor Je btlo ®rvotno doloSeno za letofi. Jože Brajnik: »Hišo imam nad kopališčem Turist-Amkaran, zem-ijiSča pa močno raztresena. Ker bo moja Iiiša v toodočem turističnem ankaranskem središču, sem ves'el, ker bom dobil da-ugo in okoli nje strnjeno vso svojo zemljo. Po obsegu je moje novo zemljišče nekoliko manjše od dose-idanjega, je pa po kakovosti boljše in enotno.« Jože Vatovec:.»Koliko ve6 časa mi bo ostajalo odslej za obdelovanje zemlje! Ne bo mi potrebno pešačiti v to ali ono stran. Sedaj bom imel svoje imetj^e strnjeno, blizu domačije, ob glavni cesti, kjer je ves dan sonce.« 74-letni Jože Bonin je dobil po novi razdelitvi zemljišč lep kos zemlje, vendar pa meni, da je za njega preveč. Ima dovOlj zemlje okoli svoje hiše in sam ne bo mogel obdelovati še ťe, Id. jo je dobil v zameno, ker 'so sinovi zaposleni v industriji, sam pa je zaradi starosti ne more. Zato jo namerava prodaiti. Pogovor je bil živahen ■— razumljivo, saj so prevzemali nove obdelovalne površine, na katerih bodo lahko dosegli večje donose z manj truda kot doslej in gojili bodo lahko tiste kulture, ki jim bodo nudile največ dohodika, če se bodo, in to je njihova želja, v kar največji meri odzvali sklepanju airoizvodnih pogodb s kmetijsko zadrugo ali kmetijskim posestvom. Občinska komasacijska komisija bo v prihodnjih dneh razde- lila še diuige parcele komasacijskim udeležencem na področju KZ Bertoki, KZ Pobegi in KZ Koper in okolica. Gre za olcrog 1200 ha obdelovalne zemlje, Icar bo po komasaciji omogočilo večjo Imietijsko proizvodnjo (sič) SLOVENSKI JADRAN v vsako hišo Slovenskega Primorja! CANKAR NA TELEVIZIJI Za uprizoritev prvega ]eto5nJega domaČega dela Je ljubljanska RTV izbrala Cankarjevo deio sSosed Luloa«, Delo Je dramatiziral Boris Grabnar, režlral pa France Jam-nik in njuna zasluga je, da je CankanJeva beseda zaživela na televizijskem zaslonu. Prav tako gre vsa zasluga igralcem ljubljanske Draime, posebno pa Stanetu Severju za njegovo kreacijo soseda Luke. Sedaj v pozni Jeseni, ko so že pospravljeni VSi polJsWî pridelki, bodo tudi v Smarjali nad Koprom potegnili vaStani pod dolg račun celoletnega prizadevanja črto. Pripravljajo se namret na veliko kmeiko praznovanje, 'ki ;bo v dneh od 8. do 15. novembra. Pobudnik m organizator kmečkega slavja je domaČa kmetijska zadruga, sodelovali pa bodo Se kmetijsko posestvo »Briči iz PuC in DPD Svoboda ■iz SmariJ. Program praznovanja Je dokaj obsežen in se bodo laliko vsi ■udeleženclj podrobno seznanili s sadovi 'veCletnega dela na podroCju kmetijstva, ki mu tudi tuksd posvečajo vso skrb. Prav zato bo osrednja to&ka prograima velika kmetijska razstava, v kateri bodo sodelovali KZ Šmarje in državno posestvo »BrlC«, ki Je vzoren .primer soo;alisti5nega gospodarstva na tem podroCJu, Organizatorji Si prizadevajo, da bo iz vse razstavo vela misel, kako se razvija naša vas v socialističtí:, skupnosti in da bo iz nje razvidna vodilna vloga, ■ki Jo imaijo .na poti k naprednemu kmetlj&t^vu naše zadruge. Precej razstavnega prostora si je zagotovilo tudi državno posestvo »BriC« iz Puč, ki bo razen samostojne razstave vin prikazalo tudi napredek ostalih vej kmetijstva in bodo v ta namen razstavili vrsto .kmeHidsklh pridelkov ter umetna gnojila in zaščitna sredstva, ki imajo v naprednem icmetijstvu vse veCji pomen. Da bo razstava popolna, jo bodo dopolnili tudi z zgodovinskim gradivom iz NOB, saj se je prebivalstvo V današnjem pogovoru vam posredujemo odgovor dr. Svetozarja Poliča na drugo vprašanje s področja novi.ii stanovanjskih odnosov. Poîebno mesto Ju vlogo v bodočem urejaaiju stanovanjskih problemov ibodo dmele prav gotovo stanovanjske skupnosti. Ponekod so jin žo ustanovili, ponekod pa so 5e precejšnje težave ob njihovem ustanavljanju. Kaj menite o tem vprašanju? >Glavna ovira pri UEtanavljanju stanovanjskih skupnosti Je prav gotovo določeno podcenjevanje njihoive pomembnosti s strani nekaterih vodilnih ljudi v občinah, na drugI strani pa tudi nerazumevanje prebivalcev samih. Ne smemo namreč pozabitd, da gre tu za saaoupraiviio, interesno skupnost prebivalcev določenega naselja, ki ima nalogo, da rešuje prav tista vprašanja vsakdanjega življenja, od katerih v znatni meri odvisi življenjska raven naših delovnih ljudi. Toreâ gre za najxaznovrstnejâa vprašanja in probleme di-užlne, vzgoje otrok, pomoč zaposleni ženi, zdravstva, organizacije zabaive in počitka, družbene prehrane in ostalo, Skratka — vedeti moramo, da lahko mnoga od teh vprašanj rešimo prav uspešno v okiviru sitanovanjskih sJcupnosti, brez veaaikih sredstev — seveda pa z lastnimi! močmi. Gre pa že za druge napake. TSko ponekod, prem^ paaijo, da bi območja stanovanjske skupnosti bila prostorna, urbanistična in komunalna celota. Premalo analiairajo potrebe in možnosti določenega področja, pa je zato Se vse preveč splošne ori-eritaoije na nekaj standardnih servisov in ustanofv. Tudi v pogledu ma-terialno-finančnih vprašanj prevečkrat čakamo samo na poanoi od zunaj, premalo pa se trudimo, da bi sami naredili kar največ. Tudi vodilnih ljudi v stanovanijstoili skupnostih ne izbiramo preveč skrbno. No. glede na vse te pomanjkljivosti in težave pa so priprave na ustanovitev stanovanjskih stcupnosti v potnem teku in .so v kopistem okraju že Štiri stanovanjske skupnosti ustanofvljene: v IV. mestni četrti v Kopru, v Pivki, Il.irskd Bistriici in v Trnovem pri litrski Bistricii, medtem too bodo ostale ustanovljene novembra letos. V nekaterih našili centrih in krajih so dosegli že tudi lepe začetne u-sipehe v pogledu ustanavljanja raznih sejtvisrroíHTo motnje 7U1 trgu in v prehrani. -đt- Smar.lj postavilo okupatorju med vojno odločno po robu. Program kmečkega s.lavja v Sraar-jali obsega tudi vrsto kulturnih, zabavnih in športnih prired/.tev ter že tradicionalni ijudski praznik — mar-tinovanje. Ker smo prepričani, da bo pohUelo v Šmarje ob dnevih praznovanja tudi prebivalstvo iz drugih krajev In iz naših obalnih mest, objavljamo v celoti program kmečkega praznika: V nedeljo, 8. novembra: ob 10. uri otvoritev kmetijske razstave in po-kuánja vin; ob 12. uri srečanja v namiznem tenisu; ob 14. uri kino predstava; ob 17. uri gostovanje izolskega amaterskega odra s komedijo »Babilonski stolp«, nato .prosta zabava s plesom. Ponedeljek, 9. novembra: ob IG. uri tekmovanje v streljanju in odbojki. Torek, 10. novembra: ob 10. in 19. uri dokumentarni fUm »ICmetijJski kombinat Belje«. Sreda, 11. novembra: od lE. ure dalje martinovanje ob spremljavi kmečke godbe in kino predstava. Četrtek, 12, novembra: ob 19. url kmetijsko predavanje s filmom. Petek, 13. novembra: ob 19,30 »Veseli večer« v 'izvedbi DPD Šmarje. Sobota, 14. novembra: kino predstava. Nedelja, Is. novembra: ob 10. uri nogometna tekma TOMOS : Šmarje; ob 14. uri zaključek razstave in razdelitev nagrad; ob 16. url tekma oslov m nogometno srečanje med debelimi in suhimi ob spremljavi kmečke godbe; ob 18. url zaključna kino predstava. G. E. Proizvodnja pšenice: predvideno povečanje za 171 '/•, ostvarjeno bo 191 Vt. Dosežen bo večji pridelek zaradi tega, ker ne gre za skrčenje površin, posejanih s pšenico, kot je predvideval pcrspektivnil plan, ki Jo predvideval zmanjšanje površin, posejanih s pšenico za 17 Vi, dejansko pa so se te površine zm.xnJšalo le za 14 '/,. Za proizvodnjo krmnih žit Je bilo predvideno po perspektllvnem pianu, da se bo povečala za 93 •/■, na osnovi setvenih planov pa se predvideva v letu 1960 povečanje za 172 Vi. Za koruzo je bflo pred^deno povečanje ?;a 101 V«, doseženo pa bo v letu 1960 že 104 V« povečanje. Za krompir je bilo predvideno povečanje proizvodnje za 35 Vi, doseženo pa bo z 28 V». Pri paradlžnl'ku jo bilo predvideno po-veCanje proizvodnje za 112 Vt, doseženo pa bo v letu 1960 s IMV«. Proizvodnja ostalih povrtnin je bila predvidena s 159 Vi povečanjem, ostvarjeno pa bo 107 V», ker se zaradi sedanjega prehoda na Intenzivnejšo vzrejo živine ne more toliko zemljišč, kot je bilo predvideno, uporabiti za povrtnlne. Prav tako ne bodo doseženi proporci perspektivnega plana glede proizvodnje detelje In lucerne — predvtldeno je bilo povečanje za lis Vi doseženo pa bo le s 8S Vi, prav tako proizvodnja sena, ki Je bila predvidena s poveCanJem 42 Vi, doseženo pa bo 35 Vt. Skupno bi bila tako poljedelska proizvodnja povečana za 59 Vi, tako kot Je bilo po perspektivnem planu predvideno. Z uporabo umetnih gnojil jo bilo predvideno, da se bo povečala 3,7-krat, dejansko pa bo doseženo v letu 1960 dvakratno povečanje uporabe umetnih gnojil, kar predstavlja 13.000 ton. Število traktorjev Je bilo predvideno, da se bo povečalo 3,5-krat, dejansko pa bo doseženo 2,5-krat. Nadalje perspektivni plan ^ predvideva obširnejše melioracije, ki bodo v glavnem .izvršene kot je bilo predviđeno, nekatere bodo začete razen Stanjonskega zaliva, za katerega ne moremo pričakovati realizacije v prihodnjem letu. Naša podjetja so se udeležila devetih natečajev za agromelioracije. Po teh natečajih hi uspelo izvršiti 4.300 hektarov, kar bi znašalo skupno ^s tem, kar je že izvršenega, 40 Vo od ■predvidevanja perspektivnega plana, V kooperaciji se bo predvidoma ob- 1 delalo 12.000 ha obdelovalne zemlje In j senožeti, ali 20 Vi vseh površin, med- j tem ko je bčlo v perspektivnem pla- ! nu predvideno 40 Vi vseh površin. V vinogradnišld obnovi bo doseženo v letu 1960 le 520 ha, namesto 3G5 ha, kot Je bilo predvideno po planu, v obnovi sadovnjakov pa 860, namesto 2G70ha. Tako obseg sadjarske proizvodnje ne bo povečan za 183 Vi, kot je predvideno po perspektivnem planu, ampak lo za 102 V», medtem ko Je v Vinogradniški proizvodnji možno v letu 1950 doseCl za 52 Vi več kot v letu 1956, torej za 3 Va več kot predvideva perspektivni plan. V živinoreji bo v letu 1960 možno doseči M Vi povečanja proizvodnje namesto 72 Vt, to pa zaradi tega, ker Je v preteklih letih fond živine stalno upadal In bo na tej osnovi v 1. 1980 znašal le 10 Vt več kot je bil ob popisu v letu 1955 In ne za 17 Vt, kot predvideva perspektivni plan za leto 1961. V umetnem osemenjevalen, ki Je bilo začrtano kot ena važnih nalog v nadaljnji vzreji živine, so naloge perspektivnega plana na zgornjem področju izvjfšene, ne pa tudi na obalnem področju, čeprav so dani pogoji, da se 2 intenzivnejšo živinorejo T prihodnjem letu tudi v obalnem področju dosežejo predvidevanja perspektivnega plana. Intenzivnost proizvodnje na Ivmetljskih posestvih pa Je mno£o večja, saj bodo f.mela posestva konec leta 1960 predvidoma 3170 glav živine, kar Je 4,2-lcrať več kot leta 1956, medtem ko jo perspektivni plan predvideval trikratno povečanje do leta 19S1. Tudi vzreja živine v kooperaciji je intenzivnejša; doseženo je blio 162» glav plemenske živine proti planiranim lOOO glavam. Skupna proizvodnja na kmetijskih posestvlih se bo povečala za 7-krat v primerjavi z letom 1956, medtem ko je bilo po perspektivnem pianu predvideno le 5-kratno povečanje. Sltladno z intenzivnostjo vzreje živine Je tudi intenzivnost gradnje Iiie-vov Mtrejša. Predvidena je bila Izgradnja hlevov za 1400 novih stojišč za govejo živino, dejansko pa bo do konea leta 1960 usposobljenih 2170 stojišč, medtem ko vsi izdelani elaborati predvidevajo 4270 stojišč, kar pomeni, da bomo Josegli v nadaljnjih dveh letih povečanje za najmanj 2860 novih stojišč. Zaradi odnosov na tržišču z vinom. In grozdjem tudli predeUava grozdja ne gre v skladu s smernicami perspektivnega plana. Se vedno je živahna domača predelava grozdja, ki bo ostala po sedanjih predvidevanjih v letu 1980 na isti ravni, kot je bfla . v letu 1951. V poljedelski in drugI kmetijski proizvodnji se predvideva, da bodo trzni vi Ski porasli za 75 Vi v prlmerj,avl z letom 1S5Í, kar je za 19 Vi manj, kot Je bilo predvideno po perspektivnem planu za leto 1961. POPKAVEK V zadnji Številki se je t ilaaku »Pet let v štirih« vrinila neljuba pomota. Pri stavku >lKr.tC jo bilo predvideno po .perspektivnem pl.inu za. J74.008 ton«, bi moralo bUi pravilno »7i.«Ct ke, aa P« ton. Nekateri sklepi z nedavnoga posvetovanja /a razvoj komen-skega področja, ki je bilo v Sežani 'na pobudo občinskegn ljudskega odbora, sc že izvajajo. Tista gospodar.stva v Komnu, ki doslej niso imela vode, so začela POŽAR V LOKVI Pred dnevi so iskre iz dimn- ka za-nettle ogenj v senii, ki je bilo last Rudolfa Mirca iz Lokev !!i. Kljub ta-kQj.šnji intervene jI PGD Lokev, va-ščanov in izredni požrtvovalnost: pod-oficirja .TL.-V Vladimira Slavkoviča. je oožar naprav 1 po nepotrjenih cenitvah milijon 200 lisoč dinarjev škode. LOKEV Na zadnjem sestanku članov Zveze komunistov v Lokvi je bilo govora o temeljitih pripravah za kar najboljšo izvedbo vol: tov nove.ga vodstva krajevna organizacije Socialistične zveze. Člani so tudi sklenili, da^ bodo priredil' enkrat mesečno predavanje in proučevanje statuta ter programa ZKJ, M - zopet »vesel.'v goriška« Pr.ljubljena in že tradicionalna prireditev »Vesela Goriška«, ki vsako leto preseneča poslušalce z nastopi amaterjev, se nam ludi letos obeta. Verjetno bo prireditev v soboto, 2L nove.mbra, v Novi Gorici. - To je že .peta . tovrstna priredite v in zanio je Okrajni svet Svobod in . prosvetnih društev Gorica doba že vrsto solidnih prijav. Pred nastopom I v Novi Gorici 'bo Okrajni svet Svo- I bod imel s prijavljeno vrsto avdicij ^ in odbral res 'najboljše. : Vsi. ki gojijo glasbo in petje in ču- I lijo, da bi v-okviru prireď tve lahko ; nastopili, so vabljeni k sodelovanju. S prostovoljnim delom kopati ja'r-kc za podaljšanje vodovoda in za napeljavo priključkov v hiše, Podjetjo Aluminij ureja prostor za livarno, kjer bo izdelovalo v kooperaciji v drugimi 'podjetji kovinske stroke lite izdelke, s tem pa bo opustilo proizvodnjo okenskih c'îvirov in okvirov za vrata iz aluminija. V Komnu so že začeli z asťajl-tiranjem glavne ceste, in sicer v dolžini okrog tri kilometre. Denarna sredstva v višini 3 milijonov dinarjev je priskrbel Občinski ljudski odbor Sežana in tako bodo lahko kupili gradbeni material. Za ďelovno silo bo poskrbela Okrajna uprava za ceste, ki bo dala na razpolago tudi stroje ter bo izravnala ovinek na cesti proti Sežani. Razna podjetja sežanske občine pa bodo opravila brezplačne vožnje gradbenega materiala, to je okrog 700 m'' peska iz kamnoloma na Razdrtem. Trgovsko podjetje »Preskrba« se je te dni preselilo iz Zadružnega doma v nove prostore, da bodo v njegovih dosedanjih namestili lekarno. Ta lekama bo dobila opremo, ki je bila doslej _y prostorih bivše koprske lekar-ine in bo sodobno urejena, saj je Okrajni zavod' za socialno zava-^rovanjc prispeval več kot pol mi--lijona dinarjev. -er KDO KAJ VE O NJEM? Dne 8. sei>tembra ob ■!. uii je odšel od doma neznano kam RENER Leopold, sin Jožeta in Ivane Mislej, rojen M. VIII. 1919 v .Selu pri Šljaku in tam b-ijvajoč, štov, 3,. občina Sežana, okraj Koper, Slovenec, državljan KLKJ, poročen, oče enega otroka, tipokcjcnec. Podeduje osebnn i-z.kaz-jiico reg. št. 143, izdano od ObLO Se--žana dno 3. U, lO.îO Osobni opis: \<:30k IG.t em, srednjo razvit, ovalnega obraza, usta in nos pravi.ln'. brado in brke brije, oči modre in lasje kosianjei'i. Oblečen -v sive hlače, lehli suknjič — .svetle barve, pokr t z modro barotko in obut v rjave sandale. Vsakogar, ki bi. kaj vedel o njem prosim, d.-i to sporoči najbližji postaji LM. KOMEMORACIJA PO VSEM OKKAJU ZA DAN MRTVIH Y KRANJU SE JE F-RICEL TECAJ ZA iWOPEDISTE — PO 1. JANUARJU llfiO BODO MORALI IMETI TUDI :\IO-PEDISTI VOZNIŠKA DOVOLJENJ.V Pred kratkim smo obiskali tečaj za vozniike mopedov, ki ga je organ zíralo' AMD Kranj. Ta prvi ' lečaj,- ki je v večernih urah v prostorih kranjske gimnazije, obiskuje 62 tečajnikov. Ob tej priložnosti smo prosMi. predavatelja tovariša Lada Pečenka za nekatera pojasnila. »Prvo,« pravi tovariš Pečenko, »je zelo važno opozoriti vse voznike mopedov, da bo po 1. januarju 19G0 moral imeli vsak voznik mopeda za to vfcto vo^ la vozniško dovoljenje oziroma' dokaz o uspe,šnó opravljenem :-:vMt.u. Izpitne komisije pri AMD dru-,š:vih bodo okrepljene z zastopnikom p'-cmet-nega referata OLO Kranj'. Računamo, da bo prišlo na 'kranjsko svtomoto društvo skoraj 1000 kandidatov za izpite. V vsakem tečaju predavamo teme o prometnih predpisih, motoroznan-stvu in seveda praktično vožnjo;'« sprejeta investicijska programa v torek, 27. oktobra, je komisija za program pri Izvršnem svetu LRS sprejela investicijski program in idejni projekt za gradnjo objekta za 'n-dustrijsko predelavo jajc, perutnine, divjačine in kmetijskih pridelkov v Murski Soboti. Kot je znano, bo ta projekt gradila Poslovna zveza v Mur-sk Soboti- Investicijski program za to gradnjo pa je sprejet v višini 32-! 'milijonov dinarjev, Graditi ga-bodo začeli že v marcu prihodnje leto. Hkrati je bil sprejet tudi, investicijski program za tovarno sadnih sokov, katero bo gradila tovarna mlečnega prahu. ■ H ......................■ V ZIMSKI SEZONI SE OBETA NOVOMESCANOM I.EP KULTURNI SPORED Koncertna poslovalnica - v -Ljubljani bo letos nudila Novemu mestu vrsto prireditev, W se jih Novomeščani lahko ipo pravici veselijo, 2e v novembru bo nastopila ljubljanska Opera z -Don Pa^qualom«. Balet te opere bo nr-'kazal najboljše točke, i.z raznih baletnih del. Obiskal-nas bo »Sloven-ski oktet«, morda pa. tiud' godalni kvartet, Poslov.^lnlca se bo potrudila. da bomo imeli priložJio.sl sli.šati tUdI kak inozemski ja-/-z ansambel. Skratka, obeta se n'àm sezona žlahtne {culture. Tudi letos so na Dan mrtv h prebivalci kopr,ikoga okraja položili vence in šopke na .grobove padlih partizanov, žrtev okupatorjevega terorja ter na grobove svojcev, V NEDEL.ÎO BODO V KOŠANI ODKRILI SPOMENIK NOB V nedeljo bodo v Košani odkrili skoraj š'tiri metre visok spomenik iz kraškega marmora, ki bo pozne rodove spominjal na tiste, ki so darovali svoja življenja za svobodo slovenskega ljudstva. Zgradilo ga je podjetje »Mar-morindus« iz Sežane po načrtih arh. Sušnika. Ta spomenik so gradili ne samo prebivalci Koša-ne, -oač pa tudi prebivalci Su-horja, Buj, Cepna, Volč, Stare in Nove Sušice ter Neverk. Zbrali so znatna denarna sredstva med raznimi .gospodarskimi organizacijami, OLG Koper je prispeval 1Q0 tisoč dinarjev, mnogo pa so prispevali tudi -sami vaščani teh vasi s prostovoljnim delom. v Sežani je bila, pred spomenikom padlih borcev žnlna svečanost s polo-ž>tvijp številnih vencev. Clan občinskega komiteja ZKS Albert Regant je govoril o žrtvah k: so darovale svoja življenja za socialistično Jugoslavijo. v Pivki se je dopoldne zbralo pred grobnico padlih partizanov več sto ljudi, Na tej komemoraciji je"go\'oril pradsedni-.k krajevne organizacije Zvezo borcev Stane Sega, nato pa je pevski zbor zapîl žalo-s-tinke, Žalne svečanosti so W le tudi v IzoU pred spomen'kom padlih jn na grobovih partizanov na. mestnerri pokopališču, v Ilrpeljah, Ilirski Bistrici, Postojri , Kopru, v Hi-vojih, kjer staji spomenik padlim partizanom slovenske, hrvaške in italijanske na-rodnoiti, ter skoraj ob vsaki spominski plošči al! spomeniku NOB. Ena izmed najbolj pomsmbnih ko-memoracij v našem okraju pa jo bila minulo soboto -popoldne v Postojni. Okrog spomenika padlih borcev se je zbralo skoraj 1000 Postojnčánov in prebivalcev bl'ži-ijih' kra'jev, ki so přinesl; številne vence in .šopke cvetja in jih položili ob .spomenik ter tako počastili spont n padlih. Po ko-memorativnom govoru je zapel postojnski n-ioški pevski zbor, godba JLA pa je zaigrala žalostinke. NOVO KULTURNO ŽARIŠČE V IZOLI ■Minulo soDolo so v Izoli odprli preurejeno ljudsko knjižnico in čitalnico, ki IK) po.slDvala po načelu s.imopo-.sircžbc, knjižničar pa tio bralccm pr, i-/,Iliri kiiji.g dajal nasvete ter pojasnila, s čimer bo poslala njegova \uiga vz.tjojitoljaka. Ta knjižnica jo i.-roi pr'.-;\ le vrste v na.šuin okraju in ima -HiOO kn.j> g ter čitalnico .s Lil) ii->ij.inii r.i čascipisi. Otvoritvi so prisostvovali ra-zi'n pri-dscdmlca Okrajne -zveze Svoiiod in prosvetnih ciiu.štcv Ivana Mavsar-jn šf pn-dscdnlk ObLO Izola Srcčkn v'iùiO, sciciolar obi-in-.kega komitcj.a ZK.i> -ložo Civ/ič ter predstavniki IjiulsUili knj.žilic iz Kopra I n J ir.Tmi. »•;iiji-/.nic;i. In fitaliiica v Izol. je že ocl lanskega leta dalje finančno sa-r.io.-iiojcn zavod, ki ga upravlja pr -zi'.dovni Ijudsko-prosvetiii delavec i'i-ii!ijii Sornik ob i-tUaini denarn, pn-inof-i občinskega ljudskc.ga odboru ter viiu.ili gospodarskih crganl-zac^i. Mapoved vremena zn čas.o.l 6. do 13. novembra lílóD Čeprav je v minulih dneh prevladovalo sianovuno, toplo vreme in je le v nekaterih predelih Evrope snežilo, moramo pričakovati, da bo že v prv polovici novembra .skoraj povsod deževalo ali snežilo, Na splošno bo, tako menijo vremenoslovci, prihodnji teden v znamen'ju neitalno.ga vremena z obilico padavin in z zn:-žan,iein temperature zraka. ZGODNJA VISOKA PLIMA V januarju vsako leto smo vajeni, da morje ob visoki plimi prestopi najnižje obale v naših obmorskih mestih; letos pa je do takih po'plav prišlo že pretekli teden. Močan jugozahodnik je povzročil, da je visolîa plima poplavila vse nižje ležeče predele v Kopru in Piranu ter Portorožu. V Piranu je bil preplavljen Tar-tinijev trg. V Portorožu pa je morje zalilo v'so -peščino in segilo v . kabine in bife. Škode ni bilo nikjer posebne; pač 'pa je visoka voda ovirala promet. V Pira'nu so se morala vozila ustaviti že pri luški kapitaniji, v Kopi'u pa tudi niso mogla uporabljati »mostu« med Semedelo in hotelom »Triglav«. CAMPING PEI PIVKI JAMI iMed uspehe, katere je doseglo po-.«tojnsko turistično društvo v zadnjih dveh letih, je gotovo posebno po-mnnibnn. urcď tev campinga pri Pivki jami. Društvo ga je uredilo že lani, vendar ga je bolje opremilo šele za začetek letošnje turistične sezone. Oskrbelo ga je z električno razsvetljavo in zadostno vodo. Ker Postojna sama ne razpolaga z večjim številom ležišč, so se camp nga poslužili letos zlasti tuji turisti, ki ■ so potovali s svojimi avtomobili al' drugimi motornimi vozili čez Ljubljano na morje ali naz.a,i proti domu. Takih tujih tur slov je bilo kar 2.593. domačih pa samo 18. Skupaj so dali vsi turisti okoli 2.700 nočitev. Po perspeklivi-iem načrlu za razvoj turizma na Postojnskem bo društvo camping pri pivid: jami v prihodnjih letih se povečalo in poskrbelo za boljšo oskrbo. -r. QO Obljubil sem bil zadnjič, da bom- posredcrvííl našim braicevi tudi pisï7î,o poiiratnika iz begunskega taborišča pri Sv. Soboti v Trstu Stanka Zadnika iz vasi Gabrje pri Ilirski Bistrici. Zaradi pomanjkanja prostora ga ne moremo v celoti objaviti, posredujemo pa vam iz njega nekaj zanimivih značilnosti, ki se nanašajo predvsem na žalostno življenje v omenjenem begunskem taborišč^i v Trstu. Stanko Zadnik jih navaja na podlagi lastnih izkxišenj in pripovedovanja svoje hčere in zeta, ki sta prav tako »gojenca« v tem taborišču. Refren iz pisma: »Ne dajte; da vas zavedejo lepe besede o tujini in o lahkem življeiiju ter naglem bogatenju tamkaj, ker boste bridko razočarani objoko-vali svojo nepremišljenost, ko bo že prepozno!« Kakšne so te izkušnje in posledice nepremišljenosti, ste deloma lahko prebrali že v zadnji številki lista in že tudi kdaj poprej. Tujina jim dobesedno sesa kri do skrajnih meja, najhuje ^ri vsej zadevi pa je strmonlav vioralni propad teh nesrečnikov. To moralno propadanje se začne takoj po prekoračenju meje, saj begunci lahko ostanejo v tujini le za ceno izdaje svoje domovine in njenega cr^etočega družbenega reda: morajo se deklarirati za politic7ie begunce in se pri tem sploh ne zavedajo, kaj to pomeni. Policijski red takoj v kali zaduši v njih vsako iluzijo svobode in le misel, da se bodo lahko prebili dalje v zaželéne dolarske in funtšterlinske dežele, jih nekako drži pokonci. Iz dneva v dan pa raste razočaranje in iaboriSč-íiífci postajajo samo še apatični čakalci jutrišnje sreče, ki nikoli ne pride. Počasi jim postaja edina nujna skrb, kako se kdaj pa kdaj najesti in kako vriti do cigarete. In skupna bivališča kasarnam podobnih t-".bomSč postajajo 'Zategadelj prizorišča nestrpnih prepirov, pretepo-v pa tudi ïibojev in so.momorov — o tem je veliko Avtotiiristično podjetje ».Slav-nik« iz Kopra je že letos s svojo turistično službo doseglo lepe u.îpelïe, za prihodnjo sezono pa je že sedaj za^čelo z intenzivnimi pripravami. Tako je Oddelek za inozemski turizem sldenil že vrsto pogodb z inozemskimi potovalnimi agencijami za zasedbo hotelskih kapacitet v naših obmorskih krajih. Oddelek za domači turizem pa je pripravil obširen program srtokovnega študija za vse šaltr.ske uslužbence txi-ristične službe. Študij- - v obliki rnznih tečaj'ev se.-bo začel z daljšo Tiončno ekskurzijo uslužbencev vzdolž celotne jadransko obale. t dokumentiranih primeráv. Veliko iHogo ima politična pripadnost, posebej versko življenje in Se narodnost — skratka, vodstva taborišč in -njih skriti opričniki se poslužujejo prijemav, kot so jih bili vajeni med zadnjo vojno: razpihovanje, nacionalne mržnje in verske nestrpnosti, političnih strasti in moralnega razvrata. Ta razvrat je nujna posledica takega žiiňjenja in zapadejo mu najmlaiša dekleta pa do zrelih žena, ki za nekaj soldov prodajajo same sebe, da bi prišle do koščka kruha. Kri in čast — obo-ie brez vračila jemlje huda mačeha tujina. rb da bodo lahko -pri svoji inîorma-ciiski in drugi službi postregli klientc-m s podatiù, 'ki so jih preverili na lastne oči. Takoj po vr-nihd s potovanja se začne vrsta predavan^ ki bodo obsegala .splošne pojme o turizmu, devizno 'poslovanje, splošno turistično zemlienisje Evrone in tuje jezitee. Vsak šaltrski uslužbenec mora do nrihodnie ' sezone 'POznati naino-trebnejših 200 fraz v francoščini, anegleščini, nemščini, italijanščini in ša katerem tujem jeziku. Sku'pno bo 140 ur predavanj. Uslužbenec, ki - pa -ne bo opravil končnega iznita. ne bo mogel ostati v turistični sltižbi. Jule ILIRSKA BISTRICA 7S: Letos so na pobudo krajevnih odboror in odborov SZDL na področju ilirsko-bistriške občine popravili več krajevnih poli in komunalnih' naprav. Med večja dela spada popravilo poti na Veliko brdo ter gradnja nove ceste na Snež-nik. Občani so doslej opravili okrog 58.000 delovnih ur, ka- | terih vrednost je ocenjena na j ose?)!- inilijonov dinarjev. Tem | prostovoljiiim delavcem pa so i priskočili na pomoč tiidi pri- j padniki JLA é 1200 prostovoljnimi delormimi uràmi in ob- ' činski ljudski odbor,, ki je pri- j speval 540.000 dinarjev, j KOPER 54: Podjetje Avto- ! commerce v Kopru, ki ima ! tudi zastopstvo , za prodajo ! motorjev tovarne Tomos, jtani , ■je sporočilo, da je iremitno le I okrog 100 izpisanih interesen- ' tov za mopede, medtem, ko je bilo število kupcev še pred ! nedavnim mnogo višje. Vzrok ' temu je, da lahko tovarna To- 1 mns sproti zalaga naše tržišče. | Predvidevajo pa, da bodo že ! v prihodnjih mesec'h lahko \ .popolnoma zo.d.ovoljiU povpraševanje po Tomosovih motornih .kolesih, , , - KOPER 110Minuli teden so v novem tovornem koprskem pristanišču iztovarjali in nato-varjale iiaslednje. ladje: P/l Žužemberk je natovarila 900 kubičnih metrov lesne embalaže za Izrazel; etiop.'ika tovorna 'ladja »Ciuseppi^ia«, ki je _ že vdrugič vplula v ' naše pristaiiišče, je tokrat- izt.ovori-la-GS. ton- banan in -in 45 ton mandarin,- motorna ladja »Srbija«, lO.OOO-tonska enota Jn-goUnije, se je prvič privezala i> koprskem pristanišču, kjer je prevzela 500 ton generalnega tovora za ZDA; skoraj istočasno pa je vplula -o nnše pristanišče japonska ribišlca ladjà hladilnik »Kotoshiro Maru 25« z 240 to7ia7ni zmrznjene ' tune za našo živilsko predelovalno industrijo. Te dni bo tcyvorna ladja »Hercegovina^ (tisoč pet sto BRT) vkrcala v Kopru večjo količino lesa. namenjenega kupcem v Levantu.. IZOLA 41-73: Te dni so zaključili pre ureditvena dela v Cankarjevem drevoredu ter v j drevoredu Prvega maja, sedaj pa preurei^jo še del Dantejc-i'e ulice. Zgradili bodo 600 m 1 dolg in dva metra širok pločnik za pešce, uredili kanaVza- ' cijo in vodovodno napeljavo ter postavili naprave za fino-rcsce7i.č-řio razsvetljavo. Pre-ureditvena dela so zelo po-inembna, saj je Dantejeva ulica. ena izmed najbolj prometnih žil v Izoli. SEŽANA 3: Društvo za pospeševanje gospodinjstva v Sežani je organiziralo gospodinjski tečaj, ki bo trajal dva meseca in se ga udeležuje 24 žena. Zanimanje za ta tečaj pa je -v Sežani tako veliko, da bodo morali odpreti v začetku prihodnjega leta Se enega. Tečajnice se podrobno seznanjajo s hrannslovjem, gospodinjstvom., vrtnarst.vcrm in zdravstvom, pa tudi z načeli naše družben" ureditve ter delonne zn'k.nnndaje. Nalvažn.ejši vred-met va ie vsekakor teoriiajn vraksa l^nhan-Ťa: ki io pcniču-ie Zntnkar^eva. K'^ r>a je ijzd.rževnnne tečaja zelo drnno. va M .hilo prav. da hi Indi an'ít^odar''l''e oronniz.ar-i-^e ini~o. 'Tinker je ObLO S'^^ri.-n.a /.j p fu namen đf!-'îfl ono d'>narjei\ KULïyiA PKOSVETA ^ ESOLTOliA PmSVHň KOLTO^JA mOSVHA ^ ECOLTUEIA PSOSWT ^ E-CULTORA PSOSVET fCULTîMA F AKTUALNA TEMA m (Prispevek k hitrejši rešitvi koničasti nadzidek, katerega Harmonija In kontrast vzVinjata občutek prijetnosti in lepote. Zaratii tega si človek že od nekdaj priza-deVa, da bi bilo njegovo bivališče mlkaiTio in prikupno. Če bi si mestni ljudje s svojo različno Izobrazbo in nekoč tudi zelo raznolikim socialnim položajem gradili bivali.Sča, gospodarske in kulturne domove vsak po svoje, tedaj bi se mesto spremenilo v eno samo kričeče nasprotje, ki bi v človeku duSilo smisel za lepoto. T tov trg v Kopru predstavlja s svojimi srednjeveškimi stavbami dokaj harmonično sliko. Tu stoji očancc — mestni stolp, najstarejša stavba v mestu (XII. stol.), v bližini pa krasijo irg njegovi potomci. Ta slika je bila nekoč lepša in popolnejša, sčasoma pa se je močno spremenila. Brczo-bi^irno jo Je krnilo predvsem XVH. sto! (v Italiji doba značilne deliadence!). Nam ne gre zato, da bi v tem kotičku mesta na veliko rušili m gradili. Za nekaj takega bi bil potreben daljši študij In potrebovali bi tudi precejšnja materialna sredstva. Nam gre za manjšo preureditev oiiroma korekturo, s katero bi trg prldc-bl 1 na lepoti. Družba se nenehno razvija in tíilío nastaja poleg starega, novo. Od tod v Kopru nekateri novi in značilni kontrasti. Ce kreneš s Titovega trga na Belvedere, se slika okoliša takoj spremeni. Izpod platan se ti odpre lep razgled proti Ankaranu in Debelemu rtiču. Za hrbtom se ti vijejo nove stavbe skoraj nepretrgoma do Ribarnice. V njih zreš lepoto in udobnost, ki nam jo prinašajo novi čas'. Ta kontrast med novim in starim je živa priča vzpona našega mesteca ob Jadranu. Toda, vrnimo se na Titov trg! Očanec, mestni stolp, je bil nekoč brez pi ramide. Na vrhu so bili le nadzilki, prav taki, kakršne vidimo na Mestni hiši. Ta stolp je bil sestavni del mestnega obrambnega sistema. Stražarji so na njem noč :n dan budno spremljali vsako večjo spremembo v mestu in okolici. Pozneje se je sistem obrambe močno spremenil in bližnjo baziliko so tedaj talvo razširili, da se je združila s stolpom. Cerkveni faktorji so potlej težili za tem, da stolp preuredijo in mu odvzamejo nekdanji trvliijavsld pečat. Večje prezidave in preureditve padajo zlasti v XVII. stol. Prav od tega časa teče živahna diskusija o dobrih in slabih straneh preureditve. Navedel bom le dva primera iz novejšega časa. Koprski meščan Del Bello Nicolô je sprožil 13. XI. 1S30 v koprskem obSnskem svetu živahno razpravo o mestnem stolpu. V svojem razburljivem govoru je iznesel tudi tole: »Res Je, da Je pred tremi leti v ta, namen postavljena komisija ugotovila nevarnost ... še več, vsi vedo, da se ob hudi burji zaradi močiilJi sunkov premikata kamnita krogla in križ, ki na njej stoji. Dobro vem, da nimamo dovolj denarja in si torej večj h izdatkov ne smemo in ne moremo privoščili, toda tu gre za Izdatek, ki danes zaliteva sto, jutri pa bo morda zaliteval tisoč. Zaradi tega menim, da jc načelo dobrega gospodarstva v tem, da znamo predvl devati in ne ča-liamo, da bosta nesreča in polom povečala škodo In izdatke.« (Verbali delle sedute della Kappresentaiiza Te dni je praznoval v Trstu na.š rojak -indrcj Budal, profesor in sedanji upravnik Slovenskega narodnega glcdališia v Trstu, visok živ-Ijenjilvi jubilej — 7ii-lelnico življenja, Slaviilc-nec ,1c preživel večji del svojega plodnega ustvarjalnega dela med zamejikimi Slovene. — v Gorici in Trstu, zato ima njegovo kultuiiio po--slonstvo, ki ga je opravljal že vsa Dr. Andrej Budal leta od pi-ve namestitve na goriški tíirmiaziji leta 1914, še posebni pomen, Po I. -wclovni vcjiv. se je šo le-ncje VKijiici v napredno .tiibatrjo slovenske infn-Hgonce, no lii"'- u-ta kazensko premestili za eno leto na a problema mestnega stolpa v Kopru, ki ga kazi neestetični bi bilo treba tudi iz varnostnih razlogov čimprej podreti) comunale di Capodistria, Capodistr. str. 1880, str. 78.) Del Bello je večkrat izražal mnenje, da je bil stari mestni stolp z nad-zldki bolj estetičen od današnjega (glej n. pr.: Del Bello N.: La Piazza del Comune, C. 1D06, str. 1). Za preureditev mestnega stolpa (zvonika) se je močno potegoval tudi umetnostni •zgodo\inar večletni ravnatelj koprskega muzeja, Al i si Antonio, o tem vprašanju Je pisal tudi naslednje; iJĚliridelna okna (line), ki iz štirih strani puščajo svetlobo v prostor z zvonovi in omogočajo, da se zvok širi, so brez dvoma iz časov podeštata Vlnccnca Bemba, ki se s liričeCim epi grafom na Mestni hiši hvali, da je dal leta ICGl ograditi tudi konico piramide na stolpu, toda iz dokumentov zvemo, da je obnovo in dopolnitev omogoči 1 zlasti Giangiro-lanio Bonzio, ki je za oboje prispeval potreben denar, s čimer je hotel doseči, da bi ga sprejeli v Mestni svet. Prejšnje romansko tridelno okno je bilo verjetno manjše. Na stolpu nekoč prav gotovo ni bi lo balustrade (cgr.aje) in ne piramide (pinnaculum), ki s svojo težo ogroža stolp. Koprčani Si upravičeno želijo, da bi oboje podrli i'n na ta način stolpu vrnili — po analogiji z loplm stolpom v Motovunu — prvotno obličje z nadzidki (merlatura), ki bolj ustreza, kot pa viseči romanski obočki pod konLco piramide,« (II Duomo di Capodistria, Roma 1932, str. 22—23.) Ne more biti dvoma o tem, da je konica piramide iz XVII. stol., nekoliko starejša jc morda njena podlaga. Vse to je v protislovju z reliefom sv. Nazarija na isarkofagu (grobu). Ta škof drži v rokah katedralo s stolpom, ki ima piramido in konico. Alisi trdi, da gre za delo beneškega kam-narja iz prve polovice XIV. stol. To (nekaj podobnega tudi pri Carpacciu) jemljejo nekateri! za dokaz, da je piramida na stolpu zelo starega datuma. Pri tem pozabljajo zlasti na eno: ko Je beneški kamnar izdelal relief škofa Nazarija, koprska bazilika Se ni bila spojena s stolpom (do tega je prišlo šele konec XV. stol.), kar pomeni., da je treba katedralo v škofovih rokah jemati lo kot simbol. Težko si je zamisliti, da bi škofu trpali v roke miniaturno katedralo s trd-njavskim .stolpom, kar U. pomenilo žalitev cerkvenega dostojanstvenik.a. Verjetno pa je vsekakor, da je ideja o preureditvi stolpa povezana z navedenim reliefom na sarkofagu (posnel ga je tudll Carpaccio), ki je dolgo služil kot glavni oltar in ga je lahko vsakdo gledal. Vsekakor je pri reševanju vprašanja stolpa v Kopru potrebna večja odločnost, kot so Jo doslej pokazali Koprčani, Z odstranitvijo piramide in balustrade ter postavitvijo nadzidkov bi Titov trg pridobil na lepoti in varnosti. SRECKO VILH.-iR Mestni stolp v Motovunu v Istri. Približno takšen je bil prvotno tudi koprski mestni ^tolp in hi zato čimprej kazalo obnoviti to njegovo riodobo. S tem bo Koper samo pridobil na estctičnem videzu, hkrati pa se bo iznebil še nevarnosti, ker zdaj nadzidek zaradi svoje teže in starosti (nevarne razpoke!) kot Damoklejev meč ogroža varnost mimoidočih ljudi. OB SLAVJU LJUDSKE PROSVETE V ŠKOFIJAH NAD KOPROM TI a 'M Pravzaprav bo to praznik vsega primorskega ljudstva, ki bo skupno s proslavo dostojno počastilo obletnico in obdobje ustanavljanja prvih ljudskoprosvetnih društev na Primorskem. Pevsko in bralno druátvo »Istrski grmič« v Škofijah je bilo namreč samo eno izmed osemnajstih slovenskih'kul-txuTiiih žarišč, ki so bila po letu 1869, kamor .segajo prvi zameťlti te oblike ljudsko - prosvetne dejavnosti, središče boja primorskega ljud,stva za svoje kulturne pravice, Se več! Prva pevsko-bralna di-uštva so v pravem pomenu besede plod semena, ki je vzklilo v dobi najhujše raznarodovalne politike do slovenskega življa na Primor&lvem in so bila takrat tudi edino orožje naših prednikov v uveljavljanju svojih narodnostnih pravic. Danes so nam znana imena le še 23 živečih članov teh danštev. Vsi so že v letih — vendar pa še zdravi in čili. To bodo dokazali s svojo udeležbo na proslavi v Škofijah, kamor jih bo povabilo prosvetno društvo »Istz-ski grmič« — njihov današnji naslednik, ki se je šele v našem času lahko popolnoma razcvetel. Kulturno poslanstvo, ki so ga opravili njegovi ustanovitelji in člani pred sedemdesetimi leti v najtežjih pogojih dela, pa bo dobilo prav v jubilejnem letu KPJ svoje pravo obeležje in priznanje, ki mu pripada. - Sicer pa zapišimo imena teh domoljubov, ki jih bomo imeli priložnost srečati na proslavi Ijud-.ske prosvete v Škofijah: Anton Hrvatin (88 let) in Rudolf Babu-der (80 let), oba čltma pevsko-bralnega drušiva »Branik«, Ivan Eler (84 let), član »Pevskega dm-štva« Elerji, Mihael Sancin (87 let), pevsko-bralno diiištvo »Straža«, Anton Prinčič (81 let), pevsko-bralno društvo »Zrinjski« v službovanje v Perugio, Očitali so mu namreč -Mveze z obtoženci znanega tržaškega procesa. Toda liidi potle.i Je vsa živUenJska pat Andreja Budala vsebovala napredno delovanje slovenskih -vzgoJI-leljev, Ivi so se krčevito upirali vsiljevanju tu.je miselnosti, potujčevn-liju, kateremu je bila posebno izpo-.slavljena mlad.na. Se več. V njem se Je prebudila umetnlSkn sila, ki Jo Je Via leta s pridom uporabljal v s\'oj!h Hlerarnih delih in príspcAí^kih. Ker je "-"ial doživeto In Je opiral svoja dela n~i lesnitnost, je kmalu pridobil širok krog bralcev in posnemovHicev. Sicer je moral svoje umc.ln!ško v;irjanje '•očlcrat prikrili z razn-nii pr.evdo-nimi, toda ljudstvo je vedno vedelo, cin bore dela avojesa vzornika tn na-.^ndrela Budala, Njegovemu delovanju pa moramo pripisati ie posebni pomen zato, ker je dal svetle vzore primorskim Slovencem, ki Fo bili odrezani od svojega kulturnega središča Dekanih, Peter Cupin (87 let), pevsko-bralno di-uštvo »Istrski grmič«, Škofije, Ivan Riosa (82 let), pevsko-bralno društvo »Svoboda«, Pri dvor, Ivan Grahonja (69 let), pevsko-bralno društvo »Osp« in Ana Novak <70 let), prav talto članica PBD »Osp«, Jože Primožič (69 let), »Pevski zbor« Tinjan, Anton Furlanič (76 let) in Nikola Korda (66 let), člana pevsko-bralnega društva »Slovenija«, Škofije II., Anton Lazar (72 let), pevsko dinštvo »Sloga« Podpeč in Marija Bordon (69 let), članica istega društva, Jože Bordo (78 let), pevskp, bralno in god-beno društvo »Volarič«, Cežarji, Evgen Vídali (82 let), Ivan Udo-vič (81 let), člana pevskega društva »Skala«, Kubed, Anton Bordon (75 let), član pevsko-bralne- ga društva »Neodvisnost«, Marezige, Ivan Bei-tok (76 let), pevsko draštvo »Samsa«, Bertold, Marija Grižonič (68 let), pevsko društvo »Jadran«, Gažon, Marija Deber-nardi in Nazanij Bertok (70 let), pevsko-bralno in godbeno društvo »Ilirija«, Pobegi, Ivan KavoMč (81 let), biva v Trstu, Ulica Risorta št. 6, in koprsko bralno društvo »Zvezda«, Ici po naših podatlvih nima več nobenega živega člana. Kot razvidno, bodo na proslavi v Škofijah zastopali svoja bivša društva zares veterani častitljive starosti. Le kdo ne bi želel po-'kramljati z njimi in prisluhniti zbledelim spominom na čas, ko so se zbirali ob petrolejkah za zastrtimi okni, kjer so negovali in širili slovensko pesem in besedo! Bb FRANCE MAGAJNA (NADALJEVANJE) Za to, mi Je rekel ameilški pisatelj, vse to nas zagrabi, ko se vračamo čez veliko lužo nazaj v neskončni dim in ropot ameriške industrije. In v vsakem od nas tli upanje ali pa odločen sklep — še vas pridemo obiskati Ta splošno dobri vtis naše domovine na rojake, ki nas prihajajo Iz daljnih tujih dežel obiskovat, preće-stokrat sami poXvarimo, včasih kar zares do neverjetne mere. Poskušal bom to v naslednjih odstavkih, pokazati. Vzrok, da sem se lotil pisati ta članek, Je .us;rio, ki sem ga pred nekaterimi meseci prejel od prijatelja v Clevelandu, Pismo je precej dolgo in Je toliko »privatno«, da bo kot celota ostalo pri meni (saj ni za splošnost v nJem ničesar važnega). Toda t.sto, kar Je v nJem tožbe zoper svoj lastni dom, lahko povem. Ce vzamem samo jedro tistih stavkov, takole mi piše; i>Ljuba duša, jaz sem star. Jaz sem zgnran. Imam dovolj prihrankov, da si lahko kupim kmetijo pri vas, aH kaj naj počnem z njo, zdaj pn' teh letih? Sanjal sem, da bi se vrnil, da bi doma preživel zadnja leta, IcJ so mi odmerjena, Bojim se mraza in sanjal sem o Portorožu ali Ankaranu, kjer bi kot v raju užival toplo pr)-moi-sko sonce In kjer bi nekega dne mirno zadremal za vselej. Toda, JJu-ba du-ša, izvedel sem, da me čaka doma kakih dvajset nečakov, od katerih vsak pričakuje od mene najmanj motorno kolo. In tem nečakom sem v preteklih letih orgomno dal. ogromno za moje moči namreč, n kakor kaže, je Vrie premalo. In tako je pnSlo do tega, da me lam ne boš videl nikoli. V okolici mesta sem si kupil hišico in v njoj .se bom naselil. Cez poletje so bom Igral v vrtičku ob njej, v zinii me bo pa grel premog ali elektrika In iie primorsko sonce . , ,« Kdo se upa pravično oceniti to tožbo ameriškega Slovenca? Tii poletja cKl zdaj mi je nekaj podobnega pripovedovala sedemdeset lot .stara ženica iz Floride, Bila je z možem vse poletje v Sloveniji in prišla me je pogledat, >.ali sem že lep!« Pred štirideseti mi loti smo bili skupaj v Chicagu, prijatelji kot le kaj. Prišla je z možem domov, da bi se tod nekje naselila, pa sta proti jeseni od-rajžala nazaj. Vsa žlahta obeh Jima Je molila odprte dlani; vsak dan in vsi njuni nečaki so moledovali za motorna kolesa. V pobegu nazaj sta videla edino rešitev. Pa mi je rekel nekaj tedno'v po njunem odliodu »prijatelj« njenega moža: »Prav je, da sta šla, skopuha! Mislili smo, ker sta bogatina, da nam bosta vsak večer plačala vsaj za deset šte.fanov 'vina, pa sla nam tu pa tam plačala le za enega, kak dan pa niti ne. Take Amerikance gleda mož!« prepričan sem, da so to izjemni primeri, rojeni iz prepričanja na šh mladih in zato naivnih ljudi, ki trdno verujejo, da Je v Ameil ki vsakdo Do-gat. Saj sem pred petdesetimi leti tudi Jaz mislil celo o Trstu tako — v meslu takih palač, siromakov gotovo nt! V .iVmeriki, deželi nezmernega bogastva, kjer dolarji na ljudi naravnost dežujejo, gotovo ne ve nihče, kaj beseda »ubožen« sploh pomenja. Kdorkoli od tam pride, vsak je bo-,gat in kaj Je njemu cena motornega kolesa — laglje ga kupi kot ti ali Jaz škatlico vžigaKe! Morda je tu m tam kdo od Američanov, ki ga res laglje, ampak ti redki ljud,le so najčešče prišli do re-lať.vne premožnosli 2 neutrudno marljivostjo, s skrbnim in resnično stra-dcljskim varčevanjem ter s popolno trezno,stjo. Ti pa nc bodo tudi tukaj poklanjati motornili koles na levo ali desno in no bodo plačevali zapitkov veselih družb. Spet mi Je nekdo pisal: i^Saj je res luštkano tam pri vas — lepše kot v našem velemestnem blesku. Vsaka tri ali štiri leta bi vas rad pi<6ol obiskat. Toda, saj veš. kako je — imam nmo-Ro žlahle in v.si pričakujejo daril. Ze potni stroški so hucî., kaj šele darila!« To je toi-ej to: zavoljo »obligatnih« daril, se mnog slovon-ski izseljenec ne upa ■ W t ■>Î!ÙX ' m "ti-, Komplet, ki ga vicUvio na sliki. ni sicer nič nenavadnega, Ne-vavaden je le ovratnik, ki ga dobimo tako, da potegnemo niti i~ kosa blaga in iz njih z debelimi iglami spleteir^o ovratnik. tikilT slcuonosti novo mesto in naloge, da se lahko razvijejo v močan instrument za izboljšanje poslovanja trgovin in preskrbova-nja. To je seveda le del nalog, ki jili bodo opravljale stanovanjsico skupnosti, zato bodo morali dr-ža\-ijan! na zborih volivccv, kjer so edinolc lahko ustanavljalo nove skupnosti. u.poštevati vse te \'ažne činitelje, ki bodo v bodočo i/.hajali iz tega novega družbe-ni.'ga organa. Osnovni namen sta-no\-anjskili skupno.-Jti je pomoč di'lovnini ljudem, razbremenitev delo\'ne družino od primitivnega gospodinjstva in omogočanja \'ključi,-vanja žene v gospodarsko, politično in družbeno življenje. t a. f-yK.^ v V Pri delu v laboratoriju koprskega Zdravšivencga doma: jemanje krvi za analizo POr.iE.AÍBNO DELO LAROKATOUÎ.ÎA i'UI KOPilSKEM ZDUAVSÏVENE?,! DOMU uhix I v malem prostoru koprskega Zdravstvenega doma deluje žo dve leti laboratorij, ki jo poslal našim zdravnikom nepogrešljiv zaveznik pri postavljanju diagnoze in terapiji. Ni malo primerov, da prav tukaj ugotavljajo iičinkovitost. predpisanega zdravila in s tem omogočijo hitrejše ozdravljenje bolnikov. Sicer pa to ni edina naloga laboratorija. Pregled krvi, urina, biokemični pregledi in drugo so redni opra^•-ki vodje laboratorija in sestro — torej dveh oseb, ki opravljata to odgovorno delo. Z;u';idi vse večjega števila pregledov bodo morali pri Zdravstvenem domu kmalu računati z razširitvijo tega oddelka. Tembolj, ker opravijo lukaj še preglede mnogih pacientov iz drugih okolišev — celo s področja Buj in Umaga. Sicer so se tudi ob drugih zdravstvenih domovih raz\-ili laboratoriji, vendar no v taki meri. da bi lahko opravljali tudi katere specialnejše preglede. Vse to delajo v konrskcm laboratoriju, zalo ni čudno, da vodji tega oddelka Brankv Pavčni-l'U in sestj-i Sirfki Braček večkrat tudi sedemin-ni delavnik ne zadostuje za telcoče delo. Sicer pa poglejmo malo v no-tianjost tega prostora, kjer se med epruvetami in napravami čudnih oblik skhmjata dan za dn.em oba laboranta n;id mikroskopom, marljivo uporabljala iglo za odvzem krvi, sondo za odvzem želodčnega' soka in še razne druge instrumente, ki mnogokrat vzbujiijo strah pacientov. Pacient, ki je oddal kri, mogočo niti ne sluti, da se šele po njegovem odhodu začne za laboranta najbolj odgovorno delo, saj jo v mnogih primerih prav od rezultata laboraforijskega pregleda odvisno njcgo\-o nadaljnje zdravljenje. Zares ni lahko iz neznatne količine krvi podati točno zdravstveno sliko, ki igra cesto odločilno vlogo pri nadaljnjem ukrepanju zdravnika. Alimo pomoči pri zdravljenju pacientov in pri ugotavljanju diagnoze ima laboratorij Se važno \-iogo pri rednih pregledih uslužbencev živilske in frizerske stroke — torej ljudi, ki delajo v po- klicih, Ivier je naj\'eč možnosti razširjanja neke epidemije. Zal na)i.-iimo tukaj često na priniL're malomarnega odnosa ljudi teh poklice\-, čepra\' obstoji sanilarni z;ikon, ki jih obvezuje na take preglede. Sicer pa sanitarna in-šjiekcija kmalu kliče take ljudi na zagovor. Omenimo naj tudi. da je delo osebja laboratorija povezano z nevarnostjo za lastno zdra\-je. Nc l'j razne močno kisline, lugi ter organska topila — tudi kužni material pomeni nevarnost za infekcijo zdravstvenega uslužben- ca. Sa.mo pazljivost in pravilxii dcsinfckciji se morajo zahvaliti, da doslej še ni prišlo do resnejše infekcije. Kol smo se prepričali, jo kopr-s!-:i laboratorij le zaradi dobre oiganizacije dela na tekočem s pregledi, čeprav se tu in tam znese kak pacient zaradi strogega -režima^ nad \-odjo laboratorija. Sicer î-ia jo važno, da doslej še ni prišlo do večjega zastoja in čakanja pred vrati, kot je to žo običaj v čalialnicah naših zdravstvenih domov. Tako danes, toda jutri... b I ZELKN.TAVNA ZLOZ'ZNXA S lIIÎIi.NOA îvA.MI OCliC'orio. . '.■('.•..•ina .-.o'.cnj.ivo cUi-I íirn.) !i;i .-I.m'.ni .s i-obulo. Kuh.m i kroinpi:' o!up;n;o, pi'c'.hu'im..) .n i njim /r!o.-.llma ?.ťlc:ij:iviu> •.■.lo-' •• nkn, .\:i kor.i-u pr.nieà.TaT,-) p;ira-I fl .'.nik, .»iol. ;:urc>Vii nasli-j;cini> ko ! in si'.'-ckllan .'.elcu poterî.lj ter hreiiínvlcií. : ' 4 ky .•..•'.enjavi.- (v;c vit.íó /.l-Ic-I njave, .7.b;r;i po Icuioni íM.ni), I 5 tik'-; nrt^ícajcnc .';l:ininc, Cx-bvila, /.ck-;i pcU:':'; Ij. ky krompli-j:i, I - 1 Cl p.iraji.-.iiikovo mo/.-tL-, rol, ! li kor'.>ni k:i, 2 tJo :> hvciiovke. j MUSAKA ÎZ KI.SL1:G.\ ZEÍ..IA I 1 kfi kro:;ipirJa, -U) dkn mcsn I bro;-. ko:,t.., r. dk.t; ni.n.<;ti, 1 í-cbiila. i /i-^lca pL'tor.-^il.i. nck.T.t .-trwkov co.nia, sol. .-:lactka p.-ipnl;a; 1:-);:::lL-ia '/ulja, 3 clk^ iii.-i..sl.l; 2 jajci, 3 dl inleka. Krompir skuhamo, olupimo lu ;-roicmo un liste. znifljomo. «a prepraiinio s FL-.-ieklJano čebulo, y. zelenim pctcr.^iljcm, s česnom ill papr.ko 1er osol.mo Ki.ílu /ťljc /.ro.:emo, propražSmo in ziUi- Ko/.ico nam.ažemo /. ma.'^tjo, nalovimo vanjo najprej plast kro.Ti-pirja, nato plast mesa, nato ki.-:".o In spet kromijir. Tako nacln-IJujcmo; vrhnja pla.st naj bo .z kro.-npirja. Jed polijemo s pol-vom :n .'ipečcmo v pečici. Natne-îito kisloija zelja lahko tiporab-Ijanio svežo zelje ali poleti jaj-čovcc: lo-te olupimo, zi-ožcmo na liste in posebej zduiimo n:i masti. Pol:v: cela jajca razivrkljanio v mleku. GROZDNI ZAVITEK Testo za zavitek. Za nadev: grozdne Jagode, margarina, drobtine, sladkor, cimet In otupljene mandeljne. Te.sto na tanko r,izvlečemo na servleti, namažemo z mastjo in posipljemo s sladkorjem, drobtinami ;n cimetom. Nato na testo položimo Rrozdne jagodo in narezane mandeljne, vse skupaj zavijemo In v dobro namazani pekači pečemo, dokler zavitek no zarumeni. Sei-vir.nmo vroče, po želji p;i prej ic potre.-;emo i sladkorjem In cimetom. PIliliODN.TK LETO 221 I».IILIJOXOV DINAIÎ.TEV J izqroûo O ï trs Tc lini so na raziiili sestankih gospodarstvenikov in predvsem v Trgovinski zbornici za okraj Koper podrobno razpravljali o invest ranju v prihodnjem letu za razširitev trgovinske mreže in za ureduev trgovinskih lokalov. Sedanje stanje trgovine namreč in 7.adovol,i vo in iz dneva v dan se kaže polreli.i, da b. temeljito spremenili teimiku poslovanja li-r uvedli nove, sodobne načine prodaje na načelih samoizbire in samoiui-strežbe. V koiir.sk občini, k.ier je na podeželju relativno slabo ra/.viia trgovina, priporočajo, naj bi odpirali trgovine s pavšalnim obračunom, po vzoreu tistih na 1'iv.škein. kjer že dobro poslujejo, Ita/cen tega bo po-irebno povečali izb.ro tistega industrijskega biaga, po katerem .je tudi na podežei.iu veiilco po\"praševanje in najbolje bi bilo to doseženo /. u^ta-navl.iaujem junujočih Irgovin. V samem Kopru pa naj bi v osrednjih ulieah — v Ce\l.i.ir.ski, N'azorje\^ in v bodoče tudi ob Cesti .!L.\ — uredili kar največ sodobniii trgovinskih lokalov ludi v t stih prostorih, kjer so trenutno sklaiiií-ča ali pa obrati, ki nima.io neposredne zveze z blagovnim prometoiu. liazumljivo li.n. je, da bo potrebno v jiribotinje odpravil; razdrobljenost poslov;inja s prelir;imbenin); predmeti n trgovine Icar najbolj usmeriti v speei.Ui/;iCijo z \ečj m obsi'gom i/bire. V Kopru bodo V bližnji bodočnosti odprli na lieUoderu trgovino z živili, delikateso, prodajalno s sadjem in zelen.iavo ter trafiko, torej pomembne trgovske prostore, za katere bo treba zjjlaèali ti milijonov dinarjev. Uazen tega je predvidemi v priliod-njem letu gradn.ia prodajalne semen, agro in ;iviomaterial;i in predvidenih je že 3 milijone dinarjev za izdelavo načrtov ter za začetna gradbena del;i za poslopje veleblagovn ce. Koprska veleblagovnica Trgovski dom posluje v prostorih liotela Triglav le začasno, saj .ie bilo že od vsega •začetka predvideno, da bo v teh prostorih kav.o"-n;i. in se mora Trgovski doni izselit', v prihodnjih dveh letih. Kje bo stala nov.i veleblagovnica, -za sedaj še ni popolnoma določeno, je pa prav te dni vznikn 1 predlog, naj bi dogradili sedanjo Uibariiico za eno nadstropje, kjer bi bilo okrog 1000 m-' prostora, ki bi zado.ščal za velik trgovinski lokal s sklad šči in upravnimi prostori, piul njo pa b; bila pokrit.a tržnica, 'rako bi sed;inja lîiitarniea pí)sl;\la osrednja trgovsk.i. liiiSa. kjer bi bilo moč kupiti tako rekoč vse, iržn c;i pod njo pa bi .mel;i možnost večjeg.a razvoja, saj bi bila pod streho in njen promet bi bil tudi v deževnih dneii nemoten, V Izol nameravajo prihodnje leto zgradit, dve poslovalnici: mesnico in trgovino s samopostrežbo, ki bi nudila .gospodinjske potreb.š;i ne ter živila. Nadalje nameravajo v Sežani zgradit, trgovini z živili in tekstilom, v Ilirski ISistriei bodo dogradili dve prodajalni in prihotlnje leto še mesnico, v Portorožu slaščičarno, ki bo veljal.a 12 mi! jonov dinar.jev. v An-kitranu p;i bodo prihodnje leto vložili okrog .1 milijone dinarjev za iz-dekivo načrtov izgnidnje trgovinskih objektov bodočega tur stičnega sre- dišča slovenske obale. Tam bosta dve trgovini širolce potrošnje, nato pa še deiikrucse. poslovalnice .s sadjem in zelenjavo ter trgovine, kjer bi prodajali spominčke, r;izgledn ce, tobačne izdelke :i(l. Grailnj;i teh objektov bo poteknia vzporedno s stanov;inj-siio izgradnjo in z gradnjo turistièiiili objektev, kur bo trajalo približno šli r; do ))et let. r'redlog je, da hi j)rihodnie leto porabili 221 milijonov dinarjev za in-vesiicije v trgovin. , od teg;i :u; milijonov diirirjev z i i/gr.idnjo 7 novib trgovinskih lokalov ter za obnovo 2i; dosedanjih, m milijonov d narjev za razn:' ^kl.'iiišia (eno gradi v Postojni podjelje Nanos) ter :il milijonov (li-:tarjev z:i nabavo opreme in za nakup prevoznih sredstev. Vse k;iže, da lio l:i jiredlcg usvojen n z nregovo realizacijo bo oh h tu z.ibeležeii še večji gospoilarsk; uspi-b naše trgovine, ki i)o ietošnji plan znatno prekoraiil.i. (sič) Deveta številka revije Sodobno go-podinjstvo« prinaša v uvodu članek o letošnjem potrošniškem sejmu v Kranju. Sledi mu zanimv članek o tem, ali more tehnika olajšati v.-..i gospodinj.ska dela. V tej številki išče revija proizvajalca za praktičen go-spoii njski električni strojček za mešanje in gnetenje. S področja go.-po-dlnjsice tehnike je tudi članek o neru in rabi hladilnika. V tej številki Jc uvedla revija novo rubr ko, v kateri arhitekt odgovarja na vprašanja bralccv v zvezi z notranjo opremo stanovanj. Okraski v naših stanovanjih so šc vedno dvomljive estetske vrednosti, zato bomo z zaiv.manjom prebrali članek o oral:-tiOnih okrasnih blazinah, V članku o pom .vanju iio ode pa bodo našlo gospodiifc marsikaiero praktično navodilo. v tei številki je objavljen tudi prvi izmed serije člankov o utrujenosti pri ženah. V zvez, z oblače- njem najdemo v reviji nekaj .-kic za praktična oblačila šolskih otrok. Članek o novih obliitah Jed;!nega pribora bo mo.aoče opozor 1 naše jiro-izvajalce Jedilnega pribora v inozemstvu, da bodo i.-idciovali oziroma nakupovali tudi tak jedilni pr bor, ki Je Icp.ši, sodobnejši m bolj praktičen od kla.sičncga, S področja prehi-ane prinaša revija navod la za vzimovanje sadja in zelenjave ter obilo receptov za pripravo piščancev in jedi, ki j:h pripia-vimo s pomočjo mešalca. Ob koneu pr;nasa številka tud; navod la za kvačkanje in odgovore na vprašanja bralcev. Revija Sodob:io gospo;i;njstvo- izhaja pri Centralnem ;;avodu za n,i-predek go.spodinjstva v l.jiibljani, Miklošičeva -i, kji-r .se lahko tudi pismeno naroča. I/ido v ak mesec. I.etna iiaročnin;i znaša UH) d narjev. Jeklene predmete bomo lepo očislili s tem, da jih posujemo .s sodo bikarbono in podrgnemo .s krpo. nato pa zbrišemo s koščkom jelenove kožo. Drugi postopek pa je naslednji: zamešamo n^alo saj z jedilnim oljem, v to zmes pomočimo volneno krpico in z njo dr;;nemo jeklene pi-erlmcte. nato Jih splaknemo z vročo vodo in na koncu zbrišemo z jelenovo kožo. Male srebrne okraske očistimo tako, da jih čez noč pomočimo v 30-odstotncm alkoholu, nato ]3a zbrišc-mo in osu.šlmo z žaganjem. Predmete ;z slonovo kosti, ki so porumeneli, dobro obrišemo z mehko krjjo in jih nato zdrgnemo 7. limonovim sokom ah 20-odstot-nim vodikovim superoitsidoin. Move volnene prepro.ce pi-\'ih .ie t mesecev m potrebno čistiti s sesalcem za pr:ih ali j:h izteijati. Dovolj je, če jih vsak dan nokr-tačimo z mehko l:rtaèo. Ce želimo zdrobiti sol, dajmo kepe soli v pekač in dobro se-."rejnio. Nato jih položimo na desko ia zdrobimo z lesenim kladl-\'o:ti. Ce pričnejo iLsnjeni predmeti ple.sniMi. napravimo mešanico iz enega dela k;i£re in fii-vel h delov terpcn'.;nove'.:a olja ter z njo na-ma;;emo usnje čevljev, rokavic jn drugih u.-.njenih prerlmetov. i're-de:i usnje namažemo, očistimo plesnobo s krpo. ki smo jo namočil; v l:is. Meš;in ca ;crpen'.;na ::i kafre p:-ežene tudi miši. ki .'■l-pogo;.;o lotijo tudi u .njenih pred-ir.etov. J Na sliki vidimo {ivodehw obleko, jopica se zapenja pri strani in se proti bokom rahlo širi. Rokavi so tričetrtinski in imxijo na koncu majhno zarezo, ki se ;jonavlja rudi na sprednjein delu jopice in krila. VELIKA DEI.A NAŠIH P.OK kupaj Slo. .lablano rastejo poiîasi in treba bo nek.aj let čakati. In kako bo do takrat? Bibec je edini, ki pogodbe ni podpisal, vendar ne ugovarja, da. prcorjejo tudi njegove parcelo, tako kot vse ostale. Beseda se vrť. še o marsičem, na nr bo .gnoja, da so.sedje vCoiih ibadajo, češ. da so ob vse jablano, da no bodo zmogli dela. da noče od mladih niliCc več kmetije, da zemlja nima nobeno cene in veljave več, da so d.avki, ki terjajo, da jo premalo pomoči, da se vse sprem nja, da so staro ižktišnjo nc upoštevajo več, da... križcv in težav nikoli ne ■zmanjka. Lc kako bi bilo na svetu, će bi bilo vso res, kar ljudje Vdijo kot težavo in breme. Traktorji pa ru- V BEOGU/VDU .TE BIL TE DNI POnPIS.\N SPORAZUM meti .Tu-.goslavijo in spccialnim skladom j OZN o uporabi zne.ska 9U5 tisoč • dolarjev, Ici so predvideni za osnovanje o.smiii ccntrov za z-obr.Tžcvanjc k.-idrov v .go.-.pociar-^ slvu. Razen teh sredstev je v ta namen namenjen tucli večji znesek iz domačih virov. JUGOSI.OVANSKA BARV.\STA MKTALURGT.TA je letos v prvih devcf.h mesecih izvozila več kot 620.1.100 ton raznih zdelkov v -ikupni vrednosti naci 10,000.01)0 dinarjev. Predvidevajo, da bo le-tojnji izvozni plan v celoti dosežen. Glavni orijemalei iz.delkov barv.-i.ste i-netaUirp je so ZD.-\, So-j vjetska zvez.T. Indija, Sudan itd. SVO.TEVRSTEN REKORD NA , PODROČJU ŽIVINOREJE horio , z.abeležiU ie v dveh letih na državnem po.sestvu »Belje . Do konca leta iSfil bodo imeli na tem kmeiijslco-'-ndustriJskem kombinatu v najsodobnejših hlev h ■Í5.000 krav. V ta Uf-peh posestva ■Delje ne ka.io dvomiti, kar dokazuje porast goveda od leta lU.î-l, ko so imeli komaj j«00 krav. medlem Ko jih imnjo že danes blizu 20.000. letos bomo izvozit,i za IX)1-. di-tiso milijardo železn'ških vozil, čeprav v prvih o:nnih mesecih iz-' voz ni bil obetajoč. Vendar dela v raznih delavnicah železniikih V02 1 7.elo dobro napredujejo ter Je v delu ,=i00 tovornih vagonov za M:idž.irsko in 300 vaKon.>;kih cisteni za Vzhodno Nemčijo. Tudi So-; vjet.s-ka zveza je naročila v naSlh I del.-ivnicah več vrst oosebnih va-I çonov. ! PRED DXF.VI .TF. BILO V BEO-: CRADU ZELO VAZNO POSVE-i TOVAN.TE O NEPOSRF.DNHI NA-LOG.Aii za liltrejii razvoj govedoreje pr. nns. Poivet Jo vodil sekretar za kmetijstvo in gozdar.s-lvo I blavko Komar, ki jo med ostalim dejal, da Je treba na.?o živinorejo popolnoma preobraziti. S cer so po letu 1957 ilosegla družbena posestva ic precejiînjl napredek In redijo skupaj soo.ooo govedi, vendar pričakujemo, da bomo že v bl.-žn.|i prihodno.Ui redU povprečno eno govedo nn hektar ali na vel.kih posestvih 3 do -1 na hek- .n-jo, teden dni in 10 ha jo čistih, ob iigcdnom vremenu bodo zorali t lia na d.in lio cm globoko, gnoj so pre-skrbel iz I! rskc Bistrico, Prostranka, I-ivke. potreba ga bo 200 q, vojaki bodo pomagali urediti pot do vasi, samo z.i Smrje bo šlo !7 milijonov invest -cij v nova sadovnjaka. Kdaj je zbrala vas toliko z davki? Sl'OZ.N.W.JE PRln,\,TA I'OIASI Sele ra/govor / ljudmi in 'začeto delo v Smrjah do kraja odkrije, kako zapletena je ta kooperacija. Proden se Združ' IS lasln kov ali trenutno 11 družin, jo potrebno izredno prizade- K'žko popravljali. Letošnja zima bo posvečena temelj ti an.alizi vseh Brkinov, ki jo bodo pripravilo štiri občine (Hrpoljo, Sežana, Postojna in Ilirska Bistrica) ter kmetijsk inštitut. Začetek v Smrjah ne pomeni rešitev samo za našo občino, i)ač pa za ves predel Brkinov, ki ga obravnavamo Kot enoten sadjarsKi predel, no prihodnjega leta bomo priprav li vse po-triMine načrte, tako da se bomo lahko posvetili organiziranju .sadovnjakov na trdnih temeljih. Poudarj.am znova, da je nujno, da temeljito in čim hitreje uresn čimo tisto, kar terja današnji r.azvoj. .Ne gre samo za sadovnjake, gre predvsem za ljudi, ki tod doslej niso nikoli dobro živeli, ki pa morejo s skupnim napori ustvariti sobi in otrokom povsem novo bodočnost. Težijo nas investicije, -zlasti pa izredno pomanjkanje strokovnih kmetijsk h kadrov v Brkinih, zato bo delo več kot samo težko, a v uspeh ne dvomim.« M. S. Smatov oče vozi domov zadnje ostanke nekdanjega zakrnelega sadovnjaka. Letos bo za Smrje dovolj drv, ker so stare jablane morale napraviti prostor novemu svetu, ki prihaja v brkinske sadovnjake. I Prenekatero uro je I^Iršnikn pela sekira. Pospravil je tisto, kar je moralo iz zemlje. Zdaj bo treba sekiro zamenjati za drugo orodje in stroje, da bo novi sadovnjak čim lepše uspeval. vanje tistih, ki snujejo kooperacijo. Daleč ložo jo Uot pri pšenici, krompirju al živini. Tam spomladi pose-jojo in jeseni žanjojo. Začnejo lahko z m.irnn in po dobrih izku.šnjah nadaljujejo. Tu zaenkrat Se ni izkušenj, treba je začeti in to temeljito ter na vol kili površinah- Letine pa ne bo jeseni, vmes bodo tekla leta. Zato ni čudno, čo je začetek v Smrjah tolika zmaga socialističnih odnosov na va.si. •Je začetek za vse Brkine — začetek, kakršnega v taki obliki n' še nihče realiziral v našem okraju. Spozn.mje, da. je treba drugače živeti, je v Smrje že prišlo, čeprav marsikdo -še ni popolnoma dojel, kako bo šlo drugače. Hud pogledi ob mejnikih med ozkimi parceiami ne bodo izginili takoj, zginili pa bodo, ker bo sadovnjak v Smrjah rodii letino za vse, K. hočejo da rodi. ZA KONEC Za sklep bo tehtna beseda predsednika občine jVlbina Kureta: »Vso sile in sredstva smo vrgli v ta začetek. Trenutno je skromen, mora pa v nekaj lotih prerast 'v popolno kmetijsko preobrazbo. Poudarjam, da mora ne morda zaradi direktiv al ukorov, pač pa zaradi razvoja pri nas, Cc ne gremo po tej poti, bomo zaostali in dohitevati jc zelo težko, zamujeno je Poleg potni.ških linij, o katerih smo že zadnjič pisali, je začel V drugem polletju 1959 v novem kopr.^kem pristanišču tudi promet ladij na rednih tovornih ladijskih pro.gah. 2e v me.secu juliju jc splitsko nodjetje »Jadranska slobodna 'plovidba« uvedlo pristajanje svojih la;dij na rednih tovornih orogah, ki gredo i/. Jadranskega morja na Bližnji vzhod in v Rdeče morje. »Jugoslovanska linijska plovidba« z Roke, ki je naše največje ladij.sko podK'tje in so ukvarja izključno z linijsko plovbo, je uvedlo v Ivopru pristajanje svojih ladij na rednih progah za Severno Evropo in Bli-žnji vzhod. Na teh progah sta v Kopru že pristali ladji «Saraicvo« (proga za Bližnji vzhod) in »Sloboda« (proga za Severno Evropo), Mesec oktober pomeni nov korak v razvoju redkih pomorskih tovornih prog v Kopru. Že 1. oktobra jc pristala v koprskem pristanišču ameriška ladja »Expor-ter<'., last podjetja »American e.x-port Imesc. Odpeljala je 2000 enot ali 445 1 blaga v Severno V mesecu oktobru je priplulo v koprsko pristanišče do sedaj največ ladij v enem mesccu in sicer 9. Do konca oktobra jo tako pristalo ob novi obali koprskega pristanišča že 47 ladij velike obalne in dolge plovbe. Ameriška Indja >-EXFORTER'< je na redni progi ZDA — Jadransko morje odpeljala razno izvozno koso\Tio blago. Jugoslovanske ladje »HER-CEGOVINAï, »TRAVNIKih razUčnili pomorskih problemov. Iz pestre vsebine poimensko le nekaj člankov: Deset let delovanja višje pomorske šole na Reki, Problemi v -svetovnem pomorstvu. Od Reke do Singapura .Xd.. Ne manjka Icposlovia. Slovenska je pesem Ludovike Kala-nove >.Meirla(', V našem je-ziku sti-i tudi članka Ruda Goljaka »Polo-žaj in perspektive Kopra« ter »Pobuda ladjedelnicam« In razglabljanje kap. Vladlmirja Nagllča »Ali morejo b ;ti naše turlstiC-ne ladje rentabilne?« Podroben je še prikaz prometa v koprski luki kakor tudi rednih tovorn .h pomorskih zvez Kopra z zunanjim •svetom. Med mnogimi odličnimi slikani je ludi več uspelih posnetkov :i Slovenskega Primorja, celostransko jc sidro sredi Ljubljane, sama naslovna stran pa prikazuje v barvah m'l SLOVENIJO v reJkem prlslani--šču, Prilogi kot vedno: Vestnlk Zdru-i:enja pomorskega brodarstva Jugoslavije in Biten pomorstva. Povzetek pomembnojših člankov v angleščini. P/l »BIHAC« je ÍÍ1. oktobra odplula- iz Emdena s tovorom ^a Benetke M/l »BLEDc je 30. oktobra odplula is Beyrouth a ka Isken-derum M/l »BOHINJi< je 23. oktobra pri-plida v Mobile (ZDA), kjer naklada tovor M/l >>BOVEC^LJUBLJANA« je 30. oktobra priplula v Zdanov, kjer naklada tovor M/I »'MARTIN KRPAN« je 27. oktobra od.plida z Reke v Mas-saivo P.'l »NERETVA« je V^O. oktobra priplula v Moji iia Japonskem M/l ■■^PIRAN« je 27. oktobra priplula na Reko, kjer razklada do 14, novembra P/l »POHORJE« je 29. (oktobra odplula z Reke v ZDA P/l »ROG« jo 23. oktobra plula mimo Ade^ia in bo na si^oji poti na Kontine-nt 11. novembra plula skozi Gibraltar P/l »ZELENGORA<^ je 21. oktobra odplula iz Galvestona (ZDA) v Jugoslaiňjo in prispe v domovino 20. novembra Iz vsebine: Slhai Ubejt: Ljubosumnost; Patr Bcirufi: Bernard 2ar; Ken»t(> Fucitil: Cestnik; Cvetllřni vrtovi Evrope; Sil-diado de Assis: Mariana; Miran Ogrtn: VeCni Luksor; Ersklne Caldwell: HĚd; Socerbskl grad; Polna skodelica riža; Dušan Zeljeznov: 72 ur v Vzhodni Afriki; Matevž Hace: Stra-iar Vence na mostu; Poleti brez -vrnitve Japonskih kamikazov; Bot)ert Jungk: Prihodnost se Je začela; In-IrardeCi žarki pomagajo človeku; Klorofil pomaga; Mihail ZoSCenko: Stanovanjska kriza utrjuje zakone; Papp: Ali Je na Luni živlJenJeT; Bronislav NuSić: Krščanski nauk; R. H. Davis: Mr. Travers prvič nn lovu; To In ono o alergiji. V nedello popoldne je delovno ljudstvo Lsole ^spremilo na zadnjo pot Srečka Sfiiligoja in Cirila Rupnika, ki sta se ponesrečila na križišču Koper —Trst —Pobegi. Sr'eSko Sfiligoj je delal v Tomo-su. Bil je večletni odbornik SZDL IV. terena. Preteido sredo je bil izvoljen za tajnika terenske organizacije SZDL.. Zap-UiStil je ženo, osemletno hčerko in 6-lefcnega sina. Ciril Rupnik pa je bil avto-mehaničar. Vsi, ki so ga poznali, Trgovsko podjetje »SLAVICA«vKopru razpisuje deloTOO mesto ŠOFERJA MEHANIKA D kategorije Prošnje z opisom dosedanjega službovanja pošljite na podjetje do 12. novembra 1959 OBVEŠČAMO VSE INTERESENTE, KI SE 2ELIJO NAROČITI NA INOZEMSKE ČASOPISE IN REVIJE ZA LETO 1960, DA SPREJEMAMO NAROCiLA DO 15. XÎ. 1959. NAROČITE LAHKO TUDI KNJIGE IZ VSEH DRŽAV! NAROCILA SPREJEMA CZP »PRIMORSKI TISK« KOPER, ČASOPISNI ODDELEK, CANKARJEVA ULICA 1 (POLEG POSTE) RckoastmkcIJa Tobačne tovarne v Ljubljani Je v teku. Samo za izdelavo cigaret so uvoisllî že € novih etrojev, v kratkem pa bodo montirali še 10 nadaljnjih. Rezultati reševanja teja osnovnega vprašanja io it) vidni. Na trg so te dni dani novi lEdolld, ki so poleg odldCne toba^čne mešanice tudi sodobno opremljeni. Tako Jo Tlrglnslco-orlentalska Bltind cdtireta ostvarila žc dolgo časa dskano potrebo ka-dilcoT. Anailiza Duhanskega in-vtltuta v Zagrebu t dno 9. la., J0 ugotovila v Super Dravi le 1.44 '/• nikotina, kar je omogočil novi telmološki pastopek. V tovarni upajo, da bodo kadilci to BOTiMli srprejeli z zadovoljstvom. so ga imeli radi zaradi njegove vedrine in globokega čuta doúž-nosti. V kratkem ibi se moral oženiti. Smrt 32-letnega moža je pri Izolčanili vzbudila mnogo ogorčenja na brezvest-ne vozače. Mnogi se 'Sprašujejo, zakaj ne bi z zakonom določili maksimalne hitrosti motornih vozil. Kljub prizadevanju organov prometne varnosti je splošno nmenje, da se bo število žrtev, večalo, dokler bo vsak vozač vozil tako hitro, kot se mu bo ljubilo, C. C. VABIMO VAS, DA SE NAROČITE NA ZBIRKO ŽEPNIH ROMANOV »LJUDSKA KNJIGA« V lot« IM» lio Izdala PreScmova đrniba v tej zUlrki deset najzanimivejših. romanov klasične in sodohne umetnosti: 1. S. Exupery: »Bojni pilot« (Pretresljiv roman Iz dni nemSUe Invasije v Francijo) 2. Valentin Katajev: »PtlSki božji« (ZblrKa najboljših humoresk xuslîega pisatelja) 3. E. CaJdvyell: »Estherville« (TraglSna povest mladega Cmca in njegove sestre v ZDA) 4. Anatol France: »Thals« (Pogubljenje puSCavnlka, ki «preobrne lepo plesalko Thais) 5. Colette: »Poteplnka« (Roman pariške plesalke, ki zastoal iSSo lepo ljubezen) 6. K. Pauszovsid: »Cmo morje« ^ ^ ... (Povest Črnega morja, nanizana v vrsti zgodovintldh Jn »odobnih zgodb) 7. G. Parise: »Lepi kaplan« , , (Tragedija lepega faSistICnega teaplana, ki konCa v objemu vlacns» v malem italijanskem mestu) 8. Alfred Hayes: »Dekle iz Via Flaminle« (Roman rimskega dekleta iz dni ameriSke zasedbe, izveden tudi t uspelem filmu) 9. R. A. Helnlein; »Gospodarji lutlt« (trtopístíCni roman o Invaziji parazitov z neznanega planeta) 10. Finn Soeborg: »TaJcSnl so« (Humorlstiinl danski roman o birokratih) Lclna naroCnina za vseh ideset knjig je 2000 din Ba broálrano in 30S0 -din Z3. vezane v polplatno — iplaCljlvo tudi v obrokih. Ob izidu vsake knjige bo Izžrebanih med stalne naroEnIke »Ljudske knjige« nagrad v vrednosti 28.ÍM dinarjev. TO SO NAJCENEJŠI ROMANI, KAR JIH IZHAJA PRI NAS. NaroČila jtoSlljajte na naslov: PreSernova družba, Ljubljana, poïtnl predal 41 DAN MRTVm V IZOLI Nan Dan martvih se je zbrala velika množica Izolčanov na Trgu padlih in na pokopališču, kjler so pokopane ži-tve fašističnega terorja. Tovariš Čok spomnil navzoče na jtmaštva in na tnp-Ijenje tistih, ki so padli zato, ker so sovražili fašizem in vsako izkoriščanje človeka po čiloveku. Za vse .nove tovarne in hidrocentrale, za vse nove ceste in ladje, za ugled, ki ga i;iživamo v svetu, se moramo zahvaliti njim, ki so pod vodstvom KIPJ nesebično žrtvovali svoja življenja trdno verujoč v lepšo bod-očno^ nagega delovnega ljudstva. Z vnemo in skromnostjo nadaljujmo njihovo delo, saj mora biti borba za resnični socializem pri srcu slehernemu državljanu, ki je plemenit ■in moder. Pionirii in mladinci so položili mnogo vencev in šopkov na grobove padlih. REŠITEV KADNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. Passos, 7. koraiki, 13. aspirin, 15. piroman, 16. spoj, 17. Hodoš, 19. Port, 20. Taras, 22. vbjI, 23. Denar, 24. Er, 25. Java, 27. osai, 29, vi, 30. aak, 32. (kateter, 34. Dag, 35. Igor, 37. Solon, 38. Kina, 39. Umag, 41. raik, 42. krak, 43. sokol, -RIIDA* v Izoli. V poštev pride tudi za-četnik-ca « popolno srednjo ekonoinsko šolo. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe na upravo podjetja. RAZPIS Svet 2a šolstvo in prosveto pri ObLO Piran razpisuje vpis v Solo za odrasle pri Osnovni šoli Piran. Odprli bomo I. tečaj (V. in VI. razred) m II. tečaj (VII. in VIII. razred). Vpis -traja do 9. novembra 1959. Prijave sprejema upraviteljstvo Osnovne šole v Piranu. Začetek poulca bo v ponedeljek, 9. novembra 1959, ob 16. uri v Osnovni šoli Piran. Naltnadne prijave 'sprejemamo do 16. novembra 1959. • Najprej o svežih zadevah. Rad hi vavi, drage hralke in bralci in vsi drugi prijatelji, kot -prvo zgodbo razložil, kako si ie upravnik ali uprava piranskega gosti-Sča Riviera zaviislila praz7iovanje Dneva mrtvih. Mislili so pač, da bodo z veselo godbo in plesom najlepše počastili spomin naSih padlih in umrlih, zato je že ob 19. uri v nedeljo, dne 1. novembra, na ves glas začela godba v omenjenem gostišču s poskočnimi in okroglimi, da je bilo kaj. Med gosti je bila v glavnem sama tržaška mularija, dmnačini pa so kleli hi zabavljali čez gostišče in njegovo upravo, ko so hodili mimo in slišali to veselo praznovanje Dneva mrtvih. Vsi pa niio ostali samo pri tem. Našli so se tudi nekateri pogumnejši, ki so skočili zaradi tega upravniku v oči in ker ni nič pomagalo, so šli po po-moč k organom javne varnosti. Na splošno intervencijo je v go.'itišču prenehala godba z igranjem ob 22.10. Pritisnjen ob zid zaradi svojega »pietetnega(( odnosa do virtvih, je upravnik izjavil, da so mu priSli TržaČani povedat, da v Trstu plešejo in d^ so ga zato tržaški gostje prisilili, da je tudi on dovolil ples. Izgovor je dober, če ga pes na repu prinese — so pravili včasih, Srb pa bi morda še pristavil: Eh, teško žabu u vodu n-aterati! Upam vsaj, da ta primer ni noben precendent, po katerem naj bi v naših gostinskih lokalih začeli neomejeno ukazovati in gospodariti tuji gostje namesto domačih upravnikov. Ko sem že pri gostincih, naj povem še to, da so mi v restavraciji Jadran v Postojni silno zamerili »podlo obrekovanje, obe-ne-m pa nepoučenost o oblastve-7iih predpisih ter splošnem gospodarstvu in ekonomiki.c Takole pravijo sami: »Ker je odlok o podražitvi mesa izšel po sezoni, s-mo bili prisiljeni temu primemo regulirati cene nekaterim mesnatim jedem V poletnih mesecih smo plačali 1 kg aovedine s prilogo od 290 do 340 din, sedaj pa 42.5 din za en-akjD kvaliteto. Golaž pa smo podražili le za 10 din. Iz enega kg govedine s prilogo napravimo 5 porci j golaža. Ce hi ga torej hoteli prodajati po dejanski kalkulaciji, bi morali postaviti ceno 130 din za porcijo, medtem ko v resnici stane le 120 ...« Upam, da sem stvar zadovoljivo »osvetlil tudi z druge strani«. Dobil pa sem razen tega še en protest, tudi iz Postojne. Pravzaprav ni protest, marveč obvestilo uprave postojnskega kina, ki vam ga rad posredujem: ïV pojasnilo k izjavi barhe Va-neta, ki se nanaša na zamudo, s katero je pričela blagajničarlM kina Postojna prodajati vstopnice za predstavo ob 18. uri, obveščamo pisca in jav7iost, da ni bila blagajničarka kriva tej zamudi, pač pa so bile tehnične ovire, zaradi katerih je bilo sploh vprašanje, če predstava bo ali ne. Prav tako je neresnična ugotovitev, da so take zamude pogoste." Tako — to bi bile vse plati zvona ali zvonov. Morda vse^n ne doni zvonenje prav, zato se lahko vsedejo in mi napišejo pisemce Jj aH pa me pokličejo po telefonv-Ne savio v teh in podobnih zade-vah, na sploh bom vesel vsakega\^\ novega znanja. Prav lepo vas pozdravlja i^"! uaž Vane ?iLiSMA \7ZG©JA ^ i POKI ^ ^ TSLiSř^A VZGOJA ^ iPOiT iS: * TSLiS VZ PRIMORSKO NOGOMETNO PRVENSTVO ZA DELAVSKE ŠPORTNE IGRE KOPRSKEGA OKRAJA V osmem kolu primorskega nogometnega prvenstva so dosegli naslednje rezultate: Tomos : Tolmin 2:2, Postojna : Ilirska Bistrica 0:1, Branik : Sidro 4:1-, Adria : Anliovo 4:0 in Tabor : Primorje 3:5. Rudar je bil prost, V tem kolu je Primorje nepri-čalcovano ' premagalo Tabor na njegovem igrišču in si še bolj utrdilo položaj na vrhu lestvice. Kolikor ne bo kakega posebnega presenečenja, lahko Ajdovcem že iestitamo k osvojitvi jesenskega dela primorskega nogometnega prvenstva. ICljub vsemu pa moramo povedati, da je Primorje tokrat poceni prišlo do dveh točk. Domačini so bili na igrišču povsem enakovredni, mestoma pa celo v premoči. Zal pa gresta najmanj dva gola na račiin nezanesljivega vratarja in tako se je izmuznila točka, če ne celo dve. Po odličnem začetku so torej Sežančani •spet začeli padati, čeprav je tokrat precej smole vmes. Zmaga Ilirske Bistrice v Postojni je največja senzacija ne samo letošnjega prvenstva, ampak sploh, odkar so ustanovili primorsko ligo. Tisti, ki iso gledali telano, so odhajali z igrišča v prepričanju, da so domačini nezasluženo izgubili srečanje. Glede na dogodke na igrišču-'jim damo prav, saj je bila Postojna skoraj vso tekmo v premočil ■'Toda kdo je kriv, če nespretni napadalci niso znali izrabiti .toliko ugodnih priložnosti? Zanimivo V NEDELJO KOPER : SLOVAN Rokometaši koprskega Partizana se bodo v nedeljo dopoldne pomerili, z Ijubljanslúm Slov^ nom. Gostje so solidna ekipa, ki je že marsikomu .prekrižala račune, Koper pa ima seveda prednost domačega igrišča. Ker so domačini eden glavnih kandidatov za iapad iz lige, se pričakuje osti'a borba za vsako točko. Ajdovščina pa bo tolcrat igrala v Ljubljani s Svobodo. Ljubljančani so se v zadnjih srečanjih precej popravili in so favoriti. TUDI HRPELJCANI BODO SODELOVALI Devet članov delovnega kolektiva Industrijskega otrata >Iplasi v Pod-gradu že prijavilo svojo udeležbo i' na prvih delavskih Športnih igrah, ki O jih bo v počastitev 40-letnice KPJ or-ganlaral konec novembra v Sežani in l2ol.i Okrajni sindikalni svet. je, da so vsi pričakovali, da se bo tekma končala brez gola, ko je tik pred koncem povsem nenevarno žogo burja 'zanesla v postoj nsld gol. Igralce Ilirske Bistrice moramo pohvaliti zaradi borbene in požrtvovalne igre. Zanimivo je, da so doslej osvojili le štiri točke, od teh tri na tujih igriščih. Žrtvi sta bili Postojna in Sidro. Dvomimo, da bo še katera dri^a enajstorica prinesla iz. Postojne in Pirana tri točke! Po obojestransko slabi igri je Branik visoko premagal Sidro. Gostje so igrali raztrgano in brez prave volje in bi lahko izgubili še z višjo razliko. Po islabem začetku je Adria od nedelje do nedelje boljša. V igri z Anliovim so z lepimi kombinacijami navdušili občinstvo. Koper je v nedeljo spet razočaral. Zlasti slab je bil napad, ki je zai>i-avil številne zrele priložnosti. Tako je bila vsa požrtvovalna in smiselna igra obrambe zaman. Tekma je imela precej nenavaden potelc. Gostje so začeli z nevarnimi napadi in že v prvih ■minutah prevarali nezanesljivega vratarja. Do konca polčasa je bila igra v glavnem ena'kovi-edna, pri čemer so napadalci na obeh ■straneh zamudili nekaj ugodnih priložnosti. V drugem polčasu je Koper začel s številnimi napadi, ki pa so ostali brez haska zaradi pretiranega kombiniranja. Pri tem sta se 'zlasti »odlikovala« Pogačnik in Roaanan, ki sta bila najslabša na igrišču. Koper je dosegel izenačenje povsem po naldjučju, ko je nenevarna žoga preskočila vratarja gostov. Tol-minci so se počasi'osvobodili pritiska in 10 minut pred koncem dosegli vodstvo. Toda tudi to ni spametovalo Koprčanov, ki so se še naprej igračkali pred nasprotnikovim golom in se izogibali strelom. Minuto pred koncem pa se je Koprčanom le nasmehnila sreča. Tokrat mislim dobesedno, kajti tudi drugi gol je padel na podoben način kot prvi: nezanesljivemu vratarju je nenevarna žoga ušla v gol. Pri gostih je treba pohvaliti moštvo kot celoto z izjemo vratarja. Zlasti se je odlikovala leva stran napada. Pri domačinih je zadovoljila 'Obramba kot celota. Najboljša sta bila Papec in Gombač. Napad pa je igral z izjemo levega krila slabo. LESTVICA Primorje 8 5 2 1 20:14 12 Sidro 8 4 1 3 19:11 9 Tolmin 7 3 2 2 27:14 8 Postojna 7 3 2 2 10:9 8 Tabor 7 3 2 2 17:18 8 Branik 7 3 1 3 19:11 7 Rudar 7 3 1 3 27:18 7 Tomos 7 3 1 3 10:10 7 Adria 8 3 1 4 17:26 7 11. Bistrica 7 1 2 4 7:25 4 Anhovo 7 1 1 5 6:21 3 V prihodnjem kolu bodo na sporedu naslednja srečanja: v Ajdovščini Primorje : Branik, v Tolminu Tolmin : Tabor, v Ilirski Bistrici Ilirska Bistrica : Koper, v Anhovem Anhovo : Postojna in v Idriji Rudar : Adria. Sidro je prosto. Kakor smo že poročali, bodo 22. novembra v Kopru, Izoli in Sežani prve okrajne delavske športne igre. Tekmovale bodo reprezentance občinskih sindikalnih svetov, kar pomeni, da se obeta kvalitetno delavsko tekmovanje. Razpis okrajnih delavskih športnih iger je vzbudil veliko zanimanje v delovnih kolektivih. V mnoffih Itrajih so začeli z izbirnimi tekmovanji ter s pripravami za sestavo reprezentanc. Kljub razmeroma neugodnemu času za športna tekmovanja še nobeden od povabljenih ni zavrnil povabila. Program predvideva, da bodo tekmovali v odbojki, namiznem tenisu, streljanju, nogometu, balinanju, šahu ter v teku čez drn in strn. Tekmovali bodo moški in ženske. Moški v vseh panogah, ženske pa le v odbojki, namiznem tenisu in v streljanju z zračno puško. Razen tega bodo ženske sodelovale tudi na šahovskem tekmdvanju, saj bo vsaka petčlanska šahovska ekipa morala imeti tudi po eno igralko. Program predvideva, da bodo tekme v odbojki, namiznem tenisu, šahu in v teku čez drn in stm v Kopru, posamezne nogometne tekme in streljanje bo v Izoli, balinanje pa bo v Sežani. Finalna nogometna tekma bo V Kopru. Pričakujejo, da bo glavna borba za prvo mesto med Koprom in Izolo, kjer imajo že vec let stalna športna tekmovanja raed kolektivi po ligaškem sistemu. SLOVENSKA CONSKA LIGA Kaže, da na tujih igriščih ne bo točk za Izolo in Novo Gorico. V nedeljo so Izolčani in Goričani spet ostali praznih rok. Izola je izgubila v Ljubljani s Krimom z 1:2, Nova Gorica pa v Celju s Kladivarjem z 2:6. Poročila iz Ljubljane govore, da je Izola nezasluženo izgubila obe točiki. V prvem polčasu je bila igra enakovredna in so domačini dosegli dva gola pravzaprav le zaradi nesporazumov. V drugem polčasu pa je bila Izola boljša in je po Jerkoviču v 66. minuti zmanjšala rezultat. Do konca igre je Izola poskušala vse, da bi izenačila, vendar je domača obramba vzdržala pritisk. Glede na dogodite na igrišču bi gostje zaslužili neodločen rezultat. Treba pa je povedati, da je bila igra v zadnji tretjini precej groba in je sodnik izključil igralca Izole Gabrijelčiča. Nova Gorica se v telcmi s Kladivarjem ni imela kaj nadejati. Doseženi rezultat bi sicer moral biti povsem realen odraz trenutne moči Celjanov in Goriča-nov. Vendar so dogodki na igrišču drugače potekali, kot kažejo številke. Domačini so v začetku izvedli nekaj nevarnih napadov in Icmalu vodili s 3:0. Gostom to ni vzelo morale in so v drugem polčasu zmanjšali rezultat na 3:2. Kazalo je celo, da bodo izenačili, iio je Kladivar iz povsem nene- varnega naipada povišal vodstvo na 4:2. Sele zdaj so Goričani popustili, posledica tega pa sta bila še dva gola v korist domačinov. Kladivar je Mjub visoki zmagi razočaral, medtem ko je treba goste pohvaliti zaradi borbene in požrtvovalne igre. V nedeljo imata Izola in Nova Gorica 'lepo priložnost, da si izboljšata položaj na lestvici. Izola bo sprejela v goste Soboto, Nova Gorica pa Krim. LESTVICA Maribor 8 6 1 1 11:5 13 Kladivar 8 6 1 1 30:17 13 Branik 8 5 1 2 28:10 11 Triglav 8 5 0 3 23:18 10 Rudar 8 4 1 3 22:8 9 Krim 8 3 3 2 9:11 9 Sobota 8 4 0 4 19:14 8 Ljubljana 8 4 0 4 16:20 8 Grafičar 8 2 2 4 10:26 6 N. Gorica 8 2 . 0 6 21:33 4 Ilirija 8 1 1 6 8:21 3 Izola 8 0 2 6 9:22 2 Za prihodnjo sezono kažejo izreden interes za naše kraje zlasti Švicarji, ki so letos pravzaprav prvikrat v »pogodbenih slcupinah obiskovali vso sezono Portorož. Razen .potovalnega urada »Marti« iz Kallnacha, ki je letošnjo sezono vozil svoje goste v hotele v SEŽANA Občinski ljudski odbor Sežana in podjetje »Elektro-Sežana« sta že pred časom dala pobudo za izboljšanje javne razsvetljave v mestu. Načrti bodo v kratkem izdelani 'in »Elektro-Sežana« že preizivuša nekatere vrste svetlobnih teles, da bi mesto bUo v nočnih urah kar najbolje osvetljeno. rc fjj.: (NADALJEVANJE) »Hm, ni slabo,« z zadovoljstvom ugotavljam. »Se malo stl.snite, pa se liosta morali prva in četrta za danes kar vtoti.c »Ce se no motim,« spregovori po-Sasl Steljo s svojim znaCilnlm naglasom, »bo moral Stab jutri dodeliti zastavo udarne Scte kar nam. Po-stojnčani naj se zanjo obrlSeJo pod nosom. Dvakrat so Jo osvojili, tretjlE lio pa naža. okej?« »Okcj, Steljo;« se nasmehnem. »Hej, tam gori. Mislite, da ste sami? Vse kordo ustavljate na vrhu. bomo pa brade podpirali, da so nam So iulji naredijo, kaj? Potem nas boste P& z zabuSantl zmerjali,« kriřl nad »rlgadlrjl I. Ěetc onstran vzpetine. Opazujem trojko, kri enaliomerno brez oddiha zamahuje s teííkiml kramp!, l'arađlž, Emil, Marinko. Vsi so pretnoSenl, kot bi jih s škafom vode poHl. »Fantje, zamenjajte za nekaj Saša to»mpe z lopatami. Nazadnje se boste Se sesedli,« so no morem premagati. »Saj nI tako hudo. Brez .skrbi, zdr-2111 bomo,« se nasmeje Paradiž, da se mu zasvetijo beli zobje. Z obronka njive mo lUlCe Ivan. Povïpnem so k njemu. »SI bil pri II. četi?« »Sem.« »Kako gro planiranje?« pobaram, eeprar mu z obraza berem, da jo za-flovoljen. »Odllino. Resno raiunajo, da bodo Krepko odmaknili preko.« «ek.ij metrov vstran od naju sedi prileten moSkl. od olja zamazana omeka ga Izdaja za Šoferja. Vidi, da ES opazila. Prijazno Ti:iTnn, pokl- ma. »2e nekaj řasa sedim tu In opazujem vaSe brigadirje,« zaCne pogovoť. Terjameto ali ne, t.U:o 5o nisen» "dol dcUtl nobena brigado.« Z Ivanom se sp ogledava. »Menite, da nas bo pregnal deZ?« okreneva pogovor, Čeprav najini obrazi Izdajajo veselje nad nepričakovano tvalo tujca. »Bo,« se neznanec strokovnJaSko ozre proti zapadu, kjer bliski vedno znova na gosto prepredajo oblake. »Se slabe pol ure dn morali se boste zateCl v naselje.« Napoved ni nič Kaj razvoseljlva. Vrneva se k svojim četam. Zdi sé mi, ŮSL bj laliko premikala gore, toliko moči Cutim v sebi. Kakor da so se volja, kljubovalnost, hotenje vseli brigadirjev naselili V meni In napolnili vso mojo notranjost. lïes, to mo-raS doživeti, da bi lahko razumel. Ob tem pozabiš na žulje, W te skelijo. V tebi zamre želja, da bi vsaj za kratek hip naravnal razbolelo hrbtenico. Pozabiš, da moraS obrisati pot z obraza. Poln si ene samo želje, da bi kljuboval utrujenosti, bolečinam in se ves podredil samo enemu, cilju — premagati čas, normo ... Steljeve besede — dejmo, migajmo fantje — zvenijo kot pesem. Srečen si, da jim lahko odgovoriš z nevím. Se krepkej.ilm zamahom krampa, z nabito lopato, z novim kamenCkom, ki zdrkne Ic ostalim v brezno slamnika. »Spet ena več,« nasmejan vzklikneS. »Za to smo potrebovali pol minute manj,« Večerni somrak, ki je Icgel na naselje. postaja čedalje gosteJSi. V svetu naselja za trenutek utilmejo hre-SčečI glasovi zvočnika. »Ana, počakaj! Najbrž bodo sedaj nas poklical)'!« Napnem uSesa. Tipko že zdavnaj odsluženega, za penzijo zrelega »Kemlngtona« poslu.ino obstanejo. »Pažnja, pažnja. Treća koparska 1 pola somborsko neka dođe na večeru.« »Sele polovico dnevnega poročila sva napisali. Bolje, da ga zaključiva pred večerjo,« predlagam Ani, čeprav ml v želodcu poSteno lirul':. »Kakor ve.Ç,« odgovarja neprizadeto 5n si prižge cigareto. »Marko trobi zbor!« icrlčl zunaj Vovk, dežurni brigade. Poskusim se zbr.7tt^ toda misli tavajo drugod... pripravljamo literarni večer o Sretku Kosovelu. Organizirali smo Šahovski turnir s kra-gujevačko In izgubili... Le kje hodi Sergej. Ze celo uro me kar razganja od radovednosti, koliko smo danes presegli normo. Moral bi se že vrniti iz uprave podjetja. V Stab pomoli glavo Sajlnô'.C, namestnik prve. »Se je Sergej že \Tnil7 Brigadirji sprašujejo, kako Je z normo.« i>Nlč ne vemo. Namestnik mora priti vsak čas,« »Kaj naj jim rečem?« »Da bomo re/.ultjite objavfll po večerji ob čitanju zapovesti. Kje sva obstali?« »Ce bo šlo tako naprej, bo poročilo gotovo ravno za zajtrk,« Nekaj stavkov spet varno spraviva pod streho. Zdajci začne nad nama nevarno mežikati žarnica. Lepa reč! Samo še tega se manjka, da ugasne luC. V lasnatlh žicah žarrfce počasi usiha življenje. Zajame naju nepro-dirna tema, ki ji kljubuje samo ogorek Anine cigarete. »Zd.aj smo pa tam, kjer nI muh,« ravnodušno ugotovi. Spet Jo moram občudovati, ker je zlepa nobena stvar ne vrže s t ra, »To je gotovo C'antaruttl.« so pogovarjajo pred šotorom brigadirji, pol ure se s tehničnim naselja -vrtlta okrog kinoprojektorja pred ,pozor-nico'. Baje bodo nocoj spet 'vrteli film,« »Film ja,« piVtegne Ironično Ana. »Tako kot predslnoCnjim. Zbobnajo nas sicupaj, potem ti pa sredi najbolj napetega prizora crlcne aparii-tura. In Madam Butterfly ostane za vedno z nožem v roki. Zame se 3o ni ubila.« Nasmehnem ~se v temo. »Hudič! Zdaj naj pa najdem svojo bluzo,« se nekdo Iz tretje razburja v svojem -iotoru. »Kdo je sunil moje čevlje? Popoldne sem ji h zbiksal. Ga bom že našel. samo potem naj se pazi. Sezul ga bom, pa Čeprav sredi trpezarije,« grozi drugi. »Dejmo, dejmo fantje! Se boste celo večnost spravljali v zbor? Doliler niste vsi, ne dam komajide. In da nlhčo ne gre brez uniforme ali bos. Dežurni naselja ne pozna šale,« prfganja Vovk. Vseh deset žarnic v logoru spet posveti. »Oooo!« sllgiva vzklike olajšanja. Končno se le spravijo v zbor in brigada krene na večerjo. Oddahneva si. Pri takem »štmdru« res nI mogoče delali. Na vsem lepem pade v štab Sergej. Oči mu žarijo. »133 •/•!« pomoli pred naju poročilo. »133 =/•!« spoSUjivo pono'vlva. In že ae oglasi v meni neverni Tomaá; »Da ni morda kakšna pomota?« »Brez skrbi. Sva dvakrat preračunala.« N.apetost v meni se tair kakor sneg, kadar z vso silo pritisne jug. »Dežurni!« planem pred šotor. »Kliči zbor!« Iz teme se Izlušči scnca požarnega, ki ves začuđen pojasni: »Saj ga nI. BPgado je peljal na večerjo.« Strežnem se. Kako sem mogla pozabili. »Ana! Piši v zapovest: vsem brigadirjem m. koprske MDB Izrekaic priznanje . . .« Negibno stoje brigadirji. Njihove oči so uprte v zastavo, simbol naših vsakodnevn'h naporov in zmag. ki neslišno drsi ob drogu n zdol. Iz ena-Indevetdesetih grl se razlega naša brlg.adna himna: »Zapojmo pesem si veselo . .. Vem. Tako je Še nismo zapeli. (Nadaljevanje) Portorož 'in ki želi za prihodnje leto sldeniti pogodbo za stalno zasedbo še večjega števila ležišč kot v tekočem letu, se je zglasilo v Portorožu še več drugih švi-carsldh turističnih uradov, ki želijo rezervirati sobe za svoje goste. Poročali smo že o takem obisku pokrajinskih tajnikov Švicarske avtoturistične zveze, ki so pred 14 dnevi obiskali naše kraje. Te dni pa sta prispela v Portorož lastnika Baselskega avtobusnega turističnega urada Mettler in si ogledala hotelslie in druge turistične objekte v Portorožu, Piranu in Ankaranu. Odpotovala sta še naprej v Dalmacijo, na povratku pa nameravata skleniti v Piranu in Anlcaranu pogodbe za pošiljanje svojih gostov v sezoni 1960 na letovanje v naše hotele. Želje svojih gostov, katere bosta pošiljala k nam, sta na kratko označila takole; »Basel-Čan hoče dobro piti in jesti, zapravi mnogo poleg rednega penziona, zahteva pa skrajno čistočo in pa to, da se direirtor vsak dan zanima za njegove želje.« To si velja zapomnit), kajti ta označba 'bo držala verjetno kar za večino gostov. JULE IZPÎTI SLOVENSKIH POMORŠČAKOV Na upravi Pomorske oblasti Južnega Jadrana v Kotoru so napravili izpite za poročnika trgovske mornarice Dušan Cuk.iz Ko-čevlja, Josip Kobau iz Na'brežine, Franjo Silovič iz Ljubljane, Danilo Zafred iz Portoroža. Za po-morsikega sti'ojnika II. razreda je napravil izpit Silvan Mičetič iz Trsta, za pomorskega strojnika n. razreda pa Vladimir Borštnar iz Ljubljane. Čestitamo! Največja v Jugoslaviji zgrajena ladja je tanker »PETAR ZORANiC«, ki so ga splavili v reški ladjedelnici 3. maj. Ladja ima nosilnost 25.400 ton in jo bo po dograditvi prevzela »Jugoslavenska tankerska plovidba« iz Zadra. Tanker »PETAR ZORANIĆ« bo 'poganjal turbinski motor tipa De Laval z 12.500 KS, 'ki bo dajal tankerju brzino pri polnem tovoru 17 milj na uro. v Thûbingenn v, Nemčiji študira tudi nekaj etiopskih študentov na tamkajšnji svetovnoznani univerzi. Ko je letos iw svoji poti po Evropi etiopski cesar Hnile Selasie obiskal tJidi ta kraj in so m-u študenti povedali o prijaznem. odnosu meščanov do njih, je cesar mestu podaril takrat majhno mačkico — komaj skote7iega leva. Ker mesto nima živalskega j;rta, so bili mestni očetje z županom na čelu v veliki zadregi, kaj naj napravijo s cesarjevim darilom. Končno so ga podarili cirkusu Hagenbeck. .Njegovi lastniki so ga izročili v rejo veliki dresirani dogi, ki je pravkar izgubila svoje mladiče. V nekaj mesecih je posvojenec zrasel in daleč prerasel svojo krušno mater in je zdaj velik prijatelj tudi z njenimi novimi mladiči, ki so stari komaj mesec dni. Na sliki doga s si':ojim nenavadnim pastorkom. Kriki po£i voeSo Ob stikanju za hrano delfini pod vodo kričijo z zelo visokimi glasovi ter po principu Pravo čudo narave je gornje jelenje rogovje, uplenjeno v parku Verh Katun-skega sorvhoza v vzhodnem Kazakstanu v SZ. Rogovje tehta 21,3 kg in je daleč absolutni prvak sveta. Veliki rogač je bil uplenjen letošnjo jesen. eholota, merjenja odmeva, poiščejo svoj n.bji plen. S fivojim odličnim sluhom zaznavajo zvoke, ki so naijmanj štirikrat večji od človeških. I>o teh dognanj je prišel ameriški znans-t-venik dr. W. N. Kellog pri poskusih z delCinskim param v nekem morsJcovodnem ribnikti na Floridi. S podvodnimi mikrofoni je dokazal, da ti vodni sesalci v kalni vodi! in ponoči takoj oddajajo iščo-, če glasove, takoj ko jim je vrgel v vodo ribo. Doslej je bilo orientiranje s pomočjo sluSne-ga merjenja znano le ipri nekem južnoameriškem ptiču, ki gnezcil v globokih jamah. ČASTNE VELIČINE Vse tr; nordijske kralje, švedskega, norveškega in danskega, je britanska Royal Air-force nedavno imenovala za časrtne zračne maršale. Že prej so vsi trije bili častni admirali br tanske kraljev.ske mornarice, in častni generalni polkovniki vodilnih britansldh polJtov s siaro tradicijo, Sovjetska polamoraziskoval-. na ladja OB se bo s peto antarktično odpravo v kratkem podala na daljno pot Ic šesti celini. Ěele nedavno se jc vrnila y .Murmansk s potovanja po Arktiki. Konec oktobra bo odplula v Leningrad, kjer bo vkrcala tovor, opremo, letalo in nekaj članov odprave. 0,5tali člani odprave bodo napravili dolgo pot s parnikom KOOPERACIJA, medtem ko poganjajo OB Dieslovn: motorji. Iz Leningrada bo OB vodila pot skozi Kielski prekop in Rokavski preliv v Kapsko mesto in od tam proti jugu k obali Dežele kraljice Maud, kjer je povjeLska antarktična postaja Lazarev. Tam bodo iz- KORAKAJOČI STOLPASTI ŽERJAV Prvič v zgodovini stavbarstva ■ se je nedavno na nekem moskovskem gradbišču pojavil stolpasti vrtljivi žerjav, kii se prav tako lahko pomika po tiru kakor tudi po prostem zemljišču. Žerjav dvigne tovor 10 ton. Upravljanje z njim se vrši s prenosne stikalne mize, V teku treh ur.se žerjav-sam lahko nalož na ustrezno prevozno si-edstvo. krcali del tovora in izmenjali postajno posadko. Nato se bo podala OB vzdolž vzhodne antarktične obale v Mirny, od koder bo nadaljevala .svojo pot okrog šeste ccIlne, Znani filmski igralec Errol Flyn je pred neda.vnim um.rl v Vancmiveru, kjer je v d.ružbi z mlado prijateljico Beverly Aadland prodajal svojo luksuzno jahto. Koliko je bil pravzaprav Flynn star, ne ve nihče. Zna.no je le, da je bil rojen na Tas7naniji, pred prihodom k jilmu pa se je ukvarjal s številnimi poklici KISLA KRI Ob u,i;otavloanju inteligence nad !(00 rekrutov in primerjavi njihovih kt-\'n h preiskav so ameriški medicinci prišli do zanimive.ga izsledka, da je stopnja nteligence na nepojasnjen način v očlvidni zvezi sečno kislino v ki-vi. Cim viitja inteligenca, več je b lo sečne kisline v krvi. Po mnenju zdravnikov utegne ta ugotovitev pojasnili statistično-med> cinsko oj^azovanje, da se med nadarjenimi ljudmi češće pojavlja protin (sesedlina teh kislin v sklepih). KANADSKA KUNA ZLATICA Pravzaprav njen kožušček je pred vrati miv.lega letnega časa ideal vsega ženskega sveta. Seveda se mora pretežna večina zadovoljiti s skromnejšim kožicami in kožami štiri-nožnih ropai-ic. Med filmskimi veličinami širom po svetu pa je kanadska kuna zlatica, ali bolje, kožuli iz njenih kožuščkov borzno znamenje za rastoče plače. Redke so, ki so si jih kupile same. Med njimi Je Laya Raki, ki si Je prihranila v Londonu okrog tri milijone dinarjev za platinski plašč s štolo. Cim se je lahko odela v njegovo razkošje, je bila tako srečna, da ga je nosila sleherni dan — tudi poleti. Cez dolge hlače in pulover. Celo na plaži čez bikini. Ustvai-jala je narjneverjetnejše modne kompozicije. Celo potem, ko ji v finančnem pogledu ni šlo ravno rožnato in večkrat ni vedela, kaj bo zajtrkovala, ni niti trenutek pomisli la. da bi zastavila svoj dragoceni kožuh. Slepim Ijitdem ni moč dati sonca in luči, pač pa jih je mogoče razveseliti s cvetjem, ki je otrok sonca in luči. Tako so mislili mestni očetje na Duna.ju in so v Doblingu napravili cvetlični vrt za slepce, prvi te vrste v Evropi. V njem gojijo samo ta!co cvetje (astre in podobno), ki je toliko trdno in značilno, da ga je moč z rokami otipati in po obliki ugotoviti, katero cvetje je. Razen tega lahko z Braillejevo pisavo ugotovijo, kakšne barve je, kako se to cvetje imenuje in pomen tega imena ter se pobliže spoznavajo z naravo V zadnjih dnevih minule vojne so a^neriSki vojaki uporabljali posebno tajno orožje — sniper z daljnogledom in infrardečimi žarki. S pomočjo tega reflektorja je ostrostrelec lahko videl sovražnika tudi ponoči v trdi temi, kakor kaže okrogli posnetek teleobjektii^a na puški v spodnjevi desnem, kotxi. iiz./iy^íiH LEDENA BAJKA Slovaška je znana dežela prirodnih lepot in zanimivosti, V ipredelu, ki nosi naziv liSlo-va.ikl raj« se je narava razbohotila do skrajno.