/j 1 p 3 rJ~ 3H310 dekorativna j> glasilo delovne organizacije dekorativna ljubljana št. 1/XVIII januar 1981 Referendum za sprejem temeljev plana srednjeročnega razvoja 1981—1985 Delavski sveti TOZD Surova tkanina, TOZD Gotova tkanina in TOZD Energetika, in vzdrževanje so sprejeli sklep o razpisu referenduma, ki bo januarja 1981. Na referendumu se bomo delavci Dekorativne neposredno z osebno opredelitvijo odločali za sprejem temeljev plana srednjeročnega razvoja 81—85. Temelji plana so tisti osnovni elementi, ki predstavljajo določene količine opravljenega dela in vrednosti tega dela, ki se izkažejo v doseženem dohodku. Elementi temeljev plana so torej vsi količinski kazalniki, s katerimi opredeljujemo obseg našega dela v našem srednjeročnem planu, načrtovano količino tkanin, potrebne surovine in drug material za izdelavo teh količin, potrebno energijo in druge elemente, na osnovi katerih se realizira proizvodnja. Naslednji element, ki tvori temelj plana, je delavec in njegovo delo. V zvezi s tem opredeljujemo v temeljih plana delovni čas, število delavcev, njihovo kvalifikacijo in sposobnost za opravljanje posameznih del in nalog. Naslednji elementi temeljev plana so sredstva in v okviru Investicijska dogajanja II. faza gradnje apreture se bliža koncu — Priprave za začetek del na skladišču gotovega blaga III. — Kotlarna v Ljubljani in Laškem. Delavci apreture imajo že vrsto let težave s prostorom. Ker so bili delovni pogoji v apr e turi resnično nevzdržni, je delovna organizacija v lanskem letu sprejela sklep o gradnji prizidka k apreturi, ki naj bi bil do konca leta dograjen. Izvajalec del je trdil, da bo do konca leta zaključil delo, kar pa mu zaradi neugodnih vremenskih okoliščin in problema glede materiala ni uspelo. Že sedaj pa moramo misliti, kako bodo razporejeni delovni prostori v novem prizidku. Kajti le na podlagi tega bo moč napeljati elektro in druge instalacije ter urediti ogrevanje. Čeprav je bilo skladišče gotovega blaga zgrajeno šele pred nekaj leti, se je izkazalo, da je premajhno. Da bi odprema blaga potekala v normalnih delovnih pogojih, da ne bi v tej fazi prišlo do poslabšanja kvalitete blaga, je bil v lanskem letu sprejet predlog o gradnji skladišča gotovega blaga III. Po predhodnih pripravah, razpisu za gradbena dela ter sklepu o nosilcu teh del, se je z pinJ/fl *« *' & > A deli začelo prve dni januarja. Tako se v januarju opravljajo pripravljalna dela: zavarovanje gradbišča, zavarovanje plinovoda po projektu, izkop nosilnega terena, postavitev električnega kabla visoke napetosti ter postavitev telefonskega kabla. Gradnja objekta, torej betonska in tesarska dela pa se bodo predvidoma začela v začetku februarja. Omeniti moramo še, da financiramo gradnjo iz lastnih sredstev, ki smo jih vložili pri banki! Novi kotel že nekaj časa obratuje, da pa bo resnično čimbolj izkoriščen, je bilo treba opraviti še nekaj dodatnih opravil. Eden od pomembnih delov je tudi rezervna črpalka — le to so montirali pred kratkim, njena naloga pa je, da opravi delo prve črpalke v primeru, če le-ta odpove. Za kotlarno v Laškem pa so projekti izdelani ter poslani v potrditev kotelski inšpekciji. Na sestanku s projektanti bomo pregledali projekte in vnesli morebitne popravke ter dopolnitve. Ocenili bomo dela, ki jih je možno opraviti v lastni režiji, za ostala pa bomo pridobili ponudbe. Božidar Velkovrh teh delovne naprave in stroji, na katerih bomo realizirali načrtovane količine proizvodnje. V zvezi s tem se s temelji plana opredeljujemo za dolžino časa, v katerem bomo ta sredstva izkoriščali: tj. dvo ali triizmen-sko delo. V zvezi s sredstvi za delo se odločamo tudi o načinu njihovega obnavljanja (amortizacija — enostavna reprodukcija), o njihovi modernizaciji, skratka o investicijskih naložbah v prihodnjem srednjeročnem obdobju. In končno elementi temeljev plana vsebujejo tudi vrednostne finančne pokazatelje uspešnosti dela, ki se kažejo v doseženem celotnem prihodku, dohodku in čistem dohodku. Elementi temeljev plana predstavljajo prav tako tudi vse odhodke, ki so izraženi v kategoriji porabljenih sredstev, kakor tudi vse obremenitve dohodka iin čistega dohodka, ki so izkazani v skupini prispevkov, združenih sredstev, v posojilih, v odstopljenih sredstvih in drugo. Predvsem gre tu v veliki večini za združevanje sredstev preko sistema svobodne menjave dela, kjer se naša DO pojavlja kot uporabnik in združe-valec potrebnih sredstev, s katerimi izvajalci naših skupnih potreb realizirajo svoj program. Elementi temeljev plana so torej vsi prispevki iin vsa združena sredstva za delovanje vseh SIS splošnih družbenih dejavnosti, kot so izobraževanje, raziskovanje, zdravstvo, otroško varstvo, socialno skrbstvo, zaposlovanje, kultura, telesna kultura; nadalje vse SIS materialne proizvodnje posebnega družbenega pomena, kot so elektrogospodarstvo, nafta in plin, vodno gospodarstvo, železniški in luški promet, gradnja cest, PTT promet ter stanovanjsko in komunalno gospodarstvo. Elemente temeljev plana poleg naštetega predstavlja tudi vsa osebna poraba kot so OD in druga osebna poraba iz sklada skupne porabe. Torej vsi elementi, ki so zasnovani na smernicah našega bodočega razvoja, katere smo že sprejeli z referendumom, predstavljajo temeljni plan temeljnih organizacij za prihodnje petletno obdobje. S Samoupravnim sporazumom o temeljih plana DO pa se delavci v vseh temeljnih organizacijah sporazumevamo in dogovorimo, da bomo na osnovi sprejetih smernic in elementov plana realizirali temeljne naloge in cilje DO v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Se nekaj zidakov in prizidek k apreturi bo dograjen ZVEZA KOMUNISTOV Dejavnosti osnovnih organizacij v letu 1980 in načrti za 1981 V letu 1980 smo izgubili našega ljubega voditelja, predsednika Tita. Danes ugotavljamo, da se je zavest ljudi, pripravljenost za delo še okrepila. Kajti, obljubili smo, da bomo odločno stopali po Titovi poti in to -nam je uspelo, čeprav so nekateri (predvsem zunaj meja Jugoslavije) pričakovali nasprotno. Nikoli nismo bili tako trdni, tako enotni, tako odločni, kot v času Titove bolezni — in taki smo ostali tudi po njegovem odhodu. V minulem letu smo imeli resne gospodarske težave, toda vse svoje sile smo strnili v premagovanje le-teh, tako da smo uresničevali ukrepe stabilizacijske politike in lahko rečemo, da so bili ob koncu leta, kljub težavam, prvi uspehi že vidni. O dejavnosti osnovnih organizacij v Dekorativni je nekaj več povedala tovarišica Marija Murnova: »Delo temelji na resoluciji 11. kongresa ZKJ in 8. kongresa ZKS ter ostalih partijskih dokumentih. V ospredju so bile aktualne družbenopolitične naloge ter spopadanje z gospodarskimi problemi. Na vseh sestankih smo obravnavali tekoče probleme — povečanje proizvodnje, zaposlovanje, stanovanja ... O teh problemih in težavah pa smo se komunisti najprej dogovarjali sproti, tako rekoč dobesedno za stroji. Ko je na primer zmanjkalo določene surovine, zaradi česar je stroj stal, smo se zbrali in opozorili na problem, poskrbeli zato, da so bile obveščene strokovne službe ter, da je sledilo obvestilo o tem, zakaj je prišlo do zastoja in kako se zadeva rešuje. Moram reči, da so prav Dnevne informacije imele pomembno vlogo. Ponovno naj povem, da je v delu naše organizacije treba graditi predvsem na neposrednih, medčloveških odnosih. Neposredne stike človeka s človekom je treba še zboljšati — več ustvariti kontaktov z ljudmi — manj pa s papirjem! Nekaj besed o posameznih področjih. Na področju proizvodnje smo lani uspeli z manj ljudmi storiti več. To pa je bilo možno tako zaradi izboljšane tehnologije, kot tudi z večjim prizadevanjem vsakega posameznika. V zadnjem času je slišati precej besed na račun administracije. Dekorativna je ena redkih delovnih organizacij, ki ima malo delavcev, ki niso v proizvodnji (180 v DSSS od 1200 zaposlenih). Seveda pa menim, da do zmanjšanja administracije ne more priti, če se ne spremene določene stvari v samem sistemu. Dokler pa bo potrebno toliko papirjev, ki jih morajo delavci v administraciji obdelati, da ustrežejo vsem predpisom in zakonom, pa tudi njihovo število ne bo moč bistveno spremeniti. Varnostno-politična ocena je na splošno dobra, a bi lahko bila še boljša. Tako, da bi resnično sproti spremljali vsa dogajanja. Naj povem tudi to, da je še vedino nekaj nezadovoljnih in mislim, da bi morali mi komunisti s svojim vedenjem kar čimveč prispevati, da bi njihovo negativno stališče spremenili. Na področju izobraževanja smo uresničili obvezni program, in sicer skozi prakso našega de-ia. Organizirali smo tudi izobraževanje za vse delegate, čaka pa nas ocena delovanja delegatskega sistema — predvsem aktivnost komunistov. Na področju SLO in CZ se je Dekorativna vključila v vse priprave in vaje, ter menimo, da moramo tako ali še bolje delovati tudi v prihodnje. Kar se tiče mladine menim, da je treba še več sodelovanja, nekateri so zelo aktivni in jih moramo pridobiti v najrazličnejše oblike dela. Očitki starejših, da niso pripravljeni, niso na mestu. Pri določenih nalogah, ki so jih sprejeli, jim je treba pomagati, da ne zgubijo volje tako do strokovnega kot tudi do družbenopolitičnega dela! Prej sem že nakazala del usmeritve za delo, ki so hkrati usmeritve za programsko-volil-no konferenco, ki bo konec meseca. Že letos pa bo treb,a razpravljati, razmišljati o volitvah in kongresih, ki bodo v letu 1982 in bo s pripravami treba začeti že sedaj, ne pa v zadnjem trenutku. Prav je, da že sedaj evidentiramo možne kandidate vsaj za odgovorne funkcije in da jih že sedaj usposabljamo, da jim ne bo pretežko, ko bodo začeli z delom. Ob začetku leta se zahvaljujem vsem strokovnim delavcem za vso pomoč, ter želim, da bi tako sodelovali tudi v prihodnje. Sodelovanja pa seveda želim tudi z vsemi delavci naše delovne organizacije,« je zaključila Marija Murnova. B. P. Delavski svet je zasedal Poročilo s 4. zasedanja delavskega sveta delovne organizacije Dekorativna. Ob koncu leta 1980 sio se tudi na delavskem svetu pogovorili o delu v iztekajočem letu in se dogovorili za to, kako bomo poslovali v letošnjem letu, za katerega pričakujemo, da tudi ne bo brez precejšnjih gospodarskih težav. Generalni direktor je uvodoma poročal o gospodarski situaciji v letu 1980, ki je bila izredno težka in nepredvidljiva. Težko je dajati napovedi za vnaprej, za sedaj pa kaže, da problemov s prodajo ne bo, zato pa bodo toliko večji problemi z nabavo surovin. Poudaril je tudi, da se bomo morali letos še bolj truditi vsak na svojem delovnem mestu, da bomo tako dosegli želene rezultate. Komisija za pregled ponudb in pripravo predloga za izbiro izvajalca za objekt »Skladišča gotov, blaga III s stopniščem« je podala poročilo o vseh treh ponudbah. Na razpis so se javili SGP Gradbinec, SGP Kraški zidar in GIP Obnova. Komisija je temeljito proučila ponudbe in podala delavskemu svetu predlog, da se sklene pogodbo z GIP Obnovo, ki je v začetku januarja začela z delom. Ker je v tovarniško prodajalno moč priti samo skozi prostore delovne organizacije ter zaradi drugih razlogov, je bil podan predlog o preselitvi prodajalne v prostor skladišča gotovega blaga III, s čimer so se člani delavskega sveta strinjali. Sklep o imenovanju generalnega direktorja tovariša Nebca, ki je do sedaj nadvse uspešno vodil našo delovno organizacijo, je bil sprejet z odobravanjem vseh prisotnih. Ker bo pomočniku generalnega direktorja naše delovne organizacije kmalu potekel mandat, se je delavski svet strinjal s tem, da se uvede razpisni postopek za imenovanje pomočnika generalnega direktorja ter se objavi razpis v časopisu. Prve dneve po potresu v Italiji smo tudi delavci naše delovne organizacije zbirali denar kot pomoč ob potresu. Delavski svet je sprejel sklep o tem, da kot pomoč prizadetim iz sklada skupne porabe namenimo dvajset tisoč dinarjev. Delavski svet je potrdil tudi imenovanje dveh delegatov: Šušteršič Stanka je imenovana v občinsko konferenco delegatov industrijske rizične skupnosti Zavarovalne skupnosti Triglav. Pardubsky Vladana je imenovana za delegata Samoupravnega sporazuma stalnih razstavljalcev sejma MODA. Zaradi vedno večjega obiska naših delavcev v zdravstvenih ustanovah, kjer je pogosto po- trebno dolgotrajno čakanje, je bil podan predlog delavskemu svetu, da v naši delovni organizaciji organiziramo zdravstveno ambulanto. Tako bi poskrbeli za sistematično zdravstveno varstvo naših delavcev. V začetku naj bi organizirali splošno ambulanto dvakrat tedensko po 7 ur, kar se lahko po potrebi razširi. Strokovno delo s področja medicine dela pa bi opravljal specialist medicine dela štiri ure tedensko. Ambulanto bodo uredili v prostorih, kjer je že sedaj ambulanta, dokupiti pa bi bilo potrebno le nekaj opreme, ki jih mora imeti ambulanta po zdravstvenih normativih. Člani delavskega sveta so menili, da je uvedba zdravstvene ambulante umestna. Ob koncu zadnjega zasedanja delavskega sveta v preteklem letu, je predsednica delavskega sveta Ljuba Pirjevec, želela vsem srečno in uspešno novo leto. ■ SNI IX slJ i i ZSMS: predlog akcijskega programa 1981 Dve akciji sta stalnega značaja in bosta potekali vso leto. To sta vključevanje mladih v osnovno organizacijo ZSMS, seznanjenje z delom organov ZSMS ter vključevanje v delo ZSMS in predlaganje članov ZSMS v Zvezo komunistov, kar je naloga aktiva mladih komunistov. V januarju pa bo potrebno poleg še omenjenih akcij izvesti letno konferenco. Na njej naj bi se zbralo čimveč mladih, ki se bodo odločali o sprejetju programa dela ter seznanili z delom ZSMS v naši DO v preteklem obdobju. Februar prinaša predavanje o vlogi mladih v našem druž-benopolitičenm sstemu. Verjetno pa bo tekla beseda tudi o zimski rekreaciji ... Predavanje bo tudi v marcu, in sicer o usmerjenem izobraževanju. V aprilu bo treba najprej izbrati mlade za udeležbo na mladinskih delovnih brigadah (1. april je dan, ko se brigadirji začno zbirati na deloviščih). Mladinci in še posebej mladinke naše delovne organizacije, vojašnice Boris Kidrič ter drugih DO, s katerimi sodelujemo, bodo izvedli mladinski pohod. Kam, kdaj, to bomo še videli. Ker bo vreme »zagaran-tirano«, bo tudi pohod uspešen! Pred prazniki (dan Osvobo- dilne fronte, 1. maj) pa bo očiščevalna akcija. Vsekakor pa se mora vsak, naj si bo star ali mlad, samo če more, udeležiti spominskega pohoda Ob Žid. okupirane Ljubljane. Z udeležbo počastimo spomin na dni naše slavne preteklosti ter še posebej na našega Maršala Tita. V maju bodo na vrsti še športna srečanja z vojaki in mladimi iz drugih DO. V podobnem sestavu bomo izvedli tudi proslavo dneva mladosti. Nato pa bo junija izlet. Julij in avgust sta meseca, ko je običajno vroče, pa kolektivni dopust in ... ... že je tu september, mesec primeren za družabni večer. Ve se, kdo bo sodeloval. V oktobru bodo vse fotografije (seveda le boljše) o delu mladine razstavljene, verjetno v avli pred vhodom v dvorano nad jedilnico. Mladi, ki imate smisel za fotografiranje, shranjujte slike! Pred dnevom republike bo še ena očiščevalna akcija, nato pa v decembru pomoč pri pripravah na obisk dedka Mraza ter morda še eno novoletno srečanje. Tak je program, ki ga bomo na letni konferenci še spremenili in izboljšali. Z besedo na dan! Prostovoljno delo mladih Vsi dobro vemo, da je prostovoljno delo pomembna oblika interesnega združevanja delovnih ljudi in občanov in da s prostovoljnim delom veliko prispevamo k celotnemu družbenoekonomskemu razvoju naše družbe. Zal pa prostovoljnemu delu ne namenjamo dovolj pozornosti. Ni dovolj samo to, da organiziramo očiščevalne akcije, da zasledujemo poročila o delovnih akcijah v sredstvih javnega obveščanja. Res je, sprejeli smo samoupravni sporazum o razvoju prostovoljnega dela v občini Ljubljana-Šiška, tudi del dohodka bomo v bodoče združevali za razvoj prostovoljnega dela. Toda, kljub temu menim, da tako v delovnih organizacijah, kot tudi v krajevnih skupnostih in kmetijskih zadrugah, premalo naredimo. Vsakdo od nas bi rad imel prosto soboto in nedeljo, vsi hočemo imeti lep vikend ob koncu tedna, premalo pa razmišljamo o tem, kaj bi lahko naredili s prostovoljnim delom za delovno organizacijo, v kateri združujemo svoje delo in dobivamo osebne dohodke. De- lovna organizacija bi lahko privarčevala marsikak dinar s tem, da bi nekatera dela, ki jih sedaj opravljajo zunanji delavci, opravljali sami. Možnosti je seveda več. Menimo pa, da še vedno drži geslo: »Vse se more, samo če se hoče«. Torej, vse lahko napravimo, samo če hočemo. Toda ali smo resnično za take akcije? Danes smo pač mišljenja, da vsa taka razmišljanja in seveda tudi dela, prepuščamo drugim, češ »zato so drugi, ki so tudi plačani«. Tako se izognemo problemom in seveda tudi dela, za katerega ne bi dobili nadomestila. Kaj ko bi malo razmislili o tem?! Dragan Dukič Tudi otroke naše DO je obiskal dedek Mraz »Kaj decembra pobeli nam hiše, ceste in gozdove?« Seveda to sneg je, ki pada na plotove. Ki pada tu in tam in vsepovsod, da napravi dedku Mrazu pot.« In tako je bilo letošnjo zimo snega dovolj, da se je dedek Mraz lahko s svojimi sanmi pripeljal tudi v našo Dekorativno. V lepo urejeni, okrašeni dvorani, ki jo sicer običajno poznamo pod imenom dvorana nad jedilnico, je dedek Mraz že dan pred obiskom parkiral sani polne daril. Še predno je v nedeljo, 21. 12. prišel dedek, so si otroci ogledali risanke ter prisluhnili pravljici, ki jo je s plošče pripovedoval Jože Zupan. Nato pa je snežinka z raketicami naznanila prihod zimskega gosta. Ta je prišel v spremstvu sne- žink, oblečem v dolgo belo suknjo, z dolgo belo brado in kučmo na glavi ter košem na rami. Otroci so ga s pesmico pozdravili, on pa jim je veselo odzdravljal, hkrati pa je na vse straini metal bonbone. Potem pa se je vsedel na stol ter povabil otroke, naj pridejo k njemu po darila. Pristopical je prvi fantek, dedek Mraz ga je posadil na kolena, ga vprašal to in ono ... in tako so prišli na vrsto vsi otroci, ki so si potem radovedno ogledovali vrečko z darili ter pripovedovali staršem, kaj so rekli dedku Mrazu, ter kaj je on njim naročil. Skratka bili so zadovoljni, zadovoljni pa smo bili tudi vsi v Dekorativni, saj je obisk dedka Mraza bil res dobro pripravljen. 1. p. Krajevna skupnost Laško »Mesto ob Savinji pod Humom. Trg se omenja prvič 1227. leta. Ostanki gradu Tabor iz 12. stol., farna cerkev iz 13. stol., romanski in gotski slog. V graščini zanimiva muzejska zbirka. Starinske meščanske hiše (ne sliki). Spomenik NOB. Danes pretežnio industrijsko naselje z zdraviliščem — zaprtim bazenom, Pivovarna, »TIM« tovarna izolacijskega materiala, Dekorativna tovarna s predilnico, »BOR« lesna industrija, premogovnik dela v majhnem obsegu.« Toliko na kratko iz turističnega koledarja. Krajevna skupnost Laško zajema poleg mesita Laško, ki je hkrati sedež občine (mesto ima okoli 2500 prebivalcev), še 13 naselij, skupaj čez 4700 krajanov. Tone Vodušek, tajnik krajevne skupnosti Laško je takoj pripomnil, da ije območje krajevne skupnosti preveliko. »Ne samo, da je toliko prebivalcev še maksimalno število za eno krajevno skupnost, tudi interesi so različni. Drugačne so želje in potrebe krajanov okoliških vasi, ki so raztrešče-ne po hribih, od tistih, ki živijo v mestnem območju. Seveda poskušamo na krajevni skupnosti uskladiti interese ter najti skupne poti in cilje ter jih reševati, kolikor je pač možno.« »Kaj načrtujete v naslednjem obdobju? Kaj bo potrebno predvsem na področju komunale storiti najprej?« »Vsekakor moramo zagotoviti normalno preskrbo z vodo vsem prebivalcem ter seveda industriji. Osnovna oskrba je rešena v glavnem le v strjenih naseljih, pa še tam je že marsikje, tako tudi v samem Laškem, potrebna temeljite prenove. Zato bomo morali obno- viti nekatere obstoječe vodovode in zgraditi nova zajetja. Projekti so že narejeni, tako začnemo spomladi že s prvimi deli. V teku so tudi priprave za gradnjo primarne kanalizacije in obnovo sekundarne ter čistilnih naprav. Naslednji problem so ceste. Obnovili smo cesto skozi Laško. Potrebno pa bo na novo kategorizirati ceste in jih pričeti obnavljati. V prvem planu pa je trenutno most čez Savinjo. Zanj so projekti že naročeni, predvidena je že lokacija ... Savinja je letos pokazala zobe, kot že dolgo doslej ne. Zato jo je treba ukrotiti čim-prej, kajti visoke vode se lahko ponovijo, z njimi pa poplave in gospodarska škoda. Pripravlja se nadalnja regulacija in gradnja nadaljnjih obrambnih naprav.« »Stanovanja so povsod pereč problem. Dekorativna je sicer za svoje delavce poskrbela, toda družine se večajo, treba bo poskrbeti za nova »gnezdeca«, prihajajo pa tudi novi delavci. Kaj načrtujete na področju stanovanjske gradnje?« »V zadnjih letih smo res zgradili precej stanovanj, tak tempo pa nameravamo obdržati tudi v prihodnje. Toda še pred-no začnemo z gradnjo stanovanj, bo potrebno izdelati zazidalne načrte ali obnoviti obstoječe. Dosedaj se je namreč gradilo vse preveč stihijsko, nenačrtno. Rezultat je tudi viden — Laško je urbanistično precej neurejeno mesto. Sicer pa nameravamo v naslednjem obdobju zgraditi okoli 180 družbenih stanovanj v zazidalnem okolišu Debro in delno v mestu Laškem ter 120 individualnih hiš v soseski Debro II, Strmcu ter na drugih področjih, kjer želimo obdržati poselitev. V mislih imamo razvoj kmečkega turizma, pa tudi na splošni ljudski odpor in možnosti zanj ne smemo pozabiti.« »Da pa bo vse to moč narediti, j>e potrebno najti sredstva. Kakšno je gospodarstvo v krajevni skupnosti?« »Delovne organizacije ustvarjajo 30 odstotkov družbenega proizvoda v občini, v naslednjem obdobju pa pričakujemo, da bomo ta delež še povečali. Po številu zaposlenih je na prvem mestu Pivovarna Laško (435 — podatki so iz konca leta 1979), Dekorativna — TOZD Predilnica (236), Zdravilišče Laško (198), Gradbeno podjetje Imgrad — TOZD Laško (131), NAŠI DELEGATI Vojko Blaznik, predsednik delegacij konference SIS za izobraževanje Njegovo delovno mesto je v TOZD C, v konstrukciji. Pravzaprav neposredne povezave z izobraževanjem ni. Ker je v njegovem TOZD že tako malo delavcev, so ob volitvah za delegata SIS predlagali tudi Vojka Blaznika in ga izvolili v delegacijo. »Prvi problem je nezainte- Merx — TOZD Laško (123), Kmetijska zadruga Laško (120) in drugi. Čeprav Predilnica v odstotku družbenega proizvoda glede na število zaposlenih ni tako velika, je treba poudariti njeno specifičnost poslovanja, in tudi dejstvo, da zaposluje predvsem žensko delovno silo, kar je za krajevno skupnost oziroma za celotno območje še posebej pomembno. V nadaljnjem nameravamo družbeni proizvod še povečati predvsem s povečano produktivnostjo dela, delno" pa tudi na račun novih investicij. V industriji kakih posebnih novosti ne pričakujemo, pač pa želimo povečati število drobnih obrtnikov in s tem izboljšati njihovo strukturo, s tem pa tudi boljšo oskrbljenost naših prebivalcev. Tudi turizem je pomembna panoga, le da še vedno preveč temelji na Zdravilišču in tozdu Savinja. Naravne možnosti še zdaleč niso izkoriščene, saj je dovolj izletniških točk, ni pa turističnih objektov v okolici, ceste še niso urejenem Zato pa bo potrebno urediti infrastrukturo, s čimur bo dana večja možnost tudi za razvoj kmečkega turizma,« je zaključil tovariš Vodušek. Na kratko smo predstavili krajevno skupnost Laško. Delavci Predilnice žive tako v samem mestu, kot tudi njegovi okolici. Problemi krajevne skupnosti so tako tudi problemi Predilnice. Zato mnoge od njih rešujejo skupaj z drugimi delovnimi organizacijami na tem območju. Hkrati pa so delavci Predilnice aktivni tudi v delu organov in organizacij krajevne skupnosti Laško, tako da poteka povezava na več ravneh, s čimer je dosežena še večja stopnja sodelovanja delovnih ljudi in občanov. B. P. resiranost za delo, kateremu sledi neudeležba na sestankih. Toda mislim, da naj bi delegati, če.so pač dali svoj »za« zato, da bodo delali v delegaciji, to tudi počeli. Tako pa se na sejah pojavljamo vedno isti, trije, štirje obrazi. To me moti,« je dejal Vojko in nadaljeval: »Nedelavne delegate bi morali poslati na odgovornost. Saj smo. imeli nekaj pogovorov o tem problemu, pa jih še tja ni bilo. Sicer pa ugotavljam, da tudi v drugih TOZD ni bistveno bolje.« Vojko pravi, da bi delal tudi še naprej, v naslednjem mandatnem obdobju. Problematiko sedaj že pozna, toda udeležba ... »Razumem, da kdo manjka enkrat, dvakrat. Toda, da se po izvolitvi spl-oh ne pojavi, tega ne morem razumeti. Saj je dal soglasje, tako pa so problemi s tem, koga pošiljati naprej na konferenco delegacije, na občino, na mesto. Ce pa pošljemo nekoga, ki ni prisoten na seji v DO, potem je vprašanje, če se bo pojavil na občinski seji-« Vojko vidi rešitev predvsem v delavcih samih. Res je, da imajo svoj delež krivde tudi gradiva, čeprav je treba popraviti, da sedaj prihajajo bolj redno, da jih lahko tako strokovne službe v delovni organizaciji obdelajo, ter pripravijo v obravnavo delegatom. »Delegatska vprašanja so med bolj uveljavljenimi oblikami dajanja pripomb delegacij. Tudi naša delegacija kdaj postavi vprašanje?« »Ce je tematika taka, da zahteva dopolnitev, ali pa se v naši sredini pojavi kakšno vprašanje, potem ga podamo na občinskih sejah. Običajno v pismeni obliki pred sejo ali pa ustmeno na sami seji. Podobno velja za odgovore. Le-ti so lahko ustmeni, ali pa pozneje v pismeni obliki.« Potem sva z delegatskega področja prešla na šport. »Kmalu bo čas za smučanje.« O tem, kaj sva se pogovarjala, pa več takrat, ko se bomo ob lepem sončnem vremenu srečali kje na Krvavcu, Kobli... Branko Pevec IZ FRONTNIH INFORMACIJ: Informiranost raste, gradiva za sejo je že pol kilograma manj. OSNOVE RAZVOJA ZA PRIHODNJE LETO Po osnutku resolucije o razvoju v prihodnjem letu naj bi se družbeni proizvod SFRJ povečal za 3 odstotke, zaposlenost za 1,7, produktivnost za 1,3, izvoz za. 7, obseg naložb naj bi se zmanjšal za pet odstotkov, uvoz pa za tri odstotke. Načr- tujejo tudi neprimerno nižjo rast cen (18 odstotkov) ter pre-razpodelitev dohodka v prid gospodarstva. Tako naj bi skupna poraba zaostajala za 4 odstotke, splošna pa za 5 odstotkov glede na rast dohodka. PREDSTAVLJAMO VAM ... Delo v fizikalnem laboratoriju Fizikalni laboratorij spada v kontrolno službo. Naloga delavk v njem je, da ugotovijo mehanske lastnosti tako surovin, ki so osnova za blago, ki ga pri nas izdelujemo, kot tudi končnega izdelka. Se zdaleč ni vseeno, ali vsebuje izdelek neustrezne barvne dodatke, je morda nepravilnih oblik ali pa ima lahko drugo pomanjkljivost. Naloga nas v laboratoriju je, da odkrijemo, kje je nastala napaka in zakaj, kar pa ni vedno lahko delo. Samo delo v fizikalnem laboratoriju ni enolično, je pa zahtevno. Pri delu je potrebno veliko spretnosti, ocenjevanja, logičnega sklepanja in skupinskega dela. Delovna opravila so med seboj povezana tako, da ni moč podati končnega rezultata, če niso vsa opravila končana. Vsako novo pošiljko materiala, ki pride v našo delovno organizacijo, dobimo v pregled. Pc vrstem redu izvedemo meritve. Vsakemu materialu določimo finočo oz. metrično številko. Ta postopek je tak, da na motovilo navijemo določeno dolžino, odvisno od debeline preje. Nato predivo stehtamo na analitski tehtnici. Nadaljnje lastnosti merimo na drugih delovnih pripravah: trdnost na dinamometru, torziometer meri število zasukov oz. zavojev na prejah in sukancih. Tak vrstni red velja za vse materiale, surove materiale dajemo v fascikle, jih torej arhiviramo. Barvasto prejo pa navijemo in podamo ocene o tem, koliko ustreza barvni karti in koliko odstopa od ostalih prispelih partij. Pri bombažnih in viskoznih prejah določamo število zadebelim, tj. šantung efekta, določamo enakomernost preje, izvajamo tudi test oddrgnjenja, s čimer ugotovimo, kakšna je odpornost materiala glede predrg-njenja. To je na kratko podan opis vhodne kontrole surovin. Naloga delavk v laboratoriju pa je tudi končna kontrola tkanin. Vse nove vzorce preizkušamo, in sicer po predpisu ali nalogu. V njem so navedeni naslednji Aparat za vzbočenje tkanin podatki: namembnost tkanin, vrste prej po debelini in barvah, ki sestavljajo tkanino, podatki o kontroli širine ter gostote pri surovi in dokončno obdelani tkanini, značilnosti nastavitve na tkalskem stroju, vzorci in tkanja, način oplemenitenja tkanin. Na tkaninah torej ugotavljamo trdnost, razteznost, elastičnost, odpornost na obrabo ali odrgnjemje, odpornost barv na trenje in razpočno trdnost. Pri plišastih tkaninah ugotav- ljamo še odpornost na izvlače-nje lasu, s čimer ugotovimo obstojnost barv. V fizikalnem laboratoriju si prizadevamo in delamo tako, da smo servis proizvodnje. Reševati skušamo tako probleme, ki nastajajo na začetku proizvodnega procesa, kot tudi tiste do katerih pride, predno je proizvod končan. Naše delo je opravljeno, če pokažemo na napake ter nakažemo poti, kako jih odpraviti ali vsaj omi- lltil Lučka LAPAJNAR Motovilo za navijanje preje in tehtnica za ugotavljanje Nm Naprava za določanje trdnosti preje NAŠ RAZGOVOR Stevo Terbec, vodja etaže v skladišču gotovega blaga Doma je iz Bačke Palanke, blizu Novega Sada. Končal je triletno tekstilno šolo v domačem kraju, nato pia se je odpravil v JLA. Ker po vrnitvi ni našel dela doma, se je odpravil v Ljubljano. »V Dekorativni sem najprej delal v starem skladišču, osem mesecev sem bil v »lopi«. Tu sem se marsičesa naučil pri Jožici Gimpelj. Bilo je mam j dela kot sedaj. Meni je všeč, da je dela dovolj, to pomeni, da se blago hitro menjava.« Resnično ima Stevo v svojem skladišču izvoza blago lepo pospravljeno in urejeno po paletah ter po vrstah. Prav veselje je pogledati, kakšen red vlada v kleti skladišča gotovega blaga. »Blago sortiram po svoje, pri tem delu sem samostojen, seveda pa ga razvrščam po določenem sistemu. Blago dobim v kartonski ali polivinilasti embalaži, nato pa ga sortiram po kupcih. Stalini kupci imajo določen prostor, ki je tako rezerviran za njih. Zgodi pa se, da je kakega blaga preveč, tega posebej spravljamo.« Nato mi je Stevo povedal nekaj o sebi. Štiri leta je v Ljubljani, a mu jezik še vedno dela težave. Pri delu sodeluje v glavnem z ljudmi, ki jim materin jezik ni slovenščina. Saj včasih tudi njega moti, če ne zna povedati slovensko. »Najprej moram premisliti, kaj bom povedal, potem pa moram še naprej misliti, kako bom povedal. V pomoč mi je žena, ki je iz Slovenije, imam tudi 17-mesečno punčko. V Ljubljani mislim ostati. Tu mi je všeč. Tu imam družino-, dobro delo.« V prostem času se ukvarja predvsem z družino, rad igra šah, pa tudi nogomet, le da zanj še ni našel prave družbe. Ne za- mudi pa nobenega filma, ki si ga je v Ljubljani vredno ogledati. Je delegat SIS za socialno skrbstvo, kjer pa ga moti nezainteresiranost in neudeleževa-nje delegatov na sejah. Tudi na tem področju bi morali več storiti. »Podjetje in družina, to je osnovno. Delo me veseli, morda je razlog tudi v tem, ker nisem uspel pni nadaljnjem šolanju na fakulteti, pa se želim tu kar najbolje izkazati. Pravijo, da sem »fanatik«. Morda je res kaj na tem, imam pa tudi zelo razvit smisel za red ...« In smisel za red je pri njegovem delu resnično potreben. Ne samo v skladišču, tudi potem ni vseeno, kako se blago spravlja v prevozna sredstva. »Za Avstralijo je npr. določena maksimalna metraža, 5.500 metrov. Dobro moramo premisliti, kako bo kontejner poln do zadnjega kotička. Prostor mora biti čimbolj izkoriščen. Gledam, da gre .čimveč blaga noter — seveda pravilno natovorjenega.« Seveda pa ni vseeno, kako je blago naloženo, še iz drugih razlogov. Ko je blago prodano, je naloga delavcev v skladišču, da ga čimbolj dobro zapakiranega, torej zavarovanega pred poškodbami, pošljejo naprej. Natančnost je pač nujna, saj je ponudba pohištvenega blaga velika, povpraševanje pa zaostaja. Ne pozabi omeniti tudi devize, ki so za nas še kako pomembne. Ni torej dovolj, da je proizvod dobro narejen pomembno je tudi, da je v redu dostavljen kupcu. Delavci v skladišču res skrbijo, da je tako — in to kljub neugodnim delovnim pogojem, ki so bili v decembru, ter veliko večji količini blaga v tem mesecu. »Ta mesec je bilo resnično zelo hladno, skratka zelo neugodno vreme, kar se pozna tudi pri bolniških (trenutno je pet delavcev bolnih). Mi pa imamo torej več dela in še manj delavcev. Z vodjem izmene sem sprožil vprašanje nadomestila za pogoje dela. Končno smo ga zaslužili, saj smo plačani po vloženem delu in pa po rezultatih dela. Obojega pa je pri nas dovolj .« Nato pa sva s Stevom spregovorila nekaj besed o stvareh, ki ga še motijo, ki se ne bi smele dogajati. »Blago pride iz adjustimice. Ni vseeno, če je 130 cm široko blago zapakirano v kartone napravljene za 140 cm široko blago. Tu izgubimo nekaj dinarjev, pa še pri stiroporu, ki ga moramo več vložiti. Ravno tako mislim, da bi se morali bolj potruditi, da bi kupci vračali kartone, saj tudi mi vračamo embalažo. Če lahko dosežemo od kupcev, da nam del plačajo v devizah, bi tudi lahko dosegli, da bi nam vračali kartone.« Tudi to je prispevek k stabilizaciji. Ni mu bilo vseeno, ko so v skladišču II ugotovili, da so luči napačno montirane, zaradi česar jih je bilo potrebno zamenjati, saj to ni bilo zastonj. Sicer pa je za varčevanje povsod, pa naj bo to pri embalaži, odpadnem papirju ali lučeh ... »V začetku so bile vse luči v skladiščni hali vezane na eno stikalo in so svetile v prazno. Nato pa sem dal predlog, da se stikala uredijo, da lahko gori manj luči naenkrat. Predlog sem dal na delavski svet in kmalu so prišli električarji. Zato menim, da naj vsi delavci, ki ugotovijo, da bi se kje lahko kaj spremenilo, to povedo tudi naprej ! Pa naj bo to na sestanku delovnih skupin, delavskega sveta ali na drugih mestih. Delavci bi morali biti bolj aktivni, večkrat bi se moral slišati njihov glas, pa naj spregovorijo pohvalno ali kritično.« B.P. Šport in rekreacija Stabilizacija se bo v letu 1981 poznala tudi na področju športa in rekreacije. Tako tudi letos ne bo večjih tekmovanj. Kljub temu pa je v februarju in marcu v planu več enodnevnih smučarskih izletov, na katerih naj bi se naši delavci rekreirali na svežem zraku, se sprostili ter se medsebojno spoznavali, se sproščeno pogovorili. Rekreacijo v telovadnici v Šentvidu smo z januarjem opustili zaradi premajhnega obiska. Še vedno pa je na voljo prost termin na kegljiščih, in sicer v Zgornji Šiški vsak ponedeljek od 19. do 22. ure. Kegljate lahko tudi vsak petek od 17.—18. ure na kegljišču pri Hidroelektrarni v Medvodah. Smučanje je že vrsto let priljubljena oblika zimske rekreacije tudi med našimi delavci. Poleg običajnega smučanja (alpskega) pa se zadnja leta vse bolj uveljavlja tudi tek na smučeh. Pred »običajnim« smučanjem ima vrsto prednosti: ni treba čakati v vrstah na žičnicah, tereni so tako rekoč pred domačimi vrati, oprema je cenejša in še bolj zdrav je. Naši delavci se udeležujejo tudi smučarskih maratonov, o tem pa več v naslednji številki. V krajevni skupnosti Dolomitskega odreda Na poljih med Celovško in novo Vodnikovo cesto bodo zrasli novi bloki, sestavni del naše krajevne skupnosti Dolomitskega odreda OBČINSKI SVET SINDIKATOV JE ORGANIZIRAL Posvet organizatorjev obveščanja v združenem delu Ustanavljanje uličnih odborov — Dela v Soseski S/8 napredujejo — V februarju volitve nove skupščine. Prvi mesec v letu 1981 je tu, z njim pa tudi vrsta nalog, ki čakajo prizadevne družbenopolitične delavce v krajevni skupnosti Dolomitskega odreda. Prva naloga — oblikovanje uličnih odborov — bo kmalu opravljena. Oblikujejo petčlanske ulične odbore, v katerih bodo prebivalci blokov oz. posameznih stanovanjskih hiš ter predstavniki industrijsko obrtne dejavnosti. Iz uličnih odborov' bodo delegirali člane skupščine SZDL in raznih komisij pri krajevni skupnosti. Skratka, v uličnih odborih bodo zajeti vsi člani družbenopolitičnih organizacij, še posebej pa želijo, da bi se v njihovo delo vključilo čimveč mladih. Vzporedno s tem pa tečejo priprave za izvolitev novih organov skupščine krajevne skupnosti Dolomitskega odreda. Pričakujejo, da bodo dobili iz uličnih odborov dovolj krajanov, ki bodo pripravljeni sodelovati tako pri delu nove skupščine kot v komisijah, ki še niso zaživele, kot bi morale. Ena prvih komisij, ki začenja ta mesec z delom, je komisija za družbeno načrtovanje. Njena naloga je ugotoviti prednostni vrstni red potreb stanovalcev. In sicer bodo upoštevali tako želje tistih krajanov, ki že živijo na tem območju, kot tudi tistih stanovalcev, ki se bodo sem preselili v letošnjem letu in naslednjih. V ta namen bodo izvedli anketo, v kateri bodo zajeli tudi bodoče stanovalce. Še pred tem pa bo razgrnitev načrta soseske S-8/1, ki bo dan v javno razpravo delovnim ljudem in občanom v tem mesecu. Soseska bo imela, ko bo končana, okoli 1200 stanovanj in bo sestavljena iz 8 večjih blokov in ene stolpnice. V njej je predviden prostor za trgovinske lokale, ter rekreacijski del, v malih paviljonskih objektih, ki bodo med stanovanjskimi stavbami in Celovško cesto, pa bo prostor za razne manjše obrtne delavnice in druge dejavnosti. Predlog KS je, da bi v njih bila pred vsem storitvena dejavnost, in sicer naj bi tu našli delo naši zdomci. O čem je tekla beseda? Najprej je bila podana informacija o javni razpravi pri SZDL o spremembah ustave. In sicer se je pričela v začetku januarja, trajala pa bo do konca februarja. Predmet pozornosti bodo spremembe ustanovnih amantmajev, analiza političnega sistema socialističnega samoupravljanja ter razprava o spremembah statutov občin in mesta. Predsednik izvršnega sveta skupščine Ljubljana-Šiška je informatorje seznanil o tem, kako gospodarimo v naši občini. »Uveljavljanje kolektivnega dela in odgovornosti pomeni poglabljanje položaja delavcev v združenem delu in v procesu političnega odločanja. Kajti le tako bomo lahko uresničevali stabilizacijske programe. Sicer pa nam je to v neki meri že uspelo, saj smo v letu 1980 v Šiški v celoti dobro gospodarili, čeprav imamo tudi delovne organizacije, ki imajo izgube. Natančne podatke o rezultatih poslovanja imamo za prvih devet mesecev, na osnovi tega pa tudi že lahko sklepamo, kakšni bodo rezultati ob koncu leta 1980. Tako bo predvidena rast družbenega proizvoda 4,5 odstotka (v smernicah smo načrtovali 9-odstotno rast), rast zaposlovanja bo 1,5 odstotna (v smernicah 1,6-odstotna). Produktivnost bo prav tako večja, kot smo načrtovali — 3-odstot-na. Za letos smo načrtovali 6-odstotno rast izvoza, dosegli bomo 24-odstotno rast, po drugi strani pa bomo namesto v smer- nicah predvidene rasti uvoza (1 odstotek) dosegli 24-odstotno rast. Osebni dohodki bodo do konca leta v Šiški večji za 2,1 odstotka. Še posebej značilni pa so nemara podatki za celotni prihodek, ki je za 36 odstotkov večji kot v enakem obdobju lani, družbeni proizvod je večji za 22,2 odstotka, čisti dohodek pa za 37 odstotkov.« Tovariš Dimnik je potem še povedal, kdo so tisti, ki nam prinašajo največ izgub, ter kaj je bilo in kaj bo narejenega, da bi se stvari uredile. Izgube pa so različnega izvora, tako so tudi posledica ostrejših pogojev gospodar j en jia, problemov s surovinami. Prisotne je seznanil tudi s končanimi investicijami v industriji v zadnjih letih in omenil velik napredek tudi na področju družbenih dejavnosti (16 novih objektov na področju otroškega varstva, 8 novih šol oziroma prizidkov, prizidek k zdravstvenemu domu ...). Tovarišica Lasičeva je o nalogah sindikata po drugi konferenci sindikata dejala: »Konferenca je sprejela stališča in sklepe, ki usmerjajo aktivnost zveze sindikatov (spodbujanje delavcev k večji produktivnosti, varčevanju, večjemu sodelovanju delavcev v procesih odločanja). Povsod je nujno nadaljnje uveljavljanje načela delitve po delu dograjevanje tega sistema.« Nekaj več besed je namenila tudi samemu obveščanju, informiranju v združenem delu torej. Razložila je nekaj zaključkov iz analize glasil delovnih organizacij (opravljene v šišenski občini). Iz te je razvidno, da je premalo polemičnih člankov v njih, da prevladujejo obvestila, splošne informacije. Značilno je tudi, da uporabljajo glasila oz. pišejo vanj, predvsem delavci iz strokovnih služb. Tudi aktualnost informacij je marsikje vprašljiva. Poudarila je še, »da je vloga glasil mobilizacija delavcev in ne le informacije.« V razpravi se je oblikovalo mnenje, da moramo v glasilih, ki jih izdajajo delovne organizacije, pisati več o položaju delovnega človeka tako v svojem delovnem okolju, kot tudi v njegovi vlogi v širšem družbenem prostoru. Prispevki nanj bodo bolj dokumentirani, razmišljajoči, ne le golo informiranje. Več naj bi tudi pisali o tem, o čem se razpravlja na občinski skupščini, ter posebej o problematiki v občini nasploh, pa naj bo to v krajevni skupnosti, delovni organizaciji, vrtcu ali drugje. Ob koncu smo se domenili, da se bomo letošnje leto srečevali pogosteje, da bomo tako med seboj bolje povezani, s tem pa tudi bolj obveščeni. To pa bo vplivalo na boljšo obveščenost delavcev in tudi njihovo aktivnejše sodelovanje v samoupravljanju. Branko Pevec Oddih in rekreacija Kot vsako leto, je prav, da tudi po zaključku letošnje turistične sezone pogledamo, kako in koliko smo letovali v naših počitniških prikolicah in z našimi šotori. Ze letovanje v prikolicah je vedno veliko zanimanje, zato imajo komisije za družbeni standard vsako leto težko nalogo, komu jih dodeliti. Prikolic imamo sedaj šestnajst, ki so razmeščene v štirih avtokampih na morju, in sicer v Umagu, Poreču, Medulinu in Selcah. Za vse lokacije je bil približno enak interes, saj imajo nekateri delavci raje ta, drugi pa drug kraj oziroma avtokamp. Seveda je najtežje priti do prikolice med našim kolektivnim dopustom, kar je popolnoma razumljivo, saj bi bil vsak rad na morju v tem času, da mu ni treba še dodatno koristiti preostalega dopusta. Veliko pa je mladih družin z majhnimi otroki, ki imajo premalo dopusta, da bi ga lahko koristili izven tega termina, zato težje pridejo na vrsto za prikolico. Po razdelitvi prikolic je slišati pripombe, da jih dodeljujemo dostikrat delavcem, ki so bili v njih že večkrat zaporedoma. Res je, vendar le v primerih, ko gre za težak socialni problem ali pa ko v določenem terminu ni drugega delavca. Praviloma pa se to dogaja pred ali po kolektivnem dopustu. Vsako leto pripravi naša strokovna ekipa prikolice že pred 1. majem, ki jih lahko nato uporabljamo tja do 15. septembra. Pred in po glavni turistični sezoni je zanimanja manj, zato smo za ta čas letos prvič dali naše kapacitete na voljo tudi upokojencem. Odziv je bil manjši, kot smo pričakovali in kot je bilo na voljo prostih mest, vendar pa računamo, da bo v bodoče večji. Večina delavcev in upokojencev je bila v naših prikolicah zadovoljna, vendar pa so vmes tudi takšni, ki jim tak način letovanja ni všeč, saj si želijo na morju tistih nekaj dni preživeti brez vseh skrbi in kakršnihkoli dodatnih obveznosti. Prav imajo eni in drugi, saj smo ljudje različni, vsak ima svoje želje in potrebe, pač glede na njegove razmere, v katerih živi in dela. Tako smo prišli na idejo, da razmišljamo, kako bi v bodoče našli nekje na morju bolj trajne počitniške kapacitete, ki bi bile za nas delavce še boljše in Če hočemo ekonomično gospodariti, je treba paziti tudi na majhne stvari. Veliko pomeni, če ugasnemo žarnico, ki gori po nepotrebnem. Kaj bi šele pomenilo, če bi se glasila zavzela, da stroji v organizacijah ne bi tekli v prazno, da podnevi ne bi gorele luči po dvoriščih itd., da ne govorimo še o vseh drugih stvareh, ki bi prav tako lahko prispevale k večjemu dohodku. To so majhne stvari, jih je pa dosti, če jih seštejemo, morajo dati nek rezultat. France Popit (Na plenarnem delu III. srečanja »Obveščanje v združenem delu« v Krškem) nam tudi služile za dalj časa, kot prikolice. Seveda pa bomo morali naše želje uskladiti s finančnimi možnostmi, ki bodo na razpolago v te namene. Zelo lepo je imeti počitniške prikolice, vendar pa je to za delovno organizacijo le kratkotrajna rešitev, saj so v primerjavi z zidano zgradbo zelo občutljive in terja njihovo vzdrževanje neprimerno več stroškov. Predvsem pa je velik strošek to, da je njihova življenjska doba relativno kratka, še posebno kadar prikolico koristi večje število različnih oseb. Če se ozremo samo nekaj let nazaj, imamo kljub temu le boljši občutek, saj smo od skromnih začetkov s šotori, ki jih še večino uporabljamo, prišli na kar lepo število prikolic. Ker pa smo delovna organizacija z večino zaposlenih žena, ki jih še precej dela v treh izmenah, seveda skupno z moško delovno silo, je prav, da v bodoče še gasilski kotiček bolj intenzivno razvijamo našo počitniško dejavnost. Vsak delavec naj bi imel, ne glede na svoj socialni položaj možnost izkoristiti svoj letni dopust za aktivni oddih, saj si bo le Itako lahko nabral novih moči in delovnega elana, ki mu je potreben, tako pri delu, kot tudi v vsakdanjem življenju s stoterimi obveznostmi. Bogo Modic Gasilci bodo o svojem programu za 1981. leto razpravljali v tem mesecu. Ravno tako bodo takrat ocenili svoje delo. Te dni pa pregledujejo protipožarne aparate ter jih zamenjujejo z novimi, preverjajo pa tudi delovanje ostalih požarno-varnostnih naprav, ki vplivajo na splošno stanje požarne varnosti v delovni organizaciji. Leto 1980 M ... Leto, v katero stopamo, nebo lahko za nas. Zahtevalo bo resna odpovedovanja. Zato se obračam na vse delovne ljudi, posebno na voditelje na vseh ravneh, da vsakdo na svojem mestu stori tisto, kar je njegova dolžnost. (Iz Titove novoletne poslanice 1980) Leto 1980 je bilo nemirno leto ■— vojna nad Iranom in Irakom, nadaljevanje intervencije v Afganistanu, poljski dogodki, nemiri v Južni Ameriki, lakota in množice beguncev v Afriki in Aziji, nevarne katastrofe, gospodarske težave ... Toda vse to je ostalo v senci dogodka, ki je bil za nas Jugoslovane, kot tudi za ves človekoljubni svet, najbolj žalosten — smrt našega predsednika Josipa Broz Tita. Kmalu po novem letu je bil predsednik Tito operiran v Kliničnem centru v Ljubljani. Po operaciji se je njegovo zdravje izboljševalo, tako da je predsednik lahko začel opravljati tudi del svojih državniških dolžnosti. Iz bolniške postelje je poslal nekaterim šefom držav poslanice, v katerih je razložil svoje poglede na nekatera vprašanja v svetu. Po 10. februarju se je začelo zdravstveno stanje predsednika Tita slabšati. Zdravniški koncili j je pričel vsak dan objavljati poročila o zdravstvenem stanju predsednika. Konec meseca je postalo zdravstveno Stanje kritično, tuji in domači tisk sta izražala veliko zaskrbljenost zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja. Le-to je bilo tudi v marcu in aprilu izredno resno. 4. maja pa je prišlo do neizbežnega konca in ob 15.05 je umrl predsednik SFRJ, predsednik predsedstva SFRJ, predsednik ZKJ, maršal Jugoslavije, izbrani poveljnik oboroženih sil SFRJ in trikratni heroj Josip Broz Tito. Vsa Jugoslavija je 8. maja z nemo bolečino v srcu spremljala zadnjo pot predsednika Tita. Pogreba se je udeležilo 208 delegacij iz 126 dežel, toliko uglednih državnikov in delegacij s petih celin, kolikor jih v zgodovini še ni bilo skupaj, kolikor jih je lahko zbral skupaj samo en človek — naš Tito. Ko vidimo tovariša Tita na televiziji, slišimo njegov glas ali vidimo njegovo sliko, Jugo- slovani nimamo občutka, da je pred nami preteklost: Tito je v naših srcih še živ. Ne samo, da vemo, da je Tito tvorec nove Jugoslavije, mi to občutimo, saj mu iz dneva v dan izražamo spoštovanje na razne načine. Bog vojne tudi v letu 1980 ni miroval: Sovjetski vdor v Afganistan, ki se je začel v zadnjih dveh letih 1979, je prerasel v oboroženo intervencijo. Tudi to je eden izmed razlogov, da se oboroževalna tekma med SZ in ZDA nadaljuje ter je prišlo tudi do bojkota olimpijskih iger. Iranci kljub smrti šaha Reze Pahlavija niso izpustili talcev. Američani so jih poskušali rešiti z akcijo komandosov, a jim ni uspelo. Iran pa se je spustil v vojno s sosednjim Irakom, kjer je glavni vzrok največje bogastvo našega časa — nafta. Tudi v Južni Ameriki, kjer so v večini na vladi junaške hunte, ni miru. Tako so v Salvadorju ulibi nadškofa Ramesa, borca za mir in boljše življenje zatiranega naroda. »Poljska išče svojo pot v socializem« bi lahko dejali velikim spremembam v tej državi, ki so se začele s stavkami v Gdansku in drugih industrijskih središčih konec poletja ter se nadaljevale s spremembami na političnem in gospodarskem področju. Lakota in begunci — to sta dva spremljevalca prebivalcev v mnogih deželah Afrike in Azije. Neugodne gospodarske, politične in tudi vremenske razmere so krive, da so milijoni ljudi na teh celinah brez hrane in strehe. Brez strehe nad glavo so tudi prebivalci v Južni Italiji, ki jih je jeseni prizadel katastrofalen potres. Na zunanjepolitični sceni je treba omeniti tudi volitve v ZDA, kjer je Carterja zamenjal Reagan, ki je napovedal ostrejšo iin tudi bolj konzervativno zunanjo politiko. Marsikaj se spreminja v največji deželi na svetu — Kitajski, ki je za ostali svet še vedno neznanka. V Afriki pa je v bivši Rodeziji zmagala črnska večina, tako je Robert Mugabe postal predsednik 50. neodvisne afriške države —■ Zimbabveja. Vseh 31 slovenskih tovarn uspešno prodaja v tujini — Škodljivo zapiranje v republiške meje in neenotno zapiranje v tujini Povečanje produktivnosti, še večja izvozna usmerjenost, realno postavljanje cen, manj vlaganja v nove objekte, predvsem pa zviševanje osebnih dohodkov, ki ta trenutek znašajo v povprečju 6.500 dinarjev na zaposlenega, so osnovne naloge slovenske tekstilne industrije, je med drugim poudaril Stane Dolanc, član predsedstva CK ZKJ, na pogovorih s predstavniki slovenske tekstilne industrije, ki so se zbrali v mariborskem Piku. Ugotovili so, da je slovenska tekstilna industrija letos dobro gospodarila, saj nima niti ena temeljna organizacija izgube, hkrati pa je vseh 31 tovarn uspešno prodajalo svoje izdelke v tujini, tako da je tekstilna industrija med industrij- Kriza svetovnega gospodarskega sistema se je v letu 1980 nadaljevala, kar se je obdržalo tudi pri nas. Inflacija je presegala vse meje, sprejeli smo ukrep devalvacije, pospešeno smo nadaljevali s stabilizacijskimi ukrepi. Vse sile smo usmerili v to, da bi zmanjšali negativno bilanco v odnosih s tujino, torej povečali izvoz, kar nam je v precejšnji meri tudi uspelo. Podpisali smo tudi sporazum v Evropsko gospodarsko skupnostjo, kar je vsekakor pozitivno za razvoj našega gospodarstva. Domačemu trgu je predvsem v drug polovici leta primanjkovalo blaga, kar je posledica nujnih ukrepov za stabilizacijo gospodarstva, ki je v sedanji fazi naravnano tako, da porabimo čim manj deviz, ter jih po drugi strani čimveč dobimo. Tudi spremembe v slovenskem Izvršnem svetu — dr. Antona Vratušo je zamenjal Janez Zemljarič — so bile opravljene zaradi tega, da bi bil Izvršni svet čimbolj operativno sposoben. V letu 1980 so iz naših vrst odšli tudi Ciril Kosmač, Janez Barborič, Karel Prušnik-Gaš-per, Jože Zupan. Umrl je znani filozof in pisec Jean Poul Sartre, šah Reza Pahlavi, ruski državnik Aleksej Kosigin, v decembru pa je krogla smrtno zadela: tudi idola mladih 60 in 70 let, člana ansambla »The Beatles« Johna Lennona. , _ Branko Pevec skimi panogami v Sloveniji po izvozu na drugem mestu. Vse možnosti pa ima, da pride do konca leta celo na prvo mesto. Samo konfekcionarji so vil mesecih izvozili za 630 milijonov dinarjev v dežele s konvertibilno valuto, medtem ko so uvozile blaga v vrednosti 35 milijonov dinarjev. Sicer pa je še precej težav, tako pri dohodkovnih odnosih med tovarnami v drugih republikah kot zapiranju deviznih bilanc v republiške meje. Vse premalo se ob tem zavedamo, da je Jugoslavija enoten trg in da je vsako postavljanje ograj nesmiselno in protizakonito. Problemi so tudi pri nastopanju naših tekstilcev na tujem, ko še vedno drug drugemu zbijajo posel in cene in nastopajo neenotno. O teh stvareh se bo treba nujno dogovoriti doma v okviru zvezne gospodarske zbornice. (Ljubljanski dnevnik, dec. 1980) ZAPISALI SO... Tekstilci brez izgub Kronika DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI: TOZD »Surova tkanina« Dragan Jože — tkalnica Budimlič Hali da — pripravi j. Botonjič Hamzo — barvama DELOVNO RAZMERJE SO PREKINILI: TOZD »Surova tkanina« Zrim Antonija — izjava del. Kralj Marta — izjava delavca Vugrinec Katrina — izjava del. TOZD »Energetika in vzdrževanje Dejanovič Zdene — izjava del. TOZD »Gotova tkanina« Hočevar Darko — izjava del. TOZD »Predilnica Laško« Trbovc Jožefa — sporazumno DELOVNI JUBILEJI 10 let Maraž Božidar Pograjc Terezija Žagar Ana Sirnik Sonja 25 let Bomb ek Francka Golob Ljudmila 30 let KinasIvana ROJSTVA Rojstva: Prezelj Ivanka — hči Razboršek Zdenka — sin Rajh Janez — sin POROKE Bartelj Pavla por. Grebenc Zahvale Ob moji upokojitvi se sodelavcem in tov. direktorju zahvaljujem za izrečene dobre želje in za darilo. Istočasno želim celotnemu kolektivu še veliko poslovnih uspehov v nadaljnjem delu. Marija TOPLAK Ob odhodu v pokoj se prisrčno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za prelepa darila, ki me bodo spominjala vse dni mojega življenja na čas, ki sem ga preživela v Dekorativni. Posebno se zahvaljujem tov. Vikici in Bricelj Marinki za ves njun trud, ki sta ga imeli z menoj. Nadalje se zahvaljujem tov. Albertu Sobi, Petru Peklaju in Tonetu Krvini za tople poslovilne besede. Celotnemu kolektivu želim, da bi še naprej tako dobro gospodarili kot doslej. Mlajši generaciji pa, da bi ostala zvesta pri delu. Ana FLAJS Zahvaljujem se za prijazne besede in darila, ki ste mi jih izročili ob mojem odhodu v pokoj. Vseh sodelavk in sodelavcev se bom še dolgo z veseljem spominjala. Vsem želim čim več delovnih uspehov! Ivanka KREK Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavkam in sodelavcem zahvaljujem za lepo darilo in dobre želje. Celotnemu kolektivu pa želim še mnogo delovnih uspehov. Marija STRLE ZAHVALA! Ob boleči izgubi moje drage mame se vsem sodelavkam in sodelavcem zahvaljujem za izraze sožalja, sindikalni organizaciji pa za denar namesto venca. Posebno se zahvaljujem tov. Petru Kolesi za pismeno soža- lje, tov. Marku Briclju pa za nesebično pomoč ob prvih trenutkih bolečine. Kati VADLJA ZAHVALA! Ob smrti dragega očeta se iskreno zahvaljujem delovnemu kolektivu za izrečena sožalja in denar, ki so mi ga nakazali namesto venca. Jelena GRADIŠ AR ZAHVALA! Ob prerani smrti mojega očeta se iskreno zahvaljujem delovnemu kolektivu za izkazano sočutje in razumevanje. Lidija BIZJAK ZAHVALA Ob izgubi moje drage sestre Zofke se zahvaljujem delovni organizaciji za venec, sodelavkam in sodelavcem pa za izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Vaša upokojenka Angela VERBIČ ZAHVALA Ob nenadni smrti najinega dragega očeta se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavcem in sodelavkam za izrečeno sožalje ter sindikalni organizaciji za denar namesto venca. Sonja Slana in Kristina Rebolj ZAHVALA Ob smrti moje drage mame se zahvaljujem vsem sodelavcem za iskrene izraze sožalja. Hkrati pa se zahvaljujem sindikalni organizaciji za denarni prispevek. Pavla Rant PRIPIS UREDNŠTVA: Nekaj zahval je bilo »založenih« in jih šele sedaj objavljamo, za kar se opravičujemo. »MAJHNI SMO, NE ZNAMO PISATI, ZATO VAM POŠILJAMO TO RISBICO IN SE VAM ZAHVALJUJEMO ZA MATERIAL, KI STE NAM GA POSLALI.« so napisali cicibani in tovarišice VVZ Dr. France Prešeren iz Ljubljane. Nagrade so razdeljene Za križanko, objavljeno v decembrski številki Glasnika, smo prejeli 71 rešitev, od tega je bilo pravilnih 44. Nagrade pa je žreb razdelil takole: I. nagrada (prevleka za avtomobilske sedže): Justina BRALIČ, nova ple-tilnica. II. nagrada (vikend odeja): Minka LOKAR, tkalnica. III. nagrada (okrasna blazina) : Nanda PRESTENJAK, upokojenka. Izžrbeanim nagrajenkam čestitamo in jih obveščamo, da lahko dvignejo nagrade v naši trgovini, ostalim pa želimo več sreče prihodnjič. PRAVILNA REŠITEV — vodoravno: teritorij, Ned, — aluminij, Župa, — Renome, Etamin, — okovi, skelet, — KT, IJ, kamerad, — Rina, Iva, ilo, — Pisanice, Iran, — palače, akt, Mac, mama, — realiteta, tra, zenit, — Eritreja, element, J J, — dok, enolog, Pl, PE, K, — I, Izak, Karavanke, SA, — Lermontov, ilir, orkan, — nravi, oniks, Shell, LO, — lan, sir, RT, ST, Apolon, — Cres, zarisano, — A, RO, opart, sin, — LP, K, A, A, — ale, A, — šara, oral, — KSI, elita, — otka desin. Največ napak je bilo pri besedah: ejektor, enolog, realiteta in Zola. OD 12.—16. JANUARJA SEJEM MODE NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU Te dni so se odprla vrata prvega sejma v letošnjem letu. Na njem razstavlja tudi naša delovna organizacija. Tudi letos nameravamo na sejmu zaključevati ali obnavljati letne pogodbe ter sklepati nove, hkrati pa bomo verjetno prodali tudi nekaj blaga iz obstoječih zalog. V pogovoru s kupci pa bomo spoznali tudi to, česa si še želijo, kaj naj jim ponudimo. Fotoreportažo s sejma pa si oglejte v naslednji številki. Vabimo vas, da si sejem, ki bo odprt vsak dan od 9.30 do 18.30, ogledate! KJE V TOVARNO V PRIMERU REDUKCIJE ELEKTRIČNEGA TOKA Za tiste, ki so v Dnevnih informacijah prezrli obvestilo organov civilne zaščite naše delovne organizacije, ga ponavljamo na tem mestu: V primeru redukcije (izpada) električnega toka, je možno priti v delovno organizacijo Dekorativna samo skozi vhod pri avorju (s Celovške ceste). Ko prekinitev mine, je možen dostop kot običajno. Prosimo, da opozorilo upoštevate! PREBERITE TUDI TO: V prihodnjih dneh se bodo \rstile letne skupščine osnovnih organizacij Zveze komunistov, Zveze sindikatov, ZSMS ter gasilcev. Vabimo vas, da se skupščin udeležite, saj boste tako pokazali, da ste vreden član svoje organizacije ter, da vam ni vseeno, kaj se z njo dogaja, kako dela. Namreč ni dovolj, da ste le pasiven opazovalec, ampak da tudi aktivno sodelujete v njej. Vsem organizacijam želimo tudi v prihodnje čimbolj uspešno delo! Več o zborih pa v naslednji številki Glasnika. Za razvedrilo Pred semaforjem se pred rdečo lučjo ustavi fičko. Za volanom je simpatična voznica. Ko se prižge rumena luč, pa potem zelena, fičko še vedno stoji. Vozniki za njim hupajo, fičko pa kar stoji. Potem pristopi miličnik, pogleda voznico in reče: »Draga tovarišica! Na tem semaforju imamo tri barve: rdečo, rumeno in zeleno. Če vam nobena od teh ni všeč, vas prosim, da drugič ostanete doma !« * * * Januar Od 15. do 20. Dotok hladnega zraka s severnih predelov se bo nadaljeval, nakar bo pričelo snežiti. 20. do 23. Temperature bodo še padale. Vetrovno bo. 23. do 31. Porast temperatur in sneženje, ki bo na zahodu prešlo v dež. Februar 1. do 6. Umirjeno vreme s sorazmerno visokimi temperaturami. Okrog 4. nastopi z lunino spremembo vetrovno vreme s snegom. Od 7. do 12. Nemirno vreme se ustali. Porast zračnega pritiska povzroči lepe sončne dneve. 13. do 15. Dotok zračnih mas iz južnih predelov povzroči porast temperature, noči pa bodo še hladne in nevarnost poledice. Po 16. zopet nemirna atmosfera. Temperature se bodo spustile. Izdaja v 1500 izvodih DO Dekorativna, Celovška 280, n. sol. o., tel. 554-241. — Uredniški odbor: Franc Hriberšek, Ivica Trček, Franc Pestotnik, Iztok Kavčič, Danica Krampušek, Jakob Novak, Lučka Lapajnar, Janez Tomažič — to številko uredil — Branko Pevec. Tiska: Tiskarna Ljubljana, Tržaška 42, Ljubljana. — Po zakonu o javnem obveščanju (Ur. 1. SRS, št. 121-1-72) je glasilo oproščeno davka na promet.