^r l^f Gorenjski časnik od leta 1947 ^^^ L/ L/ I y Pvtvi PKEDHODNJX TEDNIK COKENjEC LETA IQOO PETEK, 10. AVGUSTA 2007 Leto LX, Si. 64. cena 1,20 EUR, 19 HRK Odgovorna urednica: Mafija Volćiak Ćasopjs izhaia ob torkih in ob pftkih nakiada: 22.000 izvodov . CO u K s ISKIC lAS.S) Gori v Kranjski Gori že teden dni prekuhavajo vodo, hotelirji in gostinci pa se pritožujejo, da jih komunala o tem ni pravočasno obvestila. Simon Šlibic ventivno prekuhavanje pitne in Alpina ter apartmaje Vi- ...................................... vode, o ferner je komunala v tranc. Pet zaposlenih je še Kranjska Gora • Komunala petek in soboto uporabnike vedno na bolniški, približno trideset jih je moralo doma ostati za dan ali dva. Zbolelo Kranjska Gora je pred Štiri- obveščala po Radiu Triglav. najstimi dnevi zaznala teža- ObveŠČanje uporabnikov ve s pitno vodo iz zajetja ju« pitne vode je bilo po mnenju je tudi nekaj gostov. "Ce bi rež, ki napaja Gozd-Martu- hotelirjev in dela gostincev nas komunala pravočasno Ijek, osrednji del Kranjske Gore in del Podkoma. Zaradi njene bakteriološke opo» rečnosti so takoj povečali klo-riranje, s čimer naj bi se ka- prepozno, "Prejšnji teden smo med zaposlenimi in tudi gosti opazili zdravstvene obvestila, teh težav ne bi imeli in ne bi utrpeli gospodarske Škode, zato bomo za- težave. Ker so se te pojavile v htevali odškodnino/' je napo- ved naših hotelih, smo posu-kovost vode takoj popravila, mili na vodo, zato smo v četr- vedal Topolšek. "Ravnah smo skladu s Kljub temu je prejšnji teden zaradi driske, slabosti in celo tek na komunalo poslali zahtevo za analizo vode. Še isto predpisi in internim protokolom. Ob zaznavi nesklad- brulianja več občanov in turi- popoldne smo po faksu pre- nosti vzorca vode smo takoj stov poiskalo zdravniško po- jeli obvestilo, naj vodo preku- povečali kloriranje," pravi moč. Ker so posumili (ni Še havamo,"jepojasni|AleŠTo- Henrika Zupan, direktorica potri^no), da je bila za njiho- polšek, direktor podjetja Hit Komunale Kranjska Gora. ve težave kriva voda, je zdrav- Alpinea, ki združuje hotele stveni inšpektor odredil pre* Kompas, Larix, Špik, Prisank ^ 8. stran Kranjskogorski gostinci te dni strežejo samo ustekleničeno vodo. / f^*«- rma o^k Opozorilo gorenjskim županom Mitja Bricelj 2 ministrstva za okolje in prostor je opozoril gorenjske župane, da se morajo hitro odločiti, kje bo center za ravnanje z odpadki. Če bo soglasje, bodo ujeli vlak. Stoiaw Saie Podbrezje • Krajevni odbor Podbrezje (KOP) je pripravil s krajevnima skupnostima Ljubno in Kovor» civilno iniciativo Kovor, Lovsko družino Dobrča in Gorenjskim ekološkim društvom javno razpravo o centru za ravnanje z odpadki na Tromeji, industrializaciji vasi Podbrezje in tovornem prometu skozi naselja. Na torkovem srečanju v kulturnem domu Podbrezje, kamor so prišli tudi ugledni gostje, je bilo največ govora prav o težavah z odlaganjem gorenjskih odpadkov. ^ 3. stran Med krajane Pod brezi j, Ljubnega in Ko vor ja so prišli gorenjski župani in drugi gostje SONCHgK.com v OfM Sanici, oöA«/ nvttf MAUORCA ^-VM.. 449 ^ Coreniska Gremo gor. DANES BREZPLAČNI TV SPOREDI ooflCNAO&JS a Železniki Namesto Bertonclja Volfin Soklič Železnikarski občinski svetniki so minuli torek na Izredni ko-respondenčni seji v svet javnega zavoda Ratitovec imenova-i Aleksandra Volfa, v odbor za družbene dejavnosti pa Zdenka SokliČa. Nadomestila sta Braneta Bertonclja, kf je odstopil s teh funkcij. S tem so izpolnjeni pogoji za izvedbo postopka imenovanja novega direktorja zavoda Ratitovec, saj sedanjemu v. d. direktorju Robertu Marklju mandat poteče 18. avgusta. A. H. CS t AKTUALNO Promet proč od jezera Pd skoraj tridesetih letih dogovarjanj In odlaSartj $0 rninuli mesec ukoliii- Ii ceitno os blejske južne razbreme- rtifne ceste. Njena gradnja naj bi se začela ćez dve leti, stala pa bo 23,2 miltiona evrov. 3 ORENjSKA ajdišče v Mošnjah >odo zaščitili zadevanja za ohranitev arheolo-ega najdišča v Mošnjah so uspela. )ru2ba za avtoceste ga je pripr^vlje- zaščitrti« vendar ob zagotovilu, da bodo pristojni uredili za ogled, nje* ovo upravljanje pa so pripravljeni irevzeti v Mol mah. KRONIKA Grdo padel na sankališču AdrenalinsV] spust po poletnem san- kaliSču se je v torek slabo končal za 46-letnega turista IZ ivedsWe. Zaradi doslej le neznanega razloga je padel s sani in se kotalil po strmini. Na sa* neh in na progi niso na^lt okvare. RAZGLEDI Dva predsedniška kandidata Danes objavljamo pogovore 2 dve* md kandidatoma na jesenskih volit* vah za predsednika republike: z Ele* no PečAfič, ki nagovarja priložnosti za vse^ In Z m agom jetinči^em Pl^ menitim, h nc skoparil s kritikami na rafun tekmecev» 10,11 VREME Nada^evaio se bo nestanmtno vrrmez občasnimi podavimm, deloma nmhiami. Razmerotna sveže bo. n/23 jutri: oblačm s padavinami if) \D 2 POLITIK M äanica .za vrl i§)g-gias.si GORENJSKI GLAS petek, 10. avgusta 2007 Jubilej Janeza Stanovnika Marko Vrhunec Preteklo soboto, 4. avgusta, je bil star 85 let predsednik slovenske borčevske organizacije Janez Stanovnik. Rodil se je leta 1922 očetu Ivanu in materi Anki. Pridružil se je krščanskim socialistom. Zaradi naprednih idej so ga po okupacij Italijani zaprli. Februarja 1942 odšel v partizane, kjer je bil eden od najvišjih funkcionarjev Osvobodibie fronte, v )anez Stanovnik kateri je zastopal močno skupino krščanskih socialistov. Evropo. Vodil jo je 23 lel. Iz- Znan je bil po veliki požrtvovalnosti in iskrivih govorih, v voljen je bQ za profesorja in dekana Ekonomske fakultete katerih je opozarjal na škod- v Ljubljani, leta 1988 pa za Ifivost kolaboracije. Po vojni predsednika predsedstva Soje dobival pomembne nalo- cialistične republike Sloveni-ge. Bil je šef kabineta takrat- je. Na tej dolžnosti je sodelo-nega podpredsednika jugo- val pri nastajanju nove samo- slovanskevlad^ Edvarda Kar- stojne Republike Slovenije. delja. Kot udeleženec mirov. Kot predsednik slovenske ne konference v Parizu je borčevske organizacije delu- pridobival diplomatske iz- je aktivno, prepričevalno in kušnje in postal sekretar eko- kritično, še posebej do rcha- nomske komisije Organizacije združenih narodov za bilitadje narodnega izdajstva in drugih pojavov v družbi. arih izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas Knjigo prejme TINKA OBLAK iz Poljan nad Šk. Loho. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Zvesti Gorenjskemu glasu v HraSah pri Lescah sta v naš obisk kot dolgoletna naročnika na časopis privolila Slavka in Lxijz CraČner. Pravzaprav je bila do pred kratkim nanj naročena Lojzova 98-letna mama Marija. Slavka je povedala zanimivo zgodbico» kako se je družina Gračner na Gorenjski glas sploh naroČila. Lojzov brat Emil se je v tretjem razredu, ko je bil star deset let, odločil postati naročnik, ne da bi prej za dovoljenje vprašal mamo. Ker pa je bil mami časopis všeč, so ga obdržal! in tako je že 33 let. V največji meri ga prebere Slavka, saj se Lojz najraje zamoti z reševanjem križank. • f % . Lojz, Slavka in mama Micka Cračner Prijazna in zgovorna zakonca Gračner imata dva sina in štiri vnučke. Sta upokojena, a oba zaposlena z varovanjem najmlajših vnučkov ter skrbjo za mamo na vozičku. Slavka je delala v Iskri na Otočah, Lojz pa je 30 let deloval v turizmu kot voznik avtobusa. Še vedno je aktiven član Krajevne skup* nosti Lesce, rad ponudi pomoč tudi sinu. Povesta, da se vsako leto odpravita v toplice, ki Slavki pomagajo pri premagovanju bolezni, včasih sta uživala tudt na morju. D. K. Kandidat med vitezi Predsedniški kandidat Danilo Türk, ki ta teden preživlja počitnice na Bledu, si je na povabilo blejskih turističnih delavcev ogledal srednjeveški viteški turnir na blejskem gradu. Danica Zavrl Žlebir Bled • "V okviru prireditev Blejsko poletje na gradu vsak torek potekajo vitežke igre, ki si jih ogleda precejšnje Število turistov. Danes je med gosti tudi predsedniški kandidat Danilo Türk, ki na Bledu preživlja počitnice in smo ga turistični delavci povabili» naj se udeleži katere od prireditev. OdloČil se je za ogled viteškega tumirja," je povedala £va štraus Podlogar, direktorica Turizma Bled. S predsedniškim kandidatom jo druži tudi stranica SD, ki podpira Danila Tiirka pri predsedniški kandidaturi, dopust na Bledu sem si sobo rezerviral že maja, ko še nisem vedel, da bom kandidiral za predsednika. Mislim pa, da je prav, da predsedniški kandidati preživijo vsaj del dopusta v Sloveniji. O tem sicer letos nisem posebej razmišljal, na Bled sem prišel, ker sem pač navajen prihajati sem." Danilo Türk je torej vajen kratkih dopustovanj, letošnjega pa prekinjajo tudi dejavnosti, povezane s predsedniško kandidaturo. 2e dan po obisku viteškega turnirja na Bledu je njegov volilni štab vzpostavil kandidatovo spletno stran. Z Podlogarieva pa je bUa kandi- Predsedniški kandidat Danilo Tiifk z ženo Barbaro pri ogledu Bj^^a je med tednom za ne- datka iste stranke na lokalnih viteškega turnirja na ble|skem gradu / Fot.;Tir., volitvah. kaj ur odšel tudi v Maribor, jer 50 odprli regionalni vo- Danilo Türk si je v družbi Azumi obali. Sicer pa se za takšno funkcijo sodi odlo- nini štab. Takoj zalem se žene Barbare z zanimanjem zelo dobro počutiva v Izoli, ogledal srednjeveški viteški ^^^ sva vselej nastanjena v čitev, da dopust preživlja v slovenskem kraju? začenja priprava akcije zbiranja podpisov podpore. turnir, za Gorenjski glas pa istem v hotelu. Tudi na Ble- "Menim, da moramo mi "Ves prihodnji teden bomo je odgovoril na nekaj dopust- ^^ prebivava v najijiem pri- ceniti lepote naše dežele in to delali na pripravi podpisne niško obarvanih vprašanj. ljubljenem hotelu," je pove- "Na Bled sem se navadil kandjdat za predsednika prihajati, ko sem še živel v države. početi na različne načine," meni Danilo Türk. kampanje, saj se zbiranje pod pisov začne že 20, avgu- sem se navadU že prej. pre- sta. Tudi na Gorenjsko pri- New Yorku. Odkar sem na- Aii k drži državnika, pred- den sem bil predsedniški dem, sicer pa sem bil tu v zaj, na Bledu počitnikujem sednika države ali kandidata kandidat in tudi za letošnji kratkejn času že nekajkrat: poleti, na morje pa grem septembra. Moji dopusti niso v Kranju, na jesenicah, v Kranjski Gori, pod Storži- dolgi, kak teden poleti in vi- Predsedniški kandidat Danüo Tüik je v svoj program- p^i^ti je še posebej kend ali dva zgodaj jeseni na ski svet povabil vee uglednih ljudi. To so: Danica P ur g, prijetno priti na Gorenjsko, morju, Da, običajno tudi na Lučka Kajfež Bogataj, Dragica Wedam Lukič, Ljubica kjer se lahko make ohla- slovenski obali, lani izjemo- jalušič. Tone Partljič. Janez Prašnikar in Vito Turk. ma sva bila z ženo v Franciji diš," je za naš Časopis Še dejal Danilo Türk. Lj u ßg an A LDS proti noveli zakona o divjadi in lovstvu v LDS so predstavili kritično stališče do novele zakona o divjadi in lovstvu, vlado pa pozivajo k javni razpravi. Ustavno sodišče je zahtevalo popravek lovske zakonodaje, vlada pa namesto tega skuSa uvesti spremembe, $ katerimi bi ugodi- tistim, ki lovno pravico povezujejo z lastništvom zemljišč- Tak koncept pa je ustavno sodišče zavrnilo, menita poslanec Borut Sajovic in predsednik ekološkega foruma LDS Borut FlajŠman. Vlada bi morala po veljavnem zakonu že do konca leta 2004 razpisati koncesije za trajnostno gospodarjenje z divjadjo na slovenskih loviščih, a se to do danes ni zgodilo. V LDS tudi nasprotujejo temu, da bi se koncesije podelile za deset let, kar je po njihovem prekratko obdobje. Nasprotujejo tudi temu, da je merilo pri podelitvi koncesije višina ponujene dajatve, kadar se koncesija ne podeli na podlagi prednostnega vrstnega reda. To pomeni, da šteje le denar, menijo v LDS. Na njihove očitke se je že odzvalo kmetijsko ministrstvo, kjer pravijo, da z novelo zakona sledijo le obveznostim, ki jim jih le naložilo ustavno sodišče. D. Ž. L)U8LJANA Nič več "cvekov" v strokovnih šolah januarja prihodnje leto naj bi začel veljati pravilnik o ocenjevanju v srednjih Šolah, ki predvideva odpravo nezadostnih ocen. To naj bi veljalo v poklicnih in strokovnih šolah, kjer bi bili po pravilniku, ki ga predlaga Šolsko ministrstvo, dijaki ocenjeni zgolj z ocenami od dve do pet Nezadostno oCeno naj bi nadomestila oznaka NMS, kar bo pomenilo, da dijak ni dosegel minimalnega standarda. S to oznako bi dijaki lah-napredovali v višji letnik, vendar bi morali pozneje z dopolnilnimi Izpiti popravljati stanje tam, kjer niso dosegli standardov znanja. V višji letnik bi lahko dijaki napredovali tudi s tremi NMS. Predlog naj bi veljal le za strokovne In po-clicne srednje Šole, ne pa tudi za gimnazije, kjer še niso prenovili programov. D. 2. Kranj Dva nova predsedniška kandidata Kandidaturo za predsednika države je napovedal tudi Artur Štern, doktor biologije, publicist in tudi sicer nenavaden človek. Kandidiral bo s podpisi volivcev, svojo volilno kampanjo pa bo financiral s prispevki sponzorjev. Svoje predvolilne teze namerava uresničiti s spremembo parlamentarnega sistema: po njegovem bi morale biti volitve vsako leto, s čimer bi dosegli večjo poslušnost poslancev ljudem. V svojem predvolilnem programu omenja tudi ločitev Cerkve od države, večji poudarek znanstveni misli v nasprotju s para znanostjo, brezplačne vrtce, ukinitev ka jenja, medtem ko bi marihuano legaliziral. Češ da se že dol go uporablja v medicinske namene. Legaliziral pa bi tud prostitucijo, ki bi morala biti pod zdravstvenlrn in social nim nadzorom. Za predsednika driave pa kandidira tue upokojeni kemijski Inženir Pavel Premrl, ki se ga nekater spomnijo kot predsednika Sindikata nezaposlenih In so cialno ogroženih Slovenije. Gospodarstvo In lastnina na) ostaneta v lasti Slovencev, meni kandidat, o premoženju pa bi morali odločati državllani na referendumu. Sedež predsednikovanja bi preselil v Vipavo, češ da je klima Ljubljani zelo neugodna. D. Ž. Ljubljana Enajst kandidatov za predsednika Sedaj Imamo že enajst kandidatov za predsednika republike Slovenije. Za ta položaj se potegujejo naslednji kandidati: evropski poslanec Lojze Peterle, nekdanji veleposlanik Slovenije v OZN Danilo Türk, bivši guverner Banke Slovenija Mitja Gaspari, pn/ak SNS Zmago jelinčič, predsednica stranke Glas žensk Slovenije Monika PiberI, predsednica Društva za kulturo in teorijo hendikepa - YHD Elena PeČa-rič, predsednik stranke SMS Darko Krajne, podjetnika Marjan Beranič in Jože Andrejaš, publicist Artur Štern in upokojenec Pavel Premrl. D. Ž. 4 GORENJSKI GLAS petek, lo. avgusta 2007 KT U LNO info(Si e-^s .si 3 Promet proč Po skoraj tridesetih letih dogovarjanj so minuli mesec zakoličili cestno os blejske južne razbremenilne ceste, gradnja pa naj bi se začela čez dve leti. Vilma Stanovnik f. J* m h' ,-v-. ^ «< -v I t* V /O L 3 ^ . /J-' - ^ h I ' f I * ^ Bled • Potem ko so na Bledu že leta 1978 ugotovili, da bo za razvo) turizma in kraja treba promet usmeriti proč od obale jezera, pa sedaj vendarle kaže. da do začetka gradnje tako imenovane južne razbremeniine ceste ni ve^ daleč. "V operativnem programu razvoja okoljske in prometne infrastrukture zd obdobje 2007-2013 je južna razbremenilna cesta vključena kot konkreten projekt, ki se bo financira] iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Vrednost tega projekta je ocenjena na 2}.2 milijona evTov in po skoraj tridesetih letih smo končno prišli tako daleč, da se konkretno pogovarjamo o začet- Bled, ki se zlasti v poletnih mesecih duši v pločevini, naj bi vendarle dobil južno ku del," pravi direktor blej- razbremenilno cesto. Na sliki je predvidena trasa ceste, ske občinske uprave Matjaž Erjavec in dodaja, da je zad- in arheološke raziskave (in predstavlja velik potencial in dico," dodaja Matjaž Erjavec, nja sprejeta varianta potrjena morebitna izkopavanja), v priložnost za razvoj. Bled se ki je glede začetka gradnje še z lokacijskim načrtom opti- začetku prihodnjega leta naj v zadnjih dvajsetih letih tako bolj optimističen po zadnjih A 9 r t malna, pri čemer so upoSte- bi začeli izdelavo izvedbenih vali rešitve, da bodo vplivi na projektov, leta 2000 pa naj okolje čim manjši. Tako so minidi mesec ža- bi se začela gradnja. "Še pred začetkom gradnje bo treba količili os ceste, kar je bilo poskrberi za odkupe zem- nujno za potrebe projektira- Ijišč, pri čemer računamo, da nja, Še letos naj bi opravili vsa geodetska dela, geološke se vsi skupaj zavedamo, da razbremenilna cesta za Bled rekoč razvojno ni premaknil in samo ureditev mirujočega prometa, ki je s tem povezana, predstavlja temelj, da se Bled začne urbanistično razvijati. Ustvarjene pa bodo tudi možnosti, da hoteU v svoji ponudbi pridobijo zvez- pogovorih s predstavniki Direkcije Republike Slovenije za ceste in DDC-ja. Še ta mesec pa na Bledu pričakujejo tudi ministra za promet Janeza Božiča in ministra za okolje in proslor Janeza Podobnika. Opozorilo gorenjskim županom 4 1. stran stališče glede deponije Kovor ravnanje z odpadki v degra-ni spremenilo. Centra, za diranem območju. Župan Občine Naklo Ja- katerega ni prostorskega pla- nez Šmlar je v uvodu pouda- na, nasprotuje večina doma- ril, da je dolžan poskrbeti za činov. Center bi lahko bil ob rešitev te problematike. Će avtocesti Radovljica-Kranj, Razloge za nasprotovanje centru Tromeja so predstavi- h tajnik KOP Jernej J^Uč, gospodar Lovske družine bodo mečkali, bodo odvoz ostanke odpadkov pa bi vozi- Dobrča Bc«dan Ambiožič in odpadkov drugam drago pla- li na sedanje deponije. predsednik KS Ljubno Bra- Čevali. Po njegovem je Tro- Župan Občine Jesenice ne Fajfar. Slednji je spomnil meja prava lokacija za prede- Tomaž Tom Mencingerje na slabe izkušnje odbora lavo odpadkov z Gorenjske. ponudil roko Gorenjcem. proti deponiji Zadnja seno-enako pa trdijo mnogi Pod- Na deponiji Mala Mežakla žet v radovljiški občini. Kot brežani. Radovljiški župan in predsednik konzorcija so od skupne površine 620 tisoč kubičnih metrov zase- je slikovito opisal strah kraja- Karel Lipič (desno) je nov. se bojijo trojanskega ko- obljubil pomoč pri iskanju GERO Janko S. Stušek je de- dli 320 tisoč kubičnih me- nja na Tromeji; center bi se lokacije za gorenjski center jal. da v igri osujajo tudi Te- trov in imajo prostor za širi- lahko širil proti Radovljici in odpadkov. netiše, kjer )e odpor prebival- tev. Zaradi oddaljenosti Je- Tržiču. V Ljubnem si ne mo cev velik. Lokadjo bo treba določiti do začetka septem- senic ni smotrno graditi centra za mehansko-bi- bra. Vsi želijo, da bi to rešili ološko obdelavo odpadkov. rejo privoščili novih obremenitev okolja, zato zavračajo tudi selitev asfaltne baze iz senz gorenjskih županov. Odgovoril je tudi na naše vprašanje, ali se lahko pono- V sozvočju s krajani. Upajo Pri njih so pripravljeni spre- Naklega v Podbrezje. Direk- , vi dosedanje spreminjanje tudi, da ne bo odločanja za- jeti ostanke odpadkov iz tor Cestnega podjetja Kranj rokov za odločitev. Po nje-pletla nova varianta. To mož- Gorenjske, česar se drugod Branko Žibema je zagotovil, govem se vlak že premika s nost je nakazal podžupan Mestne občine Kranj Bojan Homan. Center v Tenetišah najbolj otepajo. V tem primeru bi se sam zavzel za da bodo to skušali rešiti v so- postaje, vendar bi ga ob glasju z domaäni in občino, trem soglasju lahko še ujeli. postavitev centra v Kovorju. ki še pripravlja prostorski Od uvrstitve v finančno per- bi uredili veliko bolje, kot je To lokacijo zagovarja tudi načrt. speklivo 2007-2013 je odvis- sedanja deponija. Domačine predsednik Zveze ekoloških Delo občin pri pripravi no, ali bo Evropa dala denar so pripravljeni peljati na oglede sodobnih centrov gibanj Slovenije Karel Lipič, tega dokumenta je pojasnila za boljše ravnanje z odpadki je kot gozdar ostro na- Simona Peršak z Ministr- ki. Kot je menil predsednik drugod. Z njimi bodo skuša- sprotoval odpiranju novih stva za okolje in proslor. Dr- Državnega sveta Janez Suš- li zgladiti nasprotja, vendar ran v naravi, posebej v goz- žavni sekretar v njem Mitja nik, Gorenjci ne bi smeli za- razmiSljajoopripravištudije du med občinami Naklo, Bricelj je dal vedeti, da loka- muditi te ponudbe iz Brus- za center na drugi lokaciji. Tržič in Radovljica. Ponudil cije centra za ravnanje z od- Ija. Pomoč tujine bo dobro- Zbrane je tržiSki župan Bo- je pomoč pri iskanju loka- padki ne bo določila Ljublja- došla, ker Gorenjska naza- nit Sajovic seznanil, da se cije gorenjskega centra za na, ampak le potreben kon- duje po razvitosti. Kje je kmečka pamet dpadke proizvajamo če ne bi jo. maja Mestna ob- vsi, a jih nihče ne želi imeti pred svojim čina Kranj predlagala ureditve centra v Tenetišah. Da- pragom. To velja tudi za Go- mijan Perne je dosegel soglas- renjsko, ki edina poleg je z vodstvi krajevnih skup- tranjske z obalo Še nima rešit' nosti Tenetiše in Kokrica, a so se uprli prebivalci. Predsednik ve za skupno obdelavo in odlaganje komunalnih odpad• kov. In kdo je kriv za to? C ERO Janke S. Shišek je na Nö Gorenjskem deluje torkovem srečanju s krajani konzorcij C ERO, ki je dva- v Podbrezjah priznal, da najst let iskal primerno loka- imajo na izfeiro le dve lokaci- cijo centra za ravnanje z od- ji: Tenetiše in Tromejo. Sled- padki. Pri dogovarjanju med nja naj bi imela po ocenah občinami so nekateri župani strokovnjakov več prednosti, držali fige v žepu. koje šlo za kar pa so odločno zavrnili skupni interes. Kranju, domačini in ekologi. Janez kjer z okolico pridelajo naj- Langus iz Ljubnegaje opozo- več odpadkov, so dolgo stali ril, da bo treba uporabiti ob strani. Tržič ni bil član kmečko logiko. Vprašal je, konzorcija, a je ponudil ure- kdo bo ostal na vasi, Če bodo ditev centra ob deponiji Ko- uničili ohranjeno okolje. vor. Po zamenjavi oblasti v tržiški občini je bilo jasno, da Predsednik Zveze ekoloških gibanj Slovenije Karel LipiČ sedanji župan ne bo uresničil je požel aplavz za kritiko žu- obljub prejšnjega. Borut Sa- pan a Štula rja. kateremu se jovic na mreč spoš tuje naspro- zdi n asp rot o vanje obča no v tovanjc večine domačinov. nelegitimno. Kot je priznal Nato so začele deževati po- Janez ^tular, ga mika denar nudbe od drugod. V Komen- iz Evrope, saj Je ekonomija dl se je izkazalo, da so se pre- za občino pomembna. Nje- naglili. Kljub prejšnjim nega- gov strankarski kolega Janez tivnim stališčem dela vosi Suinik je menil, da bi se Go- Podbrezje je župan občine renjci obnašali kot Butalci. Naklo Janez Štular letos ob- če bi zamudili (o ponudbo, novil idejo o centru na meji Ker imajo kmečke korenine, med občinami Naklo, Ra- naj pri odločitvi upoštevajo dovljica in Tržič, katero so modrost svojih dedov! Oni so podprli občinski jetniki. Mi- znali ohraniti naravo za da- nistrstvo za okolje in prostor našnje rodove. Kaj pa bomo bi najbrž sprejel o ponudho. mi pu utrišnjim? Gorenjski Glas ODGOVORNA u REONIOi Marija Vol^ak NAMESTTJKA ODGOVORNE UREDNICE UREDNICO NOVINARJI-UREDNIKI; Bogata]. Alenka 6mn, Igor KavCč. jote KoSnjek Suzana P. KovadČ, UriaPetemel, Mateia Rarit, Stcnan Sale, Vilma Sbnovnik, Cveto Zaptotnik, ir, 5iera n Stalni sodelavd: Maja Bertoncelj, Ma^aŽ CregoriČ, Milena Miklavčč, Miha Naglič Jasna Paladin. Marjeta Smolnikar, 5»mon Šubic, Igor Žerjav OBLI KOVNA ZASNOVA Jemef Stritar. Tncikel TEHNIČNI UREDNIK Crega hlajnik FOTOGRAFIJ Tina DoM, Cofazd Kavčič. Corazd Si nik LEJaORICA Mar)eta Vozlk^ VODJA OGLASNEGA TRŽENlA C0A£N)>KI CLAS je r«|istriran3 e m slonTven« inamVa p&d ii 977^961 Uradu ßS ta intelektua n-o Usimno Ustanovitelj m izdaistdi: Cot«njski d.0.0.. Ktanj / Direki9r»ca: Marija Vol^j&b / Na« ovi Zeisava 1, 4000 Ktanj / Tel' 04/201 4t 00. U*: 1 4i 47 43 13, e «smrlriKe: lel,; 04/201 42 47 (spic;em n« avtoma(&lrem odzivniku 34 ur dnevno); uradne ure' vsdb delavni dan dd 7, do ij. u/e f Corenj&ki glas je poltednik, ishaja ob torkih m petk«h, v rtakladi 22.000 izvodov / Redrl^ priloge. Moja Cortnjsk«. letopcs Cotenjsk« (enkrai letno) m devet lokalnih ptitog / Tisk: SET. d^,, Ijublrana / Narofinirra: tel.. 04/201 42 41 / Crna i2voda: 1,20 EUI^. letna nato{nr-na: U7,0$ Ei^fi; Redni plačniki ima|0 10 popu^la. 20% popusta, letni 2S% popu- ši a, v certe |e vra£uran DD V po stopnji natoSnma se upoiteva od Icko^ ^evilli« fasopi&a do pisn«|e p ^^ Vv ^v N V « ^ 1 ^ * — I >• V- Žaganje hloda z 'amerikanko* Vljudno vas vabimo na SLAVNOSTNI KONCERT belgijskega Pihalnega orkestra in tolkalne skupine ONDER ONS iz pobratene občine Maasmechelen, . . ^ ki bo v nedeljo, 12. avgusta» ob 20. uri na Mestnem trgu v Loki (v primeru slabega vremena v Kristalni dvorani v Škofji Loki) in 15. avgusta ob 20. uri na Egrovem vrtu v Železnikih (v primeru slabega vremena v Kulturnem domu v Železnikih). Igor Draksier. župan Lokacija: Športni park Rovn Selca -17 km od §k. Loke proti Železnikom MALI NOGOMFT-FUTSAL'petek« 17. 8., ob 16. uri • Prve štiri ekipe petkovega turnirja se uvrstijo na sobotnega • Prijave do srede. 15. 8., startnina 25 EUf^ . Informacije Zdravko Markelj 031/723-925 • UNIMOQS • pod šotorom ob 22.00 DRUGI PflAZNIK SLOFUTSAtA sobota, 18. a.-od 9.00 dali« , NAGRADNI SKLAD T-700 EUR • Najboijši igralci maiega nogometa v Sloveniji « PIKADO TURNIR • AMATER, PROFI od19.00 dalje . NAMIZNI NOGOMET od 19.00 dalje • SPEEDMFTER -rnerjenje hitrosti žoge od 10.00 • 22.00 SELCA OPEN 2007 . TENIS • nagradni sklad 230 EUR • ROKOMET • neregistrirani • ODBOJKA NA MIVKI • HOKEJ NA ROLERJIH . STRfier BALL I MALI NOGOMET mladinci sobota in nedelja. 18^ 19. avg nedelja. 19. avg., ob 9.00 sobota, 18. avg.. ob 9.00 ponedsljek. 13. avg.. ob 16.00 wek. 14. avg.. ob 16.00 sreda avg.. ob 16.00 « MAU NOGOMET osnovnošolci čelrlsk. 16. avg.. ob 16.00 . ODBOJKA NA MIVKI mladinci četrtek. 16. avg.. ob 16.00 INFORMACIJE: 5147*776 SßH>RTM PARK ROVN SELCA Dom bodo Južni del zgradbe v Centru slepih, slabovidnih in starejših v Škofji Loki je od začetka avgusta obdan z gradbenimi odri. Začenja se obnova, vredna 1,3 milijona evrov. Dan i ca Zavri Žleb j r äkofja Loka • Z nadgradnjo dveh nadstropij bodo domu pridobili 840 kvadratnih metrov povrfine. V novih prostorih bodo za zaposlene nove sanitarije, garderobe in upravni prostori, stanovalci pa bodo pridobili večnamenski prostor za prireditve, kapelo, knjižnico, frizerski salon, prostore za fizioterapijo in delovno terapijo ter bolniško posteljno dvigalo. Domske zmogljivosti s tem ne bodo povečevali, pravi direktorica doma Stanka Vauh, pač pa bodo hkrati rešili tudi problem ravne strehe nad negovalnim oddelkom, ki jO ie že treba sanirati, pridobili pa bodo tudi požarno stopnišče. V prostorih, ki se bodo ^ marca mora biti gradnja v Centru slepih, slabovidnih in starejših v Škofji Loki končana sprostili v pritličju, pa načr- tujejo razširitev kuhinje in prve projektne dokumenta- pralnice. dje za obnovo se je začela že |i, nekaj pa bo posojila. Gradbena dela, Id jih izvaja novald doma in njihovi svojci. Upa, da za stanovalce nie "V času gradnje bo biva- leta 1998. Leta 2002 so za- na razpisu najugodnejši po- gradbeni hrup ne bo preveč Čeli obnavljati kodovnico, nudnik, domače gradbeno moteč, za tiste, ki ga utegnejo najtežje prenašati, pa bodo v tem času uredili po- prosimo za strpnost in razumevanje, saj je ta tež- no, zato njih in tudi bližnje sedanja obnova južnega podjetje Tehnik, morajo biti (nižjega) dela doma pa je končana do marca 2008, prvi večji naložbeni zalogaj. dodaja Stanka Vauh, ki seben prostor s petimi po- ko pričakovana gradnja veli- Del sredstev za to 1,3 milijo- malo za šalo malo zares do- steljami. V prihodnje načr- kega pomena za dom in lo- na evrov vredno investicijo daja, da bodo poleg uradne- tujejo še adaptacijo severne- kalno skupnost, " pravi di- bo prispevalo ministrstvo za ga gradbenega nadzornika ga dela doma, ob tem pa rektorica. Stavba je bila delo, nekaj imajo sami. ne- (Lokainženiring) nad grad- upajo, da nanjo ne bo treba zgrajena leta 1970, izdelava kaj bodo prispevali donator- njo skrbno bed«li tudi sta- čakati desetletje. V Skofjl Loki ponovnih volitev zdaj) ne bo Škofjeloški župan Igor Draksier je v sredo prejel sklep ustavnega sodišča, s katerim je to do končne odločitve zadržalo sodbo upravnega sodišča v zvezi s ponovnimi volitvami župana v Škofji Loki. Danica Zavkl ŽLiBiR sodbo upravnega sodišča ...................................... nastale zanj nepopravljive Skofja Loka - Kot je znano. posledice, je ustavno sodišče je upravno sodišče julija iz- zadržalo izvrševanje sodbe, dalosodbo,vkateriodobän- je dodal Drakslerjev pravni ske volilne komisije zahteva, zastopnik Franci Matoz. da na voliščih Gosteče, Go- "Ustavno sodilČe bo zadevo dešič in Sveti Lenart ponovi reševalo absolutno prednos- novih volitev na omenjenih treh voliŠČiii. Kakršnakoli na Drakslerjevo pritožbo reagirajo tako hitro, zgolj bo že končna odločitev us- sedemnajstih dneh, in to še tavnega sodišča, io bo treba med sodnimi počitnicami. županske volitve. V zvezi s pravnomočno sodbo upra- vnega sodišča se ie Igor tavno pritožbo tno, zato pričakujemo, da bo septembra ali oktobra us- tudi spoštovati, sta dejala Draksier in Matoz. Drakslerjev protikandidat Dušan Krajnik, ki je na jesenskih volitvah dobil le 16 glasov manj od nasprotnika in je zaradi domnevnih medtem ko je njegovo, ki jo vložil decembra lani. le Čeprav tudi prednostno, obravnavalo šele po petih mesecih. "Še vedno verjamem v naše sodstvo in v njegove pravične odločitve. Draksier pntožil na ustavno dokončno vsebinsko obrav- nepravilnosti na volitvah Če pa bo šlo mimo očitanih sodišče, slednje pa je sedaj navalo. Obstaja velika verjet- vložil pritožbi na upravno in in dokazanih napak, ki so se odločilo» da izvajanje izpodbijane sodbe upravnega zadrži. "Takšno odločitev sem pričakoval, upoštevana je nost, da bo sodbo upravnega sodišča tudi dokončno ustavno sodišče, ne namera- zgodile na županskih volit-va le čakati, kaj se bo zgodi- vah v Škofji Loki, potem je razveljavilo," je optimističen lo. "Sklep Matoz in dodaja, da se ustavno sodišče le v redkih ustavnega nad njim še kakšno sodišče, sodišča, sprejet ta teden, mi sodišče za Človekove pravice kot stranki v postopku v Stiasbourgu," pravi Kraj- bila tudi moja zahteva po primerih odloči, da zadrži omogoča, da v dvajsetih nik. Znova ponavlja, da v prednostnem obravnava- kako pravnomočno nju," je na včerajšnji no- ločitev, kakor se je to zgodi- vinarski konferenci povedal lo v tem primeru, aktualni Župan občine Škof- » Do končne odločitve us- dneh vložim svoje videnje, na kakšen način so mi bile tem primeru ni ključno vprašanje, kdo bo loški kršene ustavne pravice," je župan. Krajnik ali Draksier, je Loke. Draksier je v svoji pritožbi dokazoval, da so mu bile tavnega sodišča stvari miru- občinski volilni dejal Krajnik, ki se je včeraj z družino že pripravljal na odhod na dopust. Pre- pač pa gre za pravičnost in za občutek državljanov, da pri tako pomembnem de- sedaj ni treba na senečen je bil zlasti nad dej- janju, kot so volitve, ne gre pravice, in ker bi lahko s vrat na nos razpisovati slvom, da je ustavno sodišče za nobene malverzacije. GORENJSKI GLAS petek, 10. avgusta 2007 vilma Manovnik (§>s-glas .si 7 Skakalci na Jutri se v Hirtenzartnu začenja letošnja sezona za poletno FIS Veliko nagrado, naši pa stavijo tudi na dobro razpoloženje v ekipi. Vilma Stanovnik f SLOVbNIA gorenje gorenje gorsi gorenje i AUOI Ljubljana, Kranj * "Moram priznati, da je pred prvimi res pomembnimi tekmami v sezoni vedno nekaj negotovosti. Tako je bilo, ko sem še tekmoval, in tako je zdai. K sreći je najprej na vrsti poletiia sezona in bo do zime mc^o^e Še kaj izboljšati, " je pred odhodom naše trenutno najmočnejše skakalne reprezentance na prvo tekmo poletnega svetovne^ pokala povedal športni direktor Frand Petek, ki je hlaa-ti priznal, da je imel v zadnjih mesecih precej dela z usklajevanjem med ekipami ter kjubi in reprezentarKami, "Želim si sodelovanja med vsemi, ki delamo za razvoj smučarskih skokov, in stvari sedaj že kar Primož Piki in jemej Damjan na bi bila na prvi tekmi poletne velike nagrade glavna adut lepo tečejo/' dodaja Frand Pet- Športnega direktorja Frandja Petka in glavnega trenerja Ari Pekka Ntkkole. s-« ow*^ tuČH O Auöt ^ ? iS-» ek, ki je mesto prvega moža med trenerji tudi letos zaupal na. Primoža Pikla, Roka Ur Ariju Pekkj Nikkoü. Ta je za banca, jureta Šinkovca, Rober prvo tekmo FIS poletne Velike & Kranjca in Mitja Mežnarja. in motivacije za treninge 2 ekipo. )e pa zato trenutno v še vedno odlični formi dva- ningih pokazal tudi na na pomembnejših tekmah.' kot Jemei Damjan, ki nagrade, ki se začenja z jutriš- Kot vse kaže, pa se od tek- kratni zmagovalec tekem ce- poškodbi kolena spet ska njo ekipno in nedeljsko posa- movanj poslavlja Rok BenJco- linskega p)okaia Primož Piki, mično preizkušnjo v Hinter- vk, pa tudi Peter Žonta naj do ki si želi, da bi podobno do-zaitnu, izbral Jerneja Damja« sedaj še ne bi zbral dovolj moä bre skoke kot na zadnjih tre- odrazilo tudi na tekmah. vse bolje, si želi, da bi se c bro razpoloženje v cJd VABILA, PRIREOm/E Tek okoli Bohinjskega jezera * V nedeljo, 12. avgusta, bo ob 10, uri na prireditvenem prostoru Pod Skalco start jubilejnega, lo. teka štirih srčnih mož okoli Bohinjskega jezera- Informacije: Urška Cesar (051/323 805). M. B. Tek okoli Blejskega jezera • V nedeljo, 12. avgusta, bo ob 10. uri start teka kluba Polet okoli Slejskega jezera. Start bo v veslaškem centru v Mali Zaki. Ob lO.lO bo otroški netek- movalni tek na 500 ali 1000 metrov. M. B. Veslaški maraton v Bohinju • Kajak kanu klub Bohinj organizira 1. veslaški maraton na Bohinjskem jezeru. Tekma bo jutri, n. avgusta, s štartom ob 9. uri pri cerkvi sv. Janeza v RIbČevem Lazu. Moški veslajo na i6 km (Štiri dofžine jezera), ženske na 8 km (dve dolžini jezera). Informacije: Stane Klemene (041/667 070)- M. B. Sedmi šahovski turnir v Šobcu • ŠD Corenjka Lesce vabi na rating odprti turnir v kampu Šobec, ki bo potekal v ponedeljek, 13. avgusta, 2 začetkom ob 17. urt. Prijave sprejemajo do 15 minut pred začetkom tekmovanja. Na šestem turnirju je z osvojenimi 6,5 točke zmagal MK Dušan Zorko (ŠS Tomo Zupan Kranj). Informacije Nejc Petrovič, CSM: 041/461 606 ali na elektronski naslov: nejc_petrovfc@hotmail.com. O. O. ATLETIKA Kranj V Osako tudi trije Gorenjci Upravni odbor Atletske zveze Slovenije je na sredini seji potrdil 13 atletov in atletinj, ki bodo nastopili na svetovnem prvenstvu, ki bo od 24. avgusta do 2. septembra v japonski Osaki. Med njim so tudi trije Gorenjci: Brigita Langerholc j), kt bo nastopila v teku na 800 metrov, Matić (Triglav Osovnikar (Mass), ki bo tekmoval na 100 in 200 metrov, ter Rozle Prczelj (Kranj), ki bo skakal v višino. Ma seznamu nI jolande Čeplak, ki je osumljena uživanja prepovedanih poživi! in )e v začasnem suspenzu. V. S. Triglav Gorenjska želi na vrh Z nedeljsko tekmo proti Muri 05 bodo nogometaši Triglava Gorenjske začeli letošnje tekmovanje v drugi slovenski ligi, kjer so si za cilj zastavili vzpon na vrh in v prvo ligo. Vilma Stanovnik Kranj - Gorenjska ima v novi sezoni v 2. SNL enega samega predstavnika, kranjski Tri« glav Gorenjska. Ekipa trenerja Uroša Bučana bo prviČ na preizkušnji v nedeljo (začetek tekme ob 17.30) proti ambicioznemu Idubu z bogato tradicijo, Muri 05, vstop na kranjske tribune pa bo prost. "Klub si je za novo sezono postavil bolj smele cilje, ekipa je precej spremenjena, bolj izkušena in zrela. Starejši igralci Plastovski. Stoja- Danijel Marčeta in Miha Novak (v belih majicah) sta nov, Trgo ter novinca Robnik predstavnika novega vala v ekipi Triglava Gorenjske, ki se in Banič (prej Šenčur) pome- je dobro upirala italijanskemu Lecceju na tekmi v Trbižu. nijo jedro ekipe, kjer se bo predstavil tudi Emeršič (pri- haja s Štajerske, šmdira v nij, Rudar so moštva za vih, _ Ljubljani) in domači up Mar- kjer pa se vidimo tudi mi. četa (reprezentant), ki kot Jasno: prva liga je cilj • obe- Prvenstvo bodo ta ko- mladinec že igra za Člane, nem pa si želimo končno nec tedna nadaljevali tu- Mlada jeseničana ZoUč in nove tribune, posluha godi prvoligaši. Ekipa Dom- beljak trkata na vrata prve renjskega gospwiarstva ..." žal ki ie v torek s i • 1 iz- enajsterice, kjer pa ostaja Ta konec tedna pa prvi gubila na povratni kvali- tudi jedro iz prejšnje sezo- krog čaka tudi IretjeligaSe. , . . ne. Klub je finančno urejen. Ekipa Tinexa Šenčurja bo že iikacijski tekmi za ligo kronično pa nam manjka danes ob 20. uri doma igra- prvakov v Zagrebu (sku- nekaj večjih pokroviteljev, da la z Roltekom Dobom, eki- paj iz obeh tekem 5 12 za bi lahko tudi na tem podro- pa Kranja pa bo gostovala Dinamo) in se poslovila ^^ slovenskim prvo- pri Jadranu Dekanih. V ne- od evropskih nastopov, '»g^Sem." pred začetkom deljo bo ekipa Radomelj ob ostovala ri Naf ^^^^ sezone pravi direktor iS. uri gostila MNK Izolo, O JU gos ova a pn a MiranSubicindodaja: "Kon- Jeseničani pa odhajajo na kurenca bo huda. Bela Kraji- gostovanje k ekipi Brd v Vina, Mura, Bonifika, Alumi- polže. ti v Lendavi. www. n ktnglQ v. com TRIGLAV GORENJSKA, Kranj MURA 05, Murska Sobota Mestni stadion Kranj, 17.30 - začetek nogometne sezone BREZPLAČEN OGLED PODARJA GORENJSKI GLAS! * IZPOLNITE KUPON IN UGANITE IZID! * NAGRADO PODARJA SIEMENS SLOVENIJA Gorenjska si v sezoni 2007/2008 želi prvoligaša, želi si dobrega nogometa! Pridite in bodrite naše fante na poti do zmage! Dejan Robnik, Dejan Plastovski, Danijel Marčeta, Rok Dolžan, Dejan Burgar, Meš Mertefj, Igor Stojanov, Sani Trgo, Luka Banič, Danijel Vojinov, Izlok Ukozar, Miha Novak in vsi drugi POTREBUJEJO VAŠO POMOČ! KUPON ODDAJTE PRI VHODU NA TRIBUNO NAPOVEDUJEM REZULTAT TEKME Triglav Gorenjska : Mura 05 _: R^zu^tat je naDoveOaNal: 8 Simon. .SI GORENISKl GLAS petek, IO. avgusta 2007 V Kranjski Gori prel(uhavajo vodo 4 stran so sporočili, da so v zadnjem tednu dvakrat vzeli po tri Direktorica komunale vzorce pitne vode - 2. in 7. Henrika Zupan pravi, da do avgusta. Medtem ko bodo okužbe pride v 24 urah, ne- rezultati analize nazadnje kateri pa so zboleli Šele ne- vzetih vzorcev predvidoma kaj dni po njihovem ukrepa- znani danes, pa so bili naj- u. "Ni še potrjeno, da so prej vzeti vzorci skladni s bile zadnje zdravstvene teža- predpisi. "Preventivni ukrep ve nekaterih domačinov in prekuhavanja pitne vode še gostov povezane z vodo." traja do preklica," je pojasni- pravi Zupanova. Z Zavoda la dr. Majda Pohar, vodja od- za zdravstveno varstvo Kranj delka za higieno na zavodu. nesreEe Nomsnj Mlad! motorist nepravilno prehiteva v sredo ob 13.33 ^^ j^ ^^ reglonafni cesti Bled-8ohinjska Bistrica hudo ponesrečil i6-letni motorist z Nomenja. Po regionalni cesti je z 8leda peljal proti Bohinjski Bistrici. Pred križiščem za Nomenj je zapeljal na nasprotni vozni pas in po njem prehiteval kolono vozil. Ko je pripeljal do usmerjevalnega otoka iz granitnih kock, ki stoji pred knžiSČem in fizično loči smerni vozišči» je vožnjo nadaljeval po nasprotnem pasu mimo usmerjevalnega otoka. Tedaj je v križišču 36-letnI tuj državljan» voznik osebnega avtomobila, pravilno zavijal levo. Mladi motorist je zaradi nepravilnega prehitevanja trčil v prednji levi del avtomobila, potem pa padel po vozišču, pri Čemer je utrpel hude rane. Voznik avtomobila je dobil lažje rane. Motorista so s policijskim helikopterjem prepeljali v klinični center v Ljubljani. S. Š. KRIMINAL Domžale Odkrili tatova televizorjev Ljubljanski kriminalisti so te dni na pristojno državno tožilstvo podali prijavo zoper 34-letnika iz okolice Ptuja in 30'let-nika iz Maribora, saj ju utemeljeno sumijo, da sta storila kaznivo dejanje velike tatvine. Domžalski policisti so 23. oktobra lani prejeli prijavo državljana Madžarske, da so mu neznanci prek noči s počivališča v Lukovici odtujili tovorno vozilo Mercedes Benz Actros s priklopnikom, na katerem je bilo naloženo večje Število LCD televizorjev, skupaj vrednih kar 164 tisoč evrov. Tovorno vozilo s praznim priklopnikom so naslednjega dne našli v okolici Mengša. V kasnejši minalistični preiskavi je ljubljanskim kriminalistom uspelo identificirati storilca tega dejanja, ukradenih LCD televizorjev pa še do sedaj niso nalli. Oba osumljenca sta po navedbah policije že v preteklosti storila podobna kazniva dejanja, zaradi katerih trenutno tudi prestajata zaporne kazni. ŠKOF{A LOKA • Pobegnil brez vozila Neznani storilec je pred kratkim vlomil v skladišče prevozniškega podjetja v Škofji Loki in nameraval ukrasti pnevmatike različnih dimenzi), vrtne kosilnice in Športna kolesa različnih znamk. Pri vlomu so ga zalotili, zato je pobegnil peš, vozilo, s katerim seje pripeljal, pa pustil na kraju. Vozilo so policisti zasegli. S. Grdo na sankališču Na poletnem sankališču v Kranjski Gori se je v torek hudo ranil 46-letni tujec. Vzrok nesreče še ni znan, domnevajo pa, da je verjetno kriv človeški faktor. Simon Šubic Kranjska Gora - Adrenalinski spust po poletnem sankališču v Kranjski Gori se je v torek popoldne slabo končal za 46-letnega turista, po naSih podatkih državljana švedske. Policija poroča, da se je okoli 12.20 spustil po progi Besna Pehta, ki ima zaietišče na zgornji postaji sedežnice Vitranc I. Po približno sto metrili sankanja po precej strmi progi s pov» prečnim naklonom 20,5 odstotka je v desnem ovinku pri hitrosti približno 40 kilo» metrov na uro padel 12 sani in se nato kotalil navzdol Še približno dvajset metrov. Nesreča se je pripetila na strmem in težko dostopnem terenu, zato so jeseniškim reševalcem nuine medicin- Nesreče na poletnih sankališčih so zelo redke. V Sloveniji sta se doslej zgodili dve. sani, pripel z varnostnim ske pomoči na pomoč pri- pasom in ga seznanil z skočili gorski reševalci iz osnovnimi navodili, nači- uprave Kranj. Kranjske Gore. Ponesrečen- noni manevriranja in var- zgodilo," je sporočil Huse Bakrač s policijske faktor. Sani, s katerimi se je peljal nesrečni turist, so dali tudi v podroben strokovni Po razlagi Romana Slivni- pregled. ca so oskrbeli, nato pa so ga nostnimi ukrepi. "Policija ka. tehničnega vodja RTC V Kranjski Gori so sicer s helikopterjem odpeljali še raziskuje, zakaj je ljubljanski klinični center. državljan padel. Po naših kjer je ostal na zdravljenju. Vzroka nenavadne ne- Žičnice Kranjska Gora, sota- prvič izkusili takšno nezgodo. podobna pa se je v preteklosti že zgodila na pole-ki bi tedaj stale v bližini ne- Ča. Ugotovili so, da ne na sa- tnem sankališču na Pohorju. podatkih morebitnih prič. i po nezgodi preverili tehnično brezhibnost sankal i š- zgode še niso odkrili. Poli- zgode, ni, s ponesrečenim neh ne na progi ni nobene Kranjskc^orsko poletno san- cija navaja, da je delavec na tujcem pa tudi še nismo okvare ali poškodbe, zato do- startu sanka ške moža, ko se le proge v mogli govoriti. Morda nam mnevajo, da je nezgodi naj- kališče je že v torek popoldne začelo znova normalno bo on znal pojasniti, kaj se verjetneje botroval Človeški obratovati. Kran Odnesli več fotoaparatov Neznani storilci so v sredo zgodaj zjutraj vlomili v prodajalno na Koroški cesti v Kranju, iz katere so odnesli več fotoaparatov različnih znamk, skupaj vrednih približno osemnajst tisoč evrov. Rodica pri Domžal^ih Pobrali so le cigarete Pred dnevi so neznani storilci vlomili v gostinski lokal na Rodic) pri Domžalah, iz katerega so odnesli cigarete In pijačo. Lastnika so olkodova za približno petsto evrOv. S. S. Od 30. julija vas pričakujemo na novi lokaciii« ovo oico Raifreisen St s Zoisove 1 seli ne Nosorje^ 3. V novih, boljših prostorih bomo se ložje pnduhnili voiim ždjQH>* Eä lÄNKÄ Kadiki posedajo po terasah Gostinci zaenkrat nimajo težav z gosti, ki bi hoteli kaditi kar v lokalu. Kranj • V zadnjih dneh. odkar velja strožji protikadilski zakon, smo v več velikih in malili gostinskih lokalih na Gorenjskem preverjali, kako se diže stroge prepovedi kajenja v zaprtih prostorih in prepovedi prodaje tobačnih izdelkov mlajšim od osemnajst let. Povsod smo naleteli na enak odgovor za zdaj z gosti, ki kadijo, ni prav nobe- Gostinski lokali so bili ta teden bol) ali man) prazni, prece) nih težav» saj se raje usedejo bolj polne pa n)ihove terase, i ta» cmi na teraso, prav tako tudi drugi, tako da so lokali večino- smo izvedeli, da m] bi v sre- notranjosti doma, za kateri ma pr3?.ni ves dan. Dokler do zdravstveni ini^nektor na- dom je Slo, pa niso razkrili. ne bo nastopila mrzla zima, letel na kajenje v notranjosti Tržna inšpektorica, ki je torej večjih težav ne bodo enega od gostinskih lokalov nadzirala upoštevanje prepo- imeli, razen morda z najbliž- v Kranju, vendar pa nam te jimi sosedi, saj je sedaj na te- informacije ni uspelo pravo-rasah precej bolj glasno tudi časno preveriti. vedi prodaje tobačnih izdel kov mladoletnim osebam in javno označevanje prepove po 22. uri. Inšpektorji za delo so do di, je na Gorenjskem pregle Da gostinci in tudi deloda- torka pregledali Bolnišnico dala tri bencinske servise, tn jald novi zakon (za zdaj) kar za ginekologijo in porodniš- večje trgovske centre in šes resno jemljejo, ugotavljajo tvo Kranj ter zdravstvene trgovin ter manjših proda tudi inšpektorji, Po podatkih ministrstva za zdravje so zdravstveni inšpektorji na domov? Kranj, Tržič, Kranjska Gora in škofia Loka. jaln. Večiih kršitev zakona n ugotovila, v štirih primeril enem od zdravstvenih pa je izrekla opozorila, ker n Gorenjskem v nedeljo, pone- domov so ugotovili kršitev, a bilo poskrbljeno za ustrezno deljek in torek opravili 140 je inšpektor izdal zgolj opo- objavo opozorila o prepovedi pregledov, vendar kršitev niso ugotovili. Neuradno zoriio. Kol smo izvedeli» je prodaje tobačnih izdelkov nekdo od zaposlenih kadil v mlajšim od iS let. •J 107 Priloga Gorenjskega glasa Predavanje Berte Golob o skrbi za slovenski jezik na srečanju Slovencev preteklo nedeljo na Višarjah Stvar Časti Berta Golob Ugledni ljubljanski uni- k ti enakovreden vsem dm-ffljn jezikom. venijah primemo razumsko in Čustveno naveže m doma- nost in z matemim jezikom Med tisoäiijami jezikov sve-tudi vse druge dedne časti, ta tudi slovenski. Menda je Težko je biti majhen sredi ö jezik? Dom. Dom je jezik. Zdrseli bi nazaj in še globlje, eden najbolj spevnih jezikov. verzitetni profesor dr. Kard velikanov in to vsak po svoje Sporazumevanje v materin- kot smo kdaj bili: v stanje je- Menda mu je z veliko spošt- OŠtir je ob neki priložnosti izkušamo vsi. Težko je že-dejal, da glede materinščine brati po domače, Če vsa sre- ščini • vem: v pre nekateri družini sta materinščini dve! zikovne rabe s skrajno ome- Ijivostjo prisluhnil Rabin-jenim radijem - za občasni dranat Tagore in zaznal v ni najbolj pomembno, ali se mami reče mama ali Mutter nja moli in prepeva le nem- - prepevanje domačih pesmi popoldanski klepet, za lokal- njem soroden zven s svojo ško, italijansko, angleško, (v obeh), oblikovanje sloven- no časopisje, za kako nostal- materinščino. Razumljivo: ali kako drugače» kajti ne gre n^džarsko, špansko. Kolikor skih besedil za različne pri- gično popevko in za študij jezikovno smo se rodili iz toliko za glasovno podobo, jezikov znaš, toliko mož veljaš, ložnosti, branje slovenskih jezikovne eksotike. Niso več skupne maternice indoev- ampak za Čast • matemi jezik je sicer preizkušena resnica, knjig in sprotno prijazno redki primeri, da se pred- ropskih glasov. A matemi je- da je stvar Častil Za priložnost, ko se podaš utemeljevanje, zakaj je vse to vsem mJadi sporazumevajo zik je materni, ker je stvar Nemara nam je znano, da med svet Ln ko ta potrka na potrebno, dragoceno in ko- v spakedrani slovangli, ma- Časti. Za Slovence vseh treh je bi. Anton Martin h grehu tvoja vrata. A ne za vsako- ristno. Občudovanje mater-prišteval tudi nespoštovanje dnevnost in vsakdanjost, nega jezika (maternega aH gično prevzeti od tujih glasbenih besedil in ritma ter Slovenij, našega enotnega kulturnega prostora, je to pač maternega jezika. Materni Res je dobro in prav, da se očetnega), odkrivanje njego- angleškega računalniškega slovenski jezik. jezik je ključ do zveličavne omike. Danes vemo • za to mlad človek izuri v tujem je- vih značilnosti, primenaje z besedišča. Pa je fizik dr. Bo moj vnuk Še pel slovenske 2ÜCU, a če se sredi Slovenije večinskim ali kakim drugim Samo Kuščar prevedel in na pesmi, se bc zavedal svojih lo- govorijo dejstva, da sta se otrok predšolske starosti po- jezikom. Slišim ugovor, da novo ustvaril • podobno kot renin? Vprašanjeru le popev-kultura v širšem pomenu be- hvali, da že "zna" angleško, tega ne zmore vsak. Zmore, nekoč Dalmatin - vrsto do- karska domislica. Odgovor češ My name i$ Tom, stopa Če se riavedenega zaveda. Po mačih izrazov za novo po- pa je negotov. V globalnem nezavedno nevarno čez svoje, preprosto, predvsem dročje že v času, ko je bila svetu z imperialistično težnjo enega javnosporazume-valnega jezika tiči toliko več- sede in omika v ožjem pomenu bogato razvili pri narodih, ki so kmalu dobili preve- mejo pripadnosti sebi. Te- pa s kančkom ponosa. Ko je kompjuterizacija na Sloven-deno Sveto pismo v domaČi meljni vzrok za to je v domo- ined vojno nemSka uprava skem videti Še sanjski pojav jezik. Smemo biti ponosni in vini en sam: iz polpreteklosti hotela mojega sovaiČana raz- in je za rabo imel v Ljubljani ja nevarnost, kolikor manjši Menda je Pravični tudi srečni, da smo med njimi tudi mi. Pri Slovanih med zgodnjimi. Ali je možno v to simbolnost ujeti kaj slovenstva? zanemarjan Čut za domo- glasiti za Germana, češ Hen računalnik predvsem InŠti- je narod s svojo materinSČi- Ijubje, kar hodi vštric z zane- Schiler, Sie sind ja ein Deutsc- tut Jožefa Štefana, marjenim odnosom do pre- her!, je la v skrajno tveganih no. Ne moremo red. da nas Z go re razjed uje se Mat i je veliko, tudi Če se sešte j emo okoliščinah odgovoril: Ne, Marija, sijajna, spokojna zre z vseh strani sveta. Lahko pa J .vv, ^.w.^...,..-. Matemi j ezik je stvar časti! jaz sem Slovenec, Pripad- svet pod seboj ... Tudi s te (p)ostanemo veliki I Dokazov narodom Tako visoko, kot zdaj stojimo Najbrž se edino s to zavestjo nost rodu in domu in jeziku gore, s Svetih Višarij, z raz- naše kulture ni le za bisago, s Slovenci v svoji državni sa- da sredi večinskega neslo- je res stvar časti. Kako pa je zdaj doma.^ Prikrito in očito se nam dnevno gledne točke v vso stvamost svojimi velikani duha in srca naših treh Slovenij: k SoČi, segamo do istih zvezd kot Savi, Dravi, Donavi, Čez mor- drugi narodi. Stvamost je pereča za Slo- S prepoznavnostjo jezika in s trdoživostjo set tisoč kvadratnih kilome- določil angela mostojnosti z zavestjo eno- venskega jezika gojiti matc- I tnega kulturnega prostora ob ri;iščino iz roda v rod. Ta iz- w.»^ -.«r., ^w*. Variiria, pa smo vas rojakih po bližnjem in kušnja je predvsem vaša in ta vsiljuje v zavest monolingvi- ja - v duhovno delto sloven- j .. daljnem obzorju, Še nismo izkušnja je dragocena. A kdo stična miselnost enega spo- ske biti. Njen povezovalni vence v matičru deželi in za se z zgodniim stali- V združujod se Evropi naj prvi poskrbi, da se otrok razumevaliiega jezika za šir- tok ostaja jezik. Ne edini, a vse, ki živijo/živite zunaj nje- , je slovenski jezik na najvišji in mladostnik starosti pri- ni svet, a če bi zmagala, bi iz- gotovo najpomembnejži. In nega ozemlja; mnogi v nam prCVOQOrn bmseljskl družbenopolitični memo v teh nažih treh Slo- gubili tisočletno samobit- Vsak jezik bo slavil Gospodo! komaj predstavljivih širjavah _ . daleč zunaj skromnih dvaj- Svetega pisma v slovenski jezik uvrstili med visoko kulturne narodne skupnosti. Naj med njimi ostanemo V ni em. viharje / fow- loi» Rosnj»» trov naših tal. V ohranjeval-nih družinskih in društvenih gnezdih slovenstva tamle čez na avstrijskem Koroškem, na Tržaškem, Fiu'lanskem in naprej v Porabju in Se naptej vse do Ognjene zemlje. Kamor stopi mi noga, na doma» Čih sem Üeh; kamer hoče srce, pri svojih ljudeh...? Da, dokler nas druži Istd ljubezen. Zublji in plameni domovinske pripadnosti - jezik je njen poljub in objem • nas bodo morali prežarjati, da bomo novim rodovom ohranili, kar je bilo ohranjeno nam. Ne vpelji nas v ski^- njavo, da bi podlegali velikim zato, ker nas je malo. Reši nas vsega hudega, vnemame-ga odnosa do maternega jezika, da nas ne bo sram pred prestolom Pravičnega. 1 IO gorenjski glas petek, 10. avgusta 2007 POGOVOR Razgledi Eiena Pečarič, 56 let» se bori za neodvisno življenje invalidov in s tem za višjo kakovost njihovega življenja, to pa se da v praksi zagotoviti z uveljavitvijo osebne asistence, prilagojene potrebam uporabnikov. ožnosti za vse Elena Pečarič, diplomirana filozofinja in sociologinja kulture, kandidatka za predsednico republike slovenije Euna Novak dobiti vsak državljan ali dr- ..............................................................................žavljanka priložnost, da se Javnost vas pozna kol eno od izkaže. To priložnost je tre- usUnoviteijic Društva za kuJ• ba zagotoviti s praktičnimi turo in teorijo hendikepa • političnimi potezami. YHD. Sedaj vstopate v politiko. II It javnosti se po Kako vas bodo obravnavali m drugi kandidati? Pričakuje- že nekaj časa. V društvu se te nizke udarce? že od vsega začetka vkijuču- "Pripravljena sem na vse. jemo v politično dogajanje, Pričakujem tudi nizke Jaz ne dojemam politike samo kot državni zbor in udarce, ampak mislim, da se bom znala ubraniti. S vlado; politiko razumen ve- svojo držo in govorjenjem liko širše, to pomeni, da je bom dosegla, da se bo nizek politika vse tisto, kar vpliva na življenje. V društvu udarec vrnil kot bumerang k tistemu, ki ga bo sprožiL YHD že dolgo pišemo in Ne bo me prizadelo. Ničesar se ne t>ojim v kampa- n)i dajemo pobude za soobliko-vanje določene politike, predvsem s področja socialnega varstva. V bistvu od]o- Zbrati morate tri tisoč pod» čitev, da kandidiram, izhaja pisov, formirati predvolilni iz vsebin, tematik, kot so štab. človekove pravice, enake možnosti, pa tudi vsebin, tematik, ki so boli na obrob- " Z bira nje podpisov se na upravnih enotah začne 20. avgusta. Ker me podpira , ki jih v običajni in visoki politična stranka, moram politiki ni." Kateri so žgoči problemi v Sloveniji? Kaj vi zaznavate kot problem? "Kot kandidatka za predsednico vidim velik pro- že v odnosu med zbrati tri tisoč podpisov. ApeUram na vse, da mi pomagajo zbrati potrebne podpise, oktobra pa le čim več glasov. Moj volilni štab temelji na prostovoljnem delu. Pravkar sem dala tiskati plakate, ki sem jih predsednikom republike in sama plačala. Postavili smo predsednikom vlade. To je tudi spletno stran www.ele-problem, ki se odraža tudi na-priloznosti.com- Če mi na drugih ravneh. Mislim, bodo okoliščine dopuščale, da v družbi ni več vrednot, bom šla tudi po Sloveniji. Zdi se, kotda je samoumev- Ne mislim pa biti na vsa-no, da se nekatere stvari pač kem vogalu. Ni to najbolj dogajajo. Nekateri kradejo, bistveno. " pa zanje ni nobenih sankcij. Določene stvari se pona- Ali se boste Se posebej zav* rejajo, npr. diplome, pa zemali za kakšno skupino spel ni nobenih sankcij, prebivalstva? "Najbolj sem doma na področju socialnega varstva. Enakost mora biti ena- Imam občutek, da državljani in državljanke dobimo vse preveč negativnih zgle- "Ce bi bila dov. Včasih se zdi, da si ne- kost za vse. Ne moremo biti spameten, če ne izkoriščaš enaki, če so eni bolj enaki kot izvol ena za drugih in vseh priložnosti, drugi, če želim doseči ena- To me moti. Mislim, da ni kopravnost, moram hkrati niti odgovornost pri izboru tike. Pri veliko stvareh orjem Čez poraze še boljša in moč- prCdSCdmCO prav. Moramo biti solidar- poskrbeti, da bo nekdo, ki je svojih predstavnikov, Sledim ledino, tako je že od nekdaj, nejša. Poskušam osmisliti ni, seveda moramo gledati na primer Rom, imel zago- italijanski politiki in se mi Nekdo mora biti prvi. Včasih obdobje, ko sem brez volje in republike, tudi na lastne koristi, ven- tovljene enake pravice in zdi, da je razlika. Saj so tudi se vprašam: "Zakaj pa nisem imam manj energije. bi najprej II dar ne smemo škodovati dolžnosti kot jaz. Tako ra- dnjgim. Mislim, da je treba obnoviti solidarnost med zumem boj za enake možnosti za vse." v Italijanski politiki bandiü, tista, ki caplja za večino? " vendar je način vodenja poli- Včasih si tudi utrujen od Kaj bi najprej spremenili, Če tega. da moraš vedno orati le- postanete predsednica? tike v večini drugačen. dino. uredila dostop ljudmi. za invalide Kandidirale z geslom Pri do prostorov predsednika "Poudarjala bom vsebine Državljani in državljanke bi bolj aktivni in odločni, da bi hudo, vendar seznam poteg- rial vlade, ne vem. Najprej bi lož nos ti za vse. Kaj bo glavna tema vaše predvolilne kampanje? Kaj bi želeli, da se v politiki Boste s svojim žledom poskušali vplivati na aktiviranje drugih državljanov.^ "Računam tudi na to. Že- spremeni r "Mislim, da bi se morala raven kulture in raven Kaj vas Žene naprej? "Trma. Grize me nepravičnost, če nekdo skuša ne» "Najprej bi morala priti do predsedniške mize. Na Erjavčevi 17 (sedež predsednika RS) je veliko stopnic. Mogoče je kakšen prehod skozi splošnega znanja dvigniti, lim, da bi bili vsi državljani koga uniÖti. Kdaj mi je tudi podzemne garaže ali sekreta- iz 14. člena Ustave RS, ki morah pričeti bolje vredno- razmišljali s svojo glavo in se niti iz malodušja, depresije. republike, üh razumem tako, da mora titi svoj volilni glas in dvig- vključevali v oblikovanje poU- Imam to moč v sebi, da grem morali urediti dostop za invalida/ 1 GORENJSKI GLAS petek, 1Ö. avgusta 2007 11 POGOVOR Razgledi Predsedniška tekma za prvaka Slovenske nacionalne stranke Zmaga Jelinčiča Plemenitega ni novost. Upa na vsaj deset odstotkov glasov, a bi bil, kot pravi, z veseljem predsednik zavednim Slovencem, med katere uvršča kajpak tudi sebe. Vsi kandidati so epi / pametn Zmago Jelinčič Plemeniti, kandidat za predsednika Republike Slovenije Ana Hartman tlaäb tji. kjer so nekateri Slo Vepetno pa vam ^asov ne bo vend bili: med hiapce dunaj- namenila romska dnižina Kako to, da ste se znova odk)6- ske^ dvora. Ampak jaz tam ni* U za kandidaturo? "Obstaja več razlogov. Najpo- sem. Strojan... Ta äganska družina je kriminalna združba in to se ved-membnejši je ta, da Slovenija Slovenija bo prihodnje leto pie- no bolj vidi. Zdaj prihaja na doslej ni imela predsednika» ki vzela predsedovanje EU. Kako dan, kar sem v preteklosti že bi jo v svetu postavil na pravo vi ^dite vk)go predsednika pri govorlL Ko sem predlagal, da bi mesto. Imeli smo predsednike, ki so bolj ali manj podlegali tU bilo treba tem Ciganom odvze- "To je zdo pomembna vlo- ti otrol® in jih dati v rejo, so vsi vplivom Evrope in sveta. Nobe- ga. Ob tej priložnosti bi morali skočili pokond, Češ j^ den se ni aial postaviti za Slo- pokazati, kaj Slovenija je: da prasec, zločinec*. Prepovedali venijo. To za predsedniJca ni ima bogato zgodovino, da je so mi, da bi sploh rastopal na dobro, imeti mora jasno staliS- evropska kulturna dediščina televiziji, ne samo v Piramidi, če. Drugi razlc^ je. da si ljudje odprejo oä tudi proti dnigim tudi zgrajena na slovensld kulturni dediščini. Sam namreč ampak na splošno. To, da so me Cigani napadli na televiziji. kandidiitom, Vsi se kažejo, nisem za tisto, da smo v še- so kar zamolčali in 2anima me, kako so lepi, kako so dobri, pa- stem stt>letju prii^vali sem iz kaj zdaj dela poÜdja, ker sem to metnL Figo!" ruskih močviri) in kar na le- prijavil. A ker so to Strojani, pem naredili najbolj razvito dr- najraje ne bi niČ naredili, ker so žavo, ampak smo tukaj avto- naddržasdjani." htoni. Edini, Id t^ še ne vedo. BI se kot predsednik vidjučili v reSevanje njihovm mobtema? dgaro prižgem le ob posebnih Kako tmj ocoifujete svoje pro* tikandkiate? "Gaspari je 'prišel gor' po so slovenski zgodovinarji in fi-partijski liniji V ^su, ko je Mi- lozo&ka fakulteta, ki bi jo bilo loševič udaril s svojimi refor- bolje zapreti zaradi zastarelih "Poslušajte, če Drnovšek išče priložnostih, pa je niti do koraca mami in je rušil slovenski go- načel. Nato bi jasno morali po- svojo nevesto med Cigani in se ne pdcadim, ker pusti grozen spodaisld sistem, je bil Gaspari vedati, kje je naše mesto v mo- liže' z ]elk) Strojan, je njegova okus v ustih, pa še v glavi se mi viceguvemer Narodne banke derru demokratični Evropi. V zadeva. Jaz se tega ne bi loteval jugoslavije, pa ni nič rekel, drugi svetovni vojni smo bili nikoli in nikdar. Na glavi imajo Imel jepolneomaredokumen- na partizanski strani, na strani prek sedemsto kazenskih tov, ki bi lahko koristili Sloveni- zaveznikov. Mi smo zmagali, ovadb in bi morali že zdavnaj loviti tiste, ki se drogirajo ali ji pri sukcesijskih pogajanjih» a Hrvatje so izgubili, bili so s Hi- sedeti v zaporih. Nikoli ne bi prodajajo mamila. Takih je polni nič prinesel domov. Türic je tlerjem in zdaj Evropa nagraju- dovolil, da bi imeli dve vrsti dr- no po celi Sloveniji, v Kranju pa "Nas S3m0 bü desetletja v Združenih naro- je njih. Ni čudno, saj razni po- žavljanov: pridne in delovne Šeposebej.Pedofilimimoposi- potem vrti. V bistvu ta zakon uvaja novo obliko kriminalnega dejanja. Polidsti bi morali nwda omilili svoj način reton-ke? "Ne. V Sloveniji je premalo ljudi, ki direktno povedo, kar mislijo. To je bilo v slovenski narod vcepljeno, kar ni prav! Biti smo morali tiho, poslušati gospodarja, boga in cesarja -skratka, klanjati se na vse konce. Će je že kdo kaj rekel, je to m<»el potihoma reä doma. , dih, pa ni nič naredil za Slove- litild iz Evrope dobivajo parce- Slovence, ki plačujejo davke, in ljuiejo, pa nikomur nič. Če že Starejše smo morali spoštovali, iClOIUtSiO. nijo. Pod Peterletom je Sloveni- le, hiŠe na morju, da jim po- talcšne vrste Ciganov, kot so kc^ delijo, mu ponavadi dajo ne glede na to, ali so bili pedofi- ja izgubila istrske železnice in magajo. Kot tretje pa bi jasno Strojanovi,kiničnedelajo,kra- SiOVCrUjS |6 tobačno tovarno v IjuWjani-Te povedal, da mi nočemo biti v dejo in dobivajo mesečne pod- zadeve je tieba povedati, potem drugi vrstL Če smo v Evropi, pre za enega otroka večje, kot je rali dovoliti, da imajo kadilci rostni nič drugega kot naravna p0nri]Cri3 v pa naj vsak pove razlog za to. smo enakopravni, če ne, nas plača delavca, ki dela v tovarni, svoje lokale, Bomo prepovedali danost. Tisti, ki jo dočaka, ni ...................' ' .............avtomobile, ker so smrtno ne- zato nič bolj pameten in nič pogojno ... Pravica vsakega je, li, bedaki, neizobraženi. Spo-da kadi ali ne kadi Zato bi mo- štuje se dovek kot tak. kajti sta- Türk je zdaj prišel v Slovenijo pa ni. Ne pa na ta način, kot se A vsi Cigani niso taki! II peto razredni kot največji strokovnjak za dogaiasedaj;£vTopohvalijona položaj v mednarodno pravo, nima pa stališča do Hrvaške. Noben kandidat, razen mene, si ne Evropski uniji upa reä, da Hmtje delajo svi- vsa liSta, cene gredo pa gor. Vsak dan se nekaj draži, pa take obljube so bile, kako se bosta cedila mleko in med. Kako oceniu^ete delo Janeza DmovSka? "Izredrro slabo. Dmovšek ni skega mesa še petkrat več. več na Zertilji in je že nekje v Bodo prepovedali tudi svinjsko vami? Minister za zdravje tar- manjši pokvarjenec." na, kako veliko je obolenj zaradi kaienja, a jih je zaradi svinj- Zdaj so ravno parlamentarne počhnke. Ste jih monia izkoristili za kakšen oddih na hrvaški in smo daleč n)an)o Tega m! if" aaku, od pnT^ližno metra nav- meso, TI pa nasploh mast- obali? zgor v višino. Za Slovenijo ni no meso.^ Nihče nima pravice "Na hrvaško obalo ne ho- Pa bi kot predsednik dižave kaj Kakšen voUlm rezultal prka- r^aredil nič. Naredil je to, da se omejevati takšnih stvari, dokler dim!' od tega, omiHli svt^ stališče do režcN^ nja odprtih problemov s Hrva- da bi bili škD.> kuiete> iz naše države in predvsem iz niso kriminaHzirane. "Velik uspeh bi bil vsaj deset njM norčujejo po svetu. Kot odstotkov dasov. To bi pome- ian mednarodnih organizadj II enakopravni. za svoje. Hrvatje nam kiatijo Hočejo nas Ne, nikakor. ML se borimo nilo, da je vsaj deset odstotkov sem veliko naokoli in še vsakič Ste še vedno za le^lizad jo marihuane^ Kdaj ste biü nazadnje? "Pred osamosvojitvijo. Po tistem sem bil tam le službeno. pra^co do lastnega ozemlja in zavzemajo prostor, ne mi njim. Zaloj Hrvatie ne dajo ruti ficka Slovencev pametnih in zavednih." je beseda tudi na to nanesla, češ a se mu je zmešalo. Ko sem bil v Parizu na nekem zaseda- "Seveda. Kot farmacevt lah- drugače pa - ni variante. Bil ko povem, da je marihuana sem v Gräji. septembra pa man j škodi jiva kot tobak. Tetra- grem l^zaen tedenvTurČijo." Raziskave kažejo, da imab po- nju, se je komentator na tdevi- hidiolonabinol Id je v marihu- tlačiti tja, kjer mven za ra^radnjo atomske leg Peterleta tujveč možnosti ziji norčeval iz Drnovška ravno aru. se ne veže m cdično struk- Vemo, da ste slrisiai zbiralec centrale, zakaj ne jemljejo svo- za uvrstitev v drugi krog Ga- v tistem času, ko se je slikal z turo, tako kot se veže nikotin, orož^, mk>t, numizmatik, fUa- SO nekateri \e poloWce radioaktivnih odpadkov? Oni bi samo dobro po- Slovenci bili: braH, vso svinjarijo bi pa pustiü indijansko &uÜco in kapico na Če bi legalizirali marihuano, bi telist. bi se kot predsednik glavi. Ni povedal, kateri pred- se izognili celi vrsti prekupče- morali čemu od tm odpoveda- spari in TüHl Ko^ bi v tem primeru podprli? "Nobenega, ker oba skupaj sednik je b:>, je pa dqal: no, tudi valcev. Zmanjšal bi se en seg- ti, čemu bi se nailaž^e? kjerkoli drugje. Kar se tiče od- nista dovolj za enega dobr^. meCl nlapCe prtih vprašanj • ostro še naprej, Mediji potiskajo v ospredje le le to nam lahko prinese kakšen Peterleta, Gasparija in Türka. take predsednike imajo evropske države'." ment kriminalitete, poleg tega "Morda bi se moral odpove- pa mularija ne bi več kupovala dati akrobacijam v zraku, ker marihuane, ampak bi jo sadila, predsedniška funkcija prepros- , ie CO nam lanKo pnnese Kaisen reieneia, Vja.span|a m lurica. mannuane, ampaic Di josaaua. preoseoniSKa ruriKaja prepros- dunajskega uspeh. Pojejte Poljake.kiso se Jelin6ča se ne sme objavljati. Ko boste izvedeli za vdM re- in to našo, sbv^nsko sorto, ki to ne dovoljuje, da se ukvarjaš z ostro postavili proti EU in Evro- To kaže, da imajo določeni po- zultat, boste morda {sižg^li ci-uVOra. Ampak pa se je prestrašila. Nas pa litičru gospodje pri nas še v^- ^ra Kje, glede na lo, da je ve- pa le, bistvene sestavine .«skorajda rtima v sebi. Kot da bi kadili msem. ekstremnimi športi. Bi bilo predrago za državo, Če bi se predsednik sredi mandata ubÜ z letalom, Vse drugo so mirne za- EU in smo daleč od tega, da bi ske podpore morda celo uspe- Protikadilsld zakon je totalna Bi biB ludi kot predsednik drža- deve, tudi oro^e je, dokler r^ samo kloililajo. Slovenija je po- no dosti moči i(aže, daseme Ijavo stopil protikadi^d zakon? bukovo listje." jaz tam rinjenavpetoraaedni položaj v bojijo, ker bi se rtii z več medij- "Absolutno jo bom prižgal. bili enakopravni. Hočejo nas uvrstiti v drua krog. II neumnost. Sem nekadilec in ve brez dlake na jeziku ali bi streljaš, povsem mima stvar. II 1 12 GORENJSKI GLAS petek, lo. avgusta 2007 SOLA Razgledi Osnovna šola Preserje pri Radomljah bo septembra postala prva Glasserjeva kakovostna šola pri nas in v Evropi. Za kakšne spremembe v vzgoji in izobraževanju gre, smo vprašali pobudnico projekta, ravnateljico Ano Nušo Kem. V so ze pri učencih Ko bodo imeli )asna Paiadin moralo spremeniti nekaj ..............................................................................drugega. In res je v tem Kdo )e William Glasser in ^asu prišlo do osamosvojit* kaj je bistvo njegove teorije? ve Slovenije in družbena "Dr. William Glasser je klima se je občutno spre- ameriSki psiholog, star že S4 menila. V ospredje so prišle Starši dobro let, ki je v svoji dolgoletni druge vrednote, življenje je praksi razvil teorijo izbire, začelo kazati, da za uspeh mnenje o soli, Ta teonja temelji na prepri- ne potrebujemo znanja, čanju, da je vsak posamez- ampak druge veščine. Vse to se je odražalo v §oli, v od- nje in da smo ljudje dnižab- nosu staršev, obnašanju bodo tak odnos nik odgovoren za svoje vede imeli tudi na bitja, ki moramo doseči otrok. Sola je izgubila ug- . zadovoljujoče odnose, dru- led, ki ga je nekdaj imela, OtrOCL 1 o gače smo nesrečni, Teorija učitelji se v novih razmerah izbire razlaga naše vedenje, preprosto niso več znašli. VengO ZeiUnO ^to se je za uspešno izkaza- Tako sem začela razmišljala povsod, kjer so v ospredju ti, da bo nekaj treba narediti, drugače bomo Čez pet let učitelji v šoli le še zato, da bomo krotili otroke." skleniti. odnosi, komunikacija. Komunikacija s Zakaj ste se odločili na vali . J . šoli slediti tej teoriji? StarSl )e zdaj za 'Ko sem pred desetimi leti prilla nazaj na to šolo Sto odstotkov kot ravnateljica • že prej ... . sem tu delala kot učiteljica - šoli le u6jo, ne pa vzgajajo, a bolisa, tudi če me je zmotilo to, da je bilo ni mogoče učiti, ne da bi zra- Kako teorija izbire lahko iz* boljša učni proces? "Včasih je veljalo, da naj v Ana Nuša Kern/^eio lasna p^ud m orija izbire tega ne loči, vse )e prepleteno in povezano. Skozi to, kako jih učimc njihovo radovednost in raziskovanje, s tem pa dosežemo, da se dobro počutijo in ozračje na šoli drugačno, ven tudi vzgajali. To umetno učence navajamo, da je zna- takrat ne iščejo prepirov in gre kaj narobe. Ljudje so bili isti, torej se je ločevanje mi ni bilo všeč. Te- nje vrednota, spodbujamo pozornosti." Kako ste to prenesli na šolo? "Ko sem se sama spoznala najprej predsftavila kolektivu Na pot 55 RAČUNALNIK IN lAZ Robert GuSns Odprainl sem se na pot. V vsakiC kupiU nov zemljevid, ki roke xm vzd zmljevid in se 5 pa ni nujno pravi, saj sc c^ne potujete, lahko pa vnesete tudi točen naslov z ulico in hišno prstom pomikal po začrtani poti zelo hitro spreminjajo, številko. V nadaljevanju vpišete Mri. Vmes sem malo fcilo- Lahko kupiti zgoSCcnko z ath- pod Izračun poti Se naslov iz- naslovu http://www.tisca\jerMtn informacij v Sbveni/i pridete ali pa Map Guide na splini na spletni strani Prometno- strani http://www.ptv.de. Na obeh straneh sf lahko izdelate informacijskega centra za državne ceste, ki se nahaja na metre in iskal optimalno vari' som sveta ali Slovenije in si branega cilja. Sistem vam po- natančen izpis poti po Evro- naslovu http://www.promet.si. anto, ki hi me kar ncyhitreje tam poiščete pravo pol za vas. nudi možnost izračuna po pi. Če pa želite potovati po Za HrvaŠko so vam prometne pripeljala do cilja. Ker so običaj- Težava je v tem, da tudi atla- najk rajfi ali po najhit rejše poti, ni zemljevidi sicer veliki, a vse- sov, pa Čeprav digitalnih, ne iz- določite pa lahko tudi način Ameriki, potem uporabite Goode Map na spletnem na- informacije na razpolago na spletni strani Hrvatskog Auto- eno premalo natančni za kakf- dajajo vsak dan in ob V5afc/ potovanja: avto, pei. kolo. Po slovu hnp://maps.google.com. kluba, do katerega pridete prek ne lokalne ceste, sem imel ka r spremembi. V nobenem prime- izveden i h vnosih se vam odpre Po vsem svetu pa vas popelje naslova http://www.hak. hr. težava, da sem naštudiral svojo ru nimate na voljo ažurnih in* zemljevid vaše poti, ki ga lahko spletna stran Maporama. do Pred potjo seje dobro oboro- pot. Ko sem se oborožen z vsemi formacij. Lahko se odpravite obdelate od metra do metra, katere pridete prek spletne žiti z dobrimi in uporabnimi podatki odpeljal po cesti, pa sem na avtomobilsko društvo, kjer kjer vas sistem popelje tudi po strani http://world.mapora- informacijami. Internet vam že kaj kmalu naletel na težavo. vam izdelajo plan potovanja. Cesta je bila speljana drugače, ki pa vam ga seveda za računa- najbolj skritih ulicah in poteh. Izračunata se tudi dolžina in ma.com. ponuja prav takšne informa- Prednost vseh teh spletnih cije. Sodobni navigacijski si- kot pa je bilo to zarisano na jo. Najboljša pot pa je vsekakor čas potovanja. Zelo priročen in aplikacij je, da so zemljevidi stemi, znani kot Global Posi- zemljevidu. Pač zemljevid ni internet. preprost sistem, ki združuje v zelo natančni, ustrezajo de- tioning System ali GPS, so si- bil ravno od včeraj, a ne sta rejši od dveh let. Še več težav sem Usedete se za računalnik in sebi velike zemljevide in tudi stanju cest na poti stemi globalnega določanja se prek spletnega-brskalnika lo- načrte mest. Če sledite poti, ki in predvsem v tem, da vam položaja. Ti sistemi vam lah- imel, ko sem zapeljal na lokal- tite iskanja poti do cilja. Tudi vam jo je iz risa! sistem, p rak- sam i poiščejo pot. V rtobenem ko vse te informacije sprot i po- ne ceste v vdik ih mestih, tu sem t u imate veČ mož nosti. Za po- t ično ne morete zgrešit i, saj so se pač z našel po svoje. V tova nje po Sloven iji in del no pod robnosti res nata nčne. pnmeru pa se ne morete izogniti zastojem na usti. Zato sredujejo in vas na ta način vodijo po pravi poti, izognete sem dvakrat obrnil, saj sem tudi po Hrvaški je eno od bolj-malce zašel s poti. a končno le ših spletn ih mest Sledenje.com. Za potovanje po svetu in za je še vedno nujno treba sprem- pa se lahko tudi zastojem. So- prispel do želenega cilja. ki ea najdete na spletnem na izris poti med kraji pa imate na intemetu tudi več možno- Ijati prometne informacije, ki dobni avtomobili jih že imajo pa jih najlažje dobite na Avto vgrajene, mogoče pa jih je do- Za rešitev tega problema slovu http://wwiv.bedenje.com. sti. Zelo primerna je spletna moto zvezi Slovenije. Na in- biti tutii v žepni izvedbi, imate več možnosti. Lahko Tu lahko vpišete kraj, od koder stran Tiscover Routeplaner, na lernetu lahko do prometnih Cena? f^ekaj sto evrov. 1 GORENJSKI GLAS petek. lo. avgusta 2007 13 SOLA Razgledi in organizirala prvo izobra- Kako na učence vpliva vede- način. Na vseh ravneh [e ževanje, na katerega so bili nje, da jih ne čakajo kazni? zelo pomembna faza za- vabljeni vsi učitelji, ki so že- "Če učenec naredi nekaj upanja. Če bo učenec za- leli. Povsem prostovoljno, narobe, se je treba z njim upal učitelju in Če bo uütelj saj je prav v tem bistvo teo- pogovoriti. Učence navaja- prepoznal, kaj učencu rije izbire. Nobene prisile, mo, da konflikt rešijo med manjka, in mu znal zato po-saj prisila ubije vsako sabo, da se pogovorijo z uči- magati, težav ne bo več." ustvarjalnost in inovativ- teljem. Teorija izbire uči, da ima vsak od nas pet potreb -po preživetju, ljubezni, moči, zabavi in svobodi. Bi- nost/' Zdi se, da je teorija usmer« jena k slabšim, konfliktnej« Šim učencem. Kaj pa dobrega ponuja najboljšim? "Tudi sama sem bila prid- ili so tako navdušeni, da so otrok, ki se vede neprimer- na in uspešna učenka, pa se Kakšen je bil odziv? "Leta 2002 je izobraževa- stven premik pri vsem je to, nje začelo deset učiteljev in da so učitelji prepoznali, da za seboj potegnili vse druge. Danes je izobraževanje zaključilo že 95 odstotkov oziroma 49 učiteljev na naSi šoli." no, išče zadovoljitev ene od teh potreb in nima nič osebno proti njim. Najprej v šoli nikdar nisem dobro počutila. In verjetno je tudi danes veliko odličnih učen- je treba raziskati, kaj otroku cev, ki ne hodijo radi v Šolo. v tem okolju manjka in kaj Tem otrokom z dobrimi od-lahko naredimo, da se bo nosi omogočimo, da se v Osnovna šola Preserje pri Radomljah Izobraževanje pa ni tako dobro počutil." preprosto, kajne? Šoh dobro počutijo, Če se dobro počutijo, bodo veliko rejši učenci sami pripravlja» ni, a očitno teorije ne pre- "■Trafa dve leti, lo želim Tudi ocen naj ne bi bUo več. sodelovali, tudi s tistimi jo delavnice, izlete, aktivno- poznajo kot pozitivne spre poudariti, da ne bo kdo mislil, da gre le za kakšen seminar. Na delavnicah, preda- "S tem ko otroka ocenimo, manj uspešnimi, in pri tem sti. Pobuda zdaj prihaja s membe, ki bi jo lahko uve- omejjmo njegovo znanje, isti trenutek se neha učiti. bodo tudi sami napredovali, strani učencev, ne s strani dli v svoje šole. Poleg tega jim omogočamo učitelja." leto pa gre za poudarek na odnosih v šoli. Nenehno se Kako so vaša prizadevanja sprejeli starši? I Sodelovanje s starši je izjemno pomembno, saj mo-Ne vem. Vsak ravnatelj rajo prepoznati, da zares veli-šolskem sistemu brez tega Kakšne spremembe sle pri si mora zamisliti, kako bo ko delamo v dobro njihovih vanjih in seminarjih se čeprav zgornja meja znanja različne aktivnosti, kjer lah- prvo leto veliko dela na sebi ne obstaja; torej s tem zatre- ko napredujejo do svojih in lastnih pričakovanjih in mo nadaljnjo ustvarjalnost, lastnih mej, ne do tam, kjer vedenjskih vzorcih, drugo zanimanje. V Glasserjevi mi omeimio z oceno. Zakaj menite, da se teorija izbire ni razširila tudi na druge slovenske šole? i ocen res ni, a v našem je treba izobraževati; to je še ne gre. Slovenska družba učencih že opazili? določene stvari izpeljal, otrok, saj bomo tako vzposta- zelo aktivno delo, ki praktično nikdar ni končano." je namreč zelo naravnana k tekmovalnosti, primerjavam, sistemu nagrajevanja Ena od glavnih značilnosti in kaznovanja. Mi se tnidi- ne morem verjeti, da so nekaj znali in da bodo to Classerjeve kakovostne šole mo učencu vedno dati drugo take spremembe možne, znanje znali uporabiti. Zato "Največji premik je opa- imeti mora vizijo, Četudi ta vili zaupanje, ki bo spreme-zen pri zadnjih dveh gene- ni zapisana. Zakaj smo tu- nilo njihov pogled na šolo. racijah devetošolcev in kar kaj? Zato, da bodo otroci Ko bodo imeli starši dobro mnenje o šoli, bodo tak odnos imeli tudi otroci. To veri- ie tudi ukinjanje kazni, saj možnost. Če torej dobi slabo naj le ne bi imele smisla. "Ukori in druge kazru dra- oceno, jo lahko popravi." sploh zdaj, ko smo šele na začetku. Premik v komuni- nas družba plačuje in mi go Želimo skleniti. moramo narediti vse, da bo Komunikacija s starši je kaciji do učencev je pripe- tako. Na naši šoli so bili od- zdaj za sto odstotkov boljša, stično upadajo. Leta 2001 je Takšen pristop učiteljem Ijal do tega, da smo dobili nosi v kolektivoi vedno do- tudi Če gre kaj narobe. Vse bilo vseh kazni 63, letos pa gotovo jemlje veliko dodat- dve generaciji neverjetno bri, zato so bile te spre- te malenkosti gradijo skup- le še 27, čeprav bomo šele nega časa. ustvarjalnih devetošolcev, membe bolje sprejete. nost, ki si zaupa, in to vse letos temu začeli dajati po- Že, a ne na dolgi rok. Če ki so samoiniciativno začeli Lani sem na srečanju slo- zato, da bomo otroke opre seben poudarek. Od 677 bomo to uvedli že v prvem izvajati različne aktivnosti, venskih ravnateljev pripra- miJi z znanjem in samoza-učencev jih je bilo letos ka- razredu, bodo učenci že Pripravili so proslavo za viia predavanje o teoriji iz- vestjo, ki jim bosta pomaga- korkoli kaznovanih le 19. fj znali komunicirati na tak nas, učitelje, mlajši in sta- bire. Kolegi so "bili navduše- la v življenju." "Če učenec naredi nekaj narobe, se je treba z njim pogovoriti. Učence navajamo, da konflikt rešijo med sabo, da se pogovonjo z uateljem." Na kopici IZ STARIH ČASOV MtHA Naguć Se kdaj jeste proseno (mieč- postavi v popolnoma izp raz - noj kašo? Ste kdaj pokusili njen skedenj. Zatem začno proseni kruh? Ali utste. kaj po- rfrugi, ponajveč otroci, segati meni beseda "metof"? Ali pa, po ostalih snopih ter jih nositi kako je včasih potekalo k mečko hlapcu, ki jih postavlja trdo in oprainio "na kopiä"? Manica pokoncu okrog prvega snopa. Koman piše o njem prav zar\e- To traja tako tio^o, dokler ni seno. "Ni ga menda na celi Co- vse proso v skednju. Kako lepo renjski veselejšegff opravila, ka- je videti zlatorumeno proso v kor je spravljanje prosa. Kdor mogočnem, večkrat ves skedenj ni zrastei na kmetih, nima poj- ohsegfijočem krogu!" ma o tem. S prosom ravnajo In kaj sledi, ko so enkrat vsi vse drugače kakor z drugim i (• prosen i snop i zloženi v kopico ? tom. Pienico, ajdo, ječmen "To je torej prosena kopica. spravijo takoj, koje požet, v ko- Nato prižene gospodar na ko • zolec, da se suši dotlej, koje go- piio par konj ter jih goni po celi den za cepce. A ne tako s pro- dve uri vedno naokoli, da težka Takšno je proso (Panicum miliaceum), ko še raste. som. Proso mora biti takoj prvi konjska kopita odloČijo in iz- tem podajajo fantom. Fantje delajo iz te slame snope, ki jim pravijo 'berači' (menda zato, ker so oropani vsega zrnja). Berače mečejo na voz, ki je zapeljan prav tik skednja. Mladenič, ki ima nagnjenje do katere izmed navzočih deklet, se vstopi tako, da veže slamo iz njenih rok. To navzoči hitro opazijo in drugi dan se te prijetno šepeČe po vasi: 'Berače ji je vezal, med tema dvema se bo nekaj spletlo.' Raztresanje in vezanje slame traja tri do Štiri ure. a vendar se zdi vsem ta čas prekratek. Kje je pač mladini bolj dan pod st reho. !n če k met luščijo slednje zme iz la tovja. moČ. C ospodar in gospod inja no dohajajo novi princi," po god u kakor ravno na kopi nima dovolj družine, da bi se Kose bliža večer, hiti družina se dela v skednju po večerji na- Dogajanje na kopici še naprej et, kjer prepeva, se raduje in I« II* ^«W*« I il I ^«^i«*» «««i«*«« od večera vse poželo, pridejo na opra vljat živino, ker ve. da bo vodno ne udeležita, ker vesta. načelu povezovanja šali, kolikor ji je ljubo in dra- pomoč tudi sosedne ženske, kar nocoj nekoliko prej večerja." da bo druäh itak več kot do- koristr\ega s prijetnim, dela go. Ko je vsa slama spravljena jim potem kmet seveda ob svo- Kopica ni bila le gospodarsko volj. In res, ko se bliža družina druženjem, tudi ljubezenski s skednja, porinejo in pomete • ____________ v . 4___________»t ^ * t J * • w • * it^ J * * * t 4 9 I jem iasu vrne. Požeto proso vo- opravilo, bila je tudi nekakšen s svetilkami skednju, jo že po- Sedaj JO zrnje s plevami vred v kot. zijo sproti domov. Ej, s kakšno obred. "Kadar je kje kopica, ve zdravlja glasen vrišč mladih dekleta postavijo kroginkrog kjer počaka drugega dne, da se častjo vzame potem doma z zato vsa vas in zvečer pridejo ljudi, ki so se med tem zbrali v kopice ter prično privzdigovati izveje." Kopice torej ni več^ dovoza hlapec prvi snop ter ga sosedni fantje in dekleta na po- skedry'u. A tudi pozn^e še ved- in raztresati slamo, ki jo po- gaja nje pa še ni končano ... i H GORENJSKI GLAS petek. 10. avgusta 2007 USODE Razgledi Za ženske, ki so "kafeturile", so menili, da razmetavaio z denarjem in časom. ati časi brez spodnjih v ac mi lena miklavčić Na nesrečo se Možje so se s svojimi "sposobnostmi" zelo radi hvalüj drug pred drugiin. Ko so nekoC stali pred gostilno in videli bika, ki so ga pripeljali h kravi, se je oglasil najbolj "sposoben" med njimi: "lest sn pa tuk dobr, de bi bil za cila Stara vas!" S temi bese- 2 dami je ždel povedati, da bi v enem popoldnevu tudi on zadovoljil vse ženske v Stari vasi! Eno izmed zelo znanih re- Slišala sem, da je otroke čili tudi riž. Zanimivo je, da večkrat zamikalo, da bi se prikradli do k]ju6t in se na-pasli dobrot. Nekoč se je enemu res posrečilo. Na nesrečo se je omara prevrnila in razkrila njegov greh. Za ka2en je moral tri dni klečati na polenu, nakar ga je oče §e dodatno pretepel s pasom. Zaklepali so tudi kndi, ja-brisat posodo," so imele je slišalo precej bolj vabljivo: bolka in suhe krhlie. zmeraj mlade. 16 OrnSrä kel tistega časa je bilo tudi Nekatere zaroke so se v naslednje: tem Času tudi razdrle. Po- "Franče, če me imaš res kej rada, mi pa to tvoja lu- bezn tud skaž!" je veljal za "ta boljšo" jed, saj so ga na veliko tihotapili iz Italije. Dedci so imeli v Žireh navado, da so vsako nedeljo hodili h Katmiku na golaž ali juho, potem so Še malo popili in podebatirali. Toda ob pustu je vsak malo boljši kmet peljal svojo ženo v gostilno k Županu, fiahaču, Katmiku. Enkratna leto so se maJo poveseliii, po-VeČina.je marmelado prvič pili kozarček ali dva in po-okusila med 2. svetovno voj- tem od spominov na ta dan no, ko so jo dobili na karte. • ----------1 - • ... .. ^ . —-—• . — —• ~~ I" —— prevrnila in "Na plesu nedolžnost sebno, če je kdo od bodočih Najbolj izviren žirovski "Na.^amama ni imeladnige umira, s plesa umre!" zakoncev v tistem kratkem pregovor (ki bi lahko Se dan- razvade, kot sem ter tja skode- še nekaj časa bolj sproščeno živeli... Pri obedu je bila navada, da raZKnla njesov No, tudi iz tabora naspro- času spoznal bogatejšega ... današnji marsikomu prišel lico pravega čaja. Joj, kako ga je največ (in seveda tudi prvi) tnega spola so kdaj poslali greh. Za kazen kakšno strupeno puščico: svatih, ki so skupaj z ženi- kače nisa za igrače!" . . "Ko bi moški rodil, pa da nom in nevesto priŠU pit h Pripovedovali so mi tudi o prav!) se glasi: "Agn, ret pa )e skrivala pred očetom, ker se dobil na krožnik gospodar. je bala, da bi jih zaradi t^ slišala!" mi je zaupala ]ulka. Edino razkošje, ki je bilo namenjeno izključno žen- je moral tn dni bi bU otrok velik le kot ciga- Katrniku. Stranišč, vsaj ta- jg beseda dve o hrani Prave kave pred 2. sveto- skam, je bila kura, ki jo je 1« 4 4 % T « «««««««A klečati na v življenju..." ret, bi to naredil samo enkrat kih, kot jih poznamo danes. polenu, nakar Včasih je bilo v navadi, da so biJi oklici trikrat. Tisti rek, da če hočeš, da te vnovo)no še mso uradno p>o- porodnica dobila takoj po Zelo me je presenetil po- znali. Vedelo pa se je, da so porodu. In še to le zato, da bi olajšal za vogal. Svatje so jo datek, da so bile mnoge žen- jo nekatere dobivale od svo- jo juha okrepila» da bi bila ni bilo, in nevesta se je ^ 2ä je oče še opravljajo, se moraš ženiti. videli in v en glas komentirali: "P<^ejte jo, kako si je šla krancelj oscat!" ske že pri sedemnajstih brez jih mož iz Amerike. zob. Imele so sicer protezo. Za take ženske, ki so "kafe- ki so si jo dale narediti v Idri- turile", so menili, da razmeta- dodatno je nekdaj močno veljal. Fantje so zmeraj znali s ji ali Skofji Loki. čim prej spet pripravljena za delo... Nekateri, iz malo boljših družin, so imeli meso dva- Največ govoric o novope- primemimi besedami naka- čenem paru se je razneslo pretepel pri pletvi. Čenče, kot na primer: "Nič ni prida, saj isto S pasom, cunjo rabi za po tleh kot za zati, kaj želijo od svojih deklet. Martin bi laliko rekel tudi drugače, bolj naravnost, toda z izbranimi besedami se Možje so dlje časa imeli vajo z denarjem in časom. Vsak dan se je kuhala tudi krat na mizi: ob Četrtkih in svoje zobe, nekateri celo vse "turščna župa". Vsesplošno je nedeljah. do zadnjega. Pri vsaid hiši so bilo znano, da je po 18 obro-bile dobrote, kot na primer kih te jedi nastopila nedelja, sladkor, strogo pod ključem. V 2ireh so si večkrat privoš- Pred kosilom in po njem se je obvezno molilo. Zvečer tudi' roženvenc". Med sosedi 50 SLOVENCI ZA MEJAMI jože Košniek v gradu in bližnji romanski cerkvi svetega Jemeja na Rebrd/Rechbei^ pri Železni KapU na Koroškem, zgrajeni med 11, in 13, stoletjem, je bilo preteklo soboto živahno kot že dolgo ne. Okrog 130 otrok in njihovih staršev se je zbralo na sklepni prireditvi Tedna mladih umetnikov, ki so ga na gradi na Rebrci v dveh delih po en teden organizirali Miadinski center Re-brca, ki ga vodi župnik v Železni Kapli Polde Zunder, in Krščanska kulturna zveza iz Celovca. Cerkev in grad, v ka- Pika Nogavička na odru v gradu na Rebrci 1 p^t®; joie Kcsnjpk terem je tudi župnišče. Polde Zunder, župnik v Železni Kapli in na Reberci in glasbenik ter skladatelj Edi Oraže (prvi z desne), ki vodi tudi deüinl mladinski pevski zbor z okrog $0 mladimi koroškimi upravlja Cerkev. Zunder pa najodgovornejši za projekt za kar je skrbel znani mladi pevkami m pevci. / f^o-. Mr^ifk poleg za Župnijo v Železni pa sta bili Sabina AnderwaJd koroški zborovodja in kom- Kapli skrbi tudi za župnijo na Rebrci. Teden mladih in Andreja Lepuschitz. ponist in mentor tambura- karja Tineta Varla. Osrednja pa so s pesmijo in plesom Rebrca je dva tedna živela ških skupin Edi Oraže iz Bck tema letošnjega srečanja je umetnikov so prvič organizi- v znamenju likovnega rali leta 1980. potem pa vsa- ustvananja, lutk, plesa in ko leto. Okrog dvajset vodite- pesmi. Marsikdo od otrok se Ijev in umetnikov je skrbelo je med bivanjem na Rebrci rovelj. Na slikarskih in kiparskih delavnicah ie sodeloval bila Pika Nogavička, katere lik pozna velika večina otrok tudi znani koroški slovenski na svetu. Na sklepni priredit-umetnik Valendn Oman, vi so otroci plesali na jasi predstavili Pikine dogodivščine v Vili Čira čara. Pomembna vrednost tabora je spoznavanje in življenje s slovenščino, čeprav so bili med udeleženci tudi nemško za prijetno bivanje v čudovi- prvič srečal z lutkami, z gle- lutke pa so bile naloga Brede pred cericvijo in se z igro pre-tem okolju na iz doline Bele dališkim odrom in igro, s sli- in Matica Varla. soproge in selili na otok Taka-tuka, v govoreči, je slovenščina pre-komaj vidni rebršld planoti, kanjem, s petjem in glasbo, sina znanega koroškega lut- podstrešni dvorani župnišča vladovala. i i / # # Lttbenk« !v Kumare re^le, lovon^joke^ čolna^ br^olnika^ gaipodinjsMi, c^lomke lid. Otroški športni sandali ' Is kokovo^tne^o valur uinjo in z v^tovki iz blo^ * Vložek iz bfoQo za udobno ooionjt »Vdikosh:28do35 -v ovtomobiisko P revi oko sodeio ^ 2 prevleki zo sprednjo sedezo, S prevlek zo vzgfovnike in prevleka za zodrije »«defe z zadrgo pri noslonjalü za roka^Ur^Verzalna velikost ^ 4 Brivnik brode no i>€rteriio «25 mm »trižna glava s iioramicofm roziiom • brušenje in mozon]« nt potrebno * 14 mm dodatno rezilo iz provog« jeklo * Nailcrvl^, (flttnijiv rastovdk za itriienjfl od 2 do 10 mm«Vklver>o z oljem, nosiffvkom za GAMhje, «KIao Icolko In poirukem WIOALSASSOON t» 'i d Avtorodio z MR3 prodvojolnikom in «I SB priključkom * S (nemijivo upro^joho ploi^ i sistemom * Vkljumo i škatlico za shronjevanje upravljalr« plow« * Dot^atrix ICD zasioo z ft»dro oiverijovo»KOS (PTY, TA, AF, PI)« Pnkljucok zo SD/ MMC kcTt« • Ü$B priključek * 4 l^anolni izKodi zo ofocevalnik ^ 10 Mkiontlsok rn«hgniz«in pr) prv^ojonjv C^qoZi pri predva}onju MP3 brrMto * ID 3 pnlcoz in MP3 navigacija ^ iPod fr^ MP3 procfvofanje preko US^rikl[i/äa ^ Podpira naslednje dato^ka m fe^ote: CD/CDRW/CD4/MP3/WMA me^je ^ Priklical: Amk vho^^ 4 kanol-Ur\e. V zgodbi o akutnih sloven- Uradni Zagreb nam to pravi- ke Slovenije, ki med drugim ru2 kateri čudež slovenska po- di, ima Vlada Republike Hr- sko hrvaških odnosih je po co zanika, v praksi pa jo Slo- obsega tudi območje odprtega litika računa. GORENJSKI GLAS petek» 10. avgusta 2007 EKONOMIJ stefen. zargi @g-g/as.si 17 Onkološki inštitut so preprosto Superrevizijo poteka ene najbolj razvpitih gradenj v Sloveniji je opravilo škofjeloško podjetje za investicijski inženiring Loka i nže ni ring. Stefan žaftcr Škofja Loka • V Gorenjskem glasu smo že poročali o lista- novitvi podjetja Lokainieni-ring, ki je nastalo po nesporazumih in odhodu nekate« rih sodelavcev iz Loka in vesta. Pred petimi leti ustanovljena dmžba se je na področju gradbenega nadzora in širše investicijskega inženi- ilnga hitro uveljavila in bila pred dobrim mesecem v slovenski javnosti omenjena kot superrevizor gradnje GnJco-loškega inštituta v Ljubljani • zagotovo ene najboli razvpitih gradenj v Sloveniii. O razvoju družbe Loka inženiring in revizijskih ugotovitvah smo se pogovarjali z direktorjem SreČom Barbičem. manjkanja kadra. Danes dobiti visoko usposobljen kader je izredno težko, posledično pa plače letijo v nebo. Danes ima gradbeni inženir 2 nekaj izkušnjami brez dodatkov plačo na ravni tri tisoč evrov bruto." Vaši razvojni načrti? "Prvič smo v položaju, da razmišljamo, kako obdržati položaj» ki ga imamo. To je naš prioritetni dlj. Najbrž se bomo morali pripraviti na posle v tujini» kar nameravamo prihodnje leto. Tretja usmeritev pa je gradnja za trg» za kar naj bi sodelovali z nekim finančnim partnerjem. Pri tem investitorstvu je pomembno, da imaš tudi kapital, hkrati pa je zaradi varnosti podjetja izrednega pomena perspektiva naložb. Že nekoliko problematična lokacija lahko vpliva na slabo prodajo zgrajenega in podjetje je hitro 'pod vodo'." Letos pe minilo pet let od ustanovitve Lokainženirin* ga. Kako se družba razvija? "Res je aprila minilo pet let, odkar je skupina štirih ustanovila družbo Lokainže- niring. Danes nas je 15 zaposlenih in lahko rečem, da bi lahko v sedanji veliki ko-njiuilcturi zaposlili Še več ljudi, Vendar je treba biti previ- Merkurja, Gorenjske banke letih v tehnologiji marsikaj Zgovorno je bilo mrtvilo pri den. in občin po Gorenjskem, spremeni, in posledično so gradnji proizvodnih objek- Naša usmeritev ostaja Trenutno imamo v delu kar bile upravičene številne za- tov, Škofja Loka je eno red- Sr^o Barbi £ Zagotovo zelo dobro poznate razmere v Škofji Loki, kjer so z urejanjem prostora kar precejšnje težave. takšna, kot je bila ob ustano- okoli štirideset projektov." vitvi: sledimo vsem fazam hteve po spremembah v kih mest, ki nima prav nošami gradnji. Napaka pa je benega nakupovaln^a cen- projekta, od arhitekturno- Kaj je pomenila superrevi* bila, da so se le spremembe tra, tudi stanovanjska grad« gradbene zasnove do prido- zija Onkološkega inštituta? reševale parcialno, torej ne z nia zaostaja za potrebami. bitve uporabnega dovoljenja. Pri tem je bilo kar nekaj vidika celote objekta. Verja- Kako komentirate vse to? Zaposlili smo tudi ekonomi- napačnih razlag. Dobili smo mem, da so bile zahteve "V Škofii Loki se je nedvo- sta, ki sodeluje pri pripravi nalogo, da pregledamo potek zelo utemeljene, prihajajo mno nabralo kar nekaj po-investicije, precej pa imamo izvedbe projekta, ne pa kvali- celo še danes, vendar bi bilo membnih zaostankov, o če-zunanjih partnerjev, zlasti tete te izvedbe. Pregled smo nujno, da bi jih nekdo mer priča sedanji naval pri na segmentu projektiranja, zaključili in oddali poročilo, usklajeval." saj ta dela v celoti oddajamo, kot je bilo dogovorjeno. V podjetniških naložbah, pri objektili za preskrbo imamo Na področju strokovnega javnosti je sicer bila informa- Prav v teh dneh poteka seli- vsaj pet let zaostanka in še nadzora pri visokih gradnjah cija, da je ministrstvo za lev Onkološkega inšdtuU v vedno ni dokončnih rešitev, smo praktično v samem slovenskem vrhu." zdravje zahtevalo dopolnitve, nove prostore in v javnosti zapleta pa se tudi pri stano-v resnici pa je minister zara- je sliSati za hude probleme vanjski gradnji. Tudi primer di nesporazuma objavil na- s klimalizacijo. So tu res- urejanja Kapucinskega trga kaže na to, da ne zmoremo Pri katerih projeklih sode- pačen rok oddaje poročila, nično napake? lujete? zato smo mu predhodno od- Kot rečeno, s kvaliteto iz- celovitih rešitev. Čeprav gre "Najbolj znan in lahko re- dali delno poročilo, ki pa je vedbe se nismo ukvarjali, ko- vbistvu za središče mesta, se Čem razvpit projekt je bil vse- bilo seveda Še nepopolno. Na likor pa poznam situacijo, je ga lotevamo parcialno, brez kakor Onkološki inštitut, za naše končno poročilo ni bilo pri klimatizaciji bolj problem upoštevanja obstoječih ob- katerega smo na razpisu do- pripomb. Že samo dejstvo, nastavitev, regulacije in jektov (npr. nekdanjega ho- bili izvedbo super revizije, da so nam zaupali to super- upravljanja. Kot smo ugoto- tela), ne rešujejo se promet- opravljamo nadzor izvajanja reviziio, je bilo priznanje vili, primopredaja teh inšta- ne zagate. Ni čudno, da se inštalacij Pediatrične klinike, naši strokovnosti, v zadovolj- ladj sploh ni bila izvedena." pojavlja vrsta dviinih inida- spremljamo priprave za gradnjo nove Urgence Kli- stvo pa nam je, da je naročnik zadovoljen z našim tiv, ki nasprotuiejo takim Kako ocenjujete razmere na pristopom." ničnega centra in v polnem opravljenim delom." teku so priprave na gradnjo kar osmih proizvodnih ob» IKaj je glavna ugotovitev te področju investicij oziroma gradenj? V preteklih letih niste imeti "Nedvomno jena tem trgu najboljših odnosov s lokal- jektov na Škofjeloškem: Li- zelo žalostne zgodbe, ki tra« zelo velika konjunktura, ki no skupnostjo - občino. Se bor, Sibg, Odeja, Alpetour, ja že veČ kol deset let? bo trajala še najmanj leto ali je kaj spremenilo? DSV, Polikom, Niko in Al- "Glavni napaki sta bili za- dve. Prihodnje leto bodo pn pes. Ker smo stalni sodelavci gotovo dve: ta projekt je bil nas parlamentame volitve, kj Ministrstva za obrambo, je izredno slabo pripravljen, tudi vplivajo na obseg tovrst tu še priprava na gradnjo ve- druga napaka pa je bila iz- nih del. V gradl>eništvu širše "Lahko rečem, da se je odnos po zadnjih lokabiih volitvah izboljšal. Po dolgem času nas jemljejo kot part- likega strelišča v Ajdovščini, redno dolgotrajna gradnja, zlasti pa v inženiringu se vse nerja, ki kraju lahko tudi kaj sodelujemo pri investiciiah Normalno je, da se vdesetih bolj kaže problematika po- prinese. II KRATKE NOVICE Kran) Jelovica pred prevzemom Kranjska družba EBS Group, ki je v lasti Gregorja BenČine, je v ponedeljek na spletnih straneh ljubljanske borze objavila namero za prevzem jelovice. E6S Group $e bo potegoval za vse delnice družbe, prevzemno ponudbo za njihov odkup pa bo družba, ki je sicer že lastnica 290.000 delnic Jelovice, to je 20,21 odstotka družbe, objavila najpozneje v tridesetih dneh. V nameri za prevzem so zapisali, da so že obvestili agencijo za trg vrednostih papirjev, urad za varstvo konkurence, poslovodstvo Jelovice in svet delavcev. Koliko namerava BenČina ponuditi za delnico Jelovice, Še ni znano. Pred časom je dejal, da bi s svojim vstopom v družbo iz nje naredil 'sodobno podjetje, ki bi lahko konkuriralo na vseh trgih. Kot je znano, je BenČina pred kratkim skupaj s paradržavni* ma skladoma prodal svoj 6,6-odstotni delež v drugem lesnopredelovalnem podjetju na Gorenjskem, v Upu Bled. Š. Ž. LjuagANA Nezakonita nadomestila Združenja SAZAS Iz obrtne zbornice Slovenije (OZS) so sporočili, da večletna prizadevanja zbornice, da bi z Združenjem SAZAS sklenila sporazum za znižanje neutemeljeno visokih tarif za uporabo avdiovizualnih naprav v poslovnih prostorih obrtnikov in podjetnikov, doslej niso bila uspelna. Združenje SAZAS je v začetku letošnjega leta samovoljno in neupravičeno dvigni« lo tarife za okoli 60 odstotkov, čeprav je Urad za intelektualno lastnino RS na pobudo obrtnikov In podjetnikov februarja izdal mnenje, da še vedno velja le tarifa, določena leta 1998, in da ima ta tarifa status sporazuma, ki se ga brez sO' glasja reprezentativne organizacije uporabnikov, torej tudi OZS, ne more spremeniti. Zato v OZS vztrajajo pri stališču, da je poviSanje tarif Združenja SAZAS neupravičeno oziroma nezakonito, in zbornica je svoje Člane obvestila, naj SAZAS ne plačajo nezakonito povišanfh nadomestil, temveč le v višini, kot so jih plačali v lanskem letu. V teh dneh pa so obrtniki in podjetniki začeli prejemati od SAZAS opomine za plačilo razlike med veljavno in povišano tarifo 2 zagroženim izvršifnim postopkom za neplačilo. O tem je zbornica obvestila ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka in poudarila, da bi bilo nujno treba tudi pospešiti že začete postopke za ustanovitev Sveta za avtorsko pravo, ki bi lahko dokončno razsodil o pravični tarifi SAZAS. 2. Ljubljana Odslej tudi poslovna Mercator Pika Iz služb Poslovnega sistema Mercator so v sredo spočili, da vlercator odslej omogoča pravnim osebam, samostojnim podjetnikom, društvom in drugim ustanovam preprosto in ugodno plačevanje nakupov s Poslovno kartico Mercator Pika. Po funkciji je poslovna kartica Mercator Pika lahko gotovinska ali plači I no-k red it na in hkrati tudi bonitetna kartica. Poslovna kartica Mercator Pika omogoča plačevanje biaga in storitev izključno na maloprodajnih mestih v Skupini Mercator po Sloveniji, kjer se izvaja prodaja po rednih maloprodajnih cenah in osebni prevzemi blaga in storitev na maloprodajnem mestu samem. S poslovno kartico Mercator Pika je možno tudi plačevanje ob prevzemu blaga, naročenega prek Spletne trgovine Mercator. Prodajna mesta, kjer lahko uporabljate poslovno kartico Mercator Pika, so označena s posebno sivo-srebrno nalepko "Poslovna kartica Mercator Pika", Nakupi, evidentirani na poslovno kartico Mercator Pika v bonitetnem obdobju, prinašajo boniteto do šestih od« stotkov, glede na doseženo vrednost nakupov. Š. Ž. h h r a ION Cd KfOT^ infoffT^oc^e^ vvvAvJon.sl UHRCEUnnJE 3 K15 pnumi^mo 15 let fiksna obrestna mero 4, IS % obdobta move 15 meseou i Moltafol is.s.fAvstrijska 25.S t dan L lezera 1 iton i Nockalm. 25.8.1 Kaprun is.s.\ Mirabi- 25.a strttsse 1 dan L 1 dan landijo 1 don KUNI M/iO iK. tOU 04/51 70 305 UDOVUICA 04/S9 }Q «45 TR2I< P4/5f 71 350 UUlUAN« 01/}a0fi505 0teo 04/57 90420 IPETÖUP ^ i f 4 % i8 KMETIJSTVO cveto.zaplotnik @g-gias .si GORENJSKI GLAS petek, lo. avgusta 2007 kftan) Ovce in koze v alpskem prostoru v Logarski doHnI bo 8. In 9. septembra mednarodna razstava avtohtonih pasem ovc in koz z naslovom Ovce In koze v alpskem prostoru, hkrati pa tudi odprto državno prvenstvo v striženju ovc z električnimi in navadnimi škarjami. Prireditelji, to so Zveza druStev rejcev drobnice Slovenije, Biotehniška fakulteta, OvČerejsko društvo Raduha, Društvo rejcev ovc jezersko solčavske pasme, Občina Solčava, družba Logarska dolina in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pričakujejo na razstavi drobnico iz Slovenije, Av- strije, Nemčije, italije, Francije in Švice. V okviru prireditve bodo tudi mednarodni simpozij o možnostih za rejo drobnice v alpskem prostoru, predstavitev predenja, pletenja, fil-canja in tkanja volne, pokuinja In prodaja mesnih In mlečnih Izdelkov fz drobnice, predstavitev psov Čuvajev in vnih psov ter razstave starih pripomočkov za rejo drobnice, starih fotografij in likovnih del z motivi drobnice. C. Z. Kranj Dobrodelna akcija slovenskih čebelarjev v čebelarski zvezi Slovenije se pripravljajo na dobrodelno akcijo En dan za zajtrk med slovenskih Čebelarjev v naših vrtcih, med katero bodo s pomočjo več kot dvesto čebelarskih društev ponudili kakovosten slovenski med približno 54 tisoč otrokom v vrtcih. Otroci bodo prejeli tudi gradivo z informacijami o koristnosti Čebeljih pridelkov in o pomenu čebelarstva za ohranjanje ravnotežja v naravi. Dobrodelno akcijo so že podprli evropski poslanec Lojze Peterle ter ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za okolje prostor, za šolstvo in šport ter za zdravje. C. Z. in PLICNkK Nedeljsko Lovrenčevo srečanje Društvo Žena In deklet na vasi občine Bled in Gasilsko društvo Kupljenik bosta v nedeljo pripravila na travniku za cerkvijo Lovrenčevo srečanje. Udeleženci, ki se bodo podali na Babji zob, se bodo zbrali ob desetih dopoldne, srečanle bo opoldne, ob treh pa še maša. Članice društva žena In deklet naj se za udeležbo na srečanju prijavijo na telefonskih Šte- 04/576-64-50, 051/684-163 ali 04/572-00-S6. Zadnji rok za prijavo je danes, v petek. C. Z. l)ubl|ana Izplačali še del podpor Agencija za kmetijske trge tn razvoj podeželja je v sredo iz» plačala kmetijskim gospodarstvom Še del finančnih podpor za izvajanje standardov EU za leto 2004- Petinsedemdeset upravičencev je skupno prejelo 309.869 evrov. C. Z. Hrtri Crtini. il (L o, KcroiJu cesia 5 4000 Kiaf^ Zaposlimo KUHARJA IN NATAKARJA O ooU dtisvni CK In/žj Pogoji • SAMOSTOJf^OS . 1 lelo delovnih Ukulonj • Moflvsrmsi ?007 po ali DO poži e na telefon: 04 201 42 41^ 20% popusta. Oslabelo drevje se težko brani Od suše, vetra, snega in žledu oslabelo drevje se težko brani pred lubadarjem, ki grozi, da bo napade še zdravo drevje. CVFTO Zaplotw i k odstotkov več kot v enakem porast lubadarja so letos iigo- biäiih metrov lubdark bi bila ....................................... lanskem obdobju. Povečanje tavljali v obeh loških dolinah, za kranjsko območje Še spre- Kranj • Na kranjskem gozd- je posledica snega in žleda, v Poljanski so do konca julija jeraljiva, vendar ob vse to-nogospodarskem območju Id sta v krajevni enoti Želez- odkazali 3.389 kubičnih me» plejših poletjih in pogostejše je smrekov lubadar v zad- niki podrla in polomila 12 ti- trov lubadark ali 2,5-krat več Ših ujmah očitno prihajajo njih štirih letih pretirano namnožil. Medtem ko so v obdobju 2000-2002 zaradi lubadarja posekali skupno kubičnih soč kubičnih metrov drevja in v zgornjem koncu Selške doline okrog 2.500 "kubi-kov". kot lani, v Selški 1492 "kubi- časi, ko se bomo morali na-kov", kar je v primerjavi z vaditi tudi na večje količine." lani skoraj trikratno poveča- Najučinkovitejši ukrep za nje. In kakšni so obeti za na- zatiranje lubadarja je pravo- prej? "V zavodu ocenjujemo, časno spravilo napadanega e, so je količina da bo letos količina od luba- drevja, pri tem pa je odločil- 36.101 "kubik", leto kasneje lubadark v primerjavi 2 lani darja napadenega drevja na vlc^a lastnikov gozdov. V 34,552, predlani 27,607 in zmanjšala skoraj za petino, dosegla 45 tisoč kubičnih kranjskem zavodu za gozdo- 18.462 drevja, so ga v letu 2003 kar kiajevni enoti Kranj, ki zajema tudi Kranjsko in Sorško Mag. I u rij Rozman V poškodovanih gozdovih so ugodne možnosti za lubadarja. ani 36.498 kubičnih me-tDov. Na pretirano namnoži- še vedno pa je velika - 5.819 metrov, lahko pa bo še celo ve so letos do konca julija iz-"kubikov". To je posledica višja. Ker je v gozdovih še ve- tev lubadarja so vplivale peščenih, prodnatih tal, kjer liko poškodovanega, oslabe- dali lastnikom 1.324 posamičnih odločb o izvedbi sa- predvsem suše, vroča poletja rastline hitreje in močneje lega drevja, je velika nevar- nitame sečnje in preventiv-in močne semenitve, dodat- občutijo posledice pomanj- nost, da bo lubadar ob preti- nih varstvenih del v gozdovih no pa še veter, ki je predlani kanja vode," pojasnjuje Jurij rani namnotitvi napadel tudi ter še tri generalne odločbe Poljanski dolini podrl in Rozman in opozarja» da se zdravo drevje," opozarja Jiirij lastnikom z območja krajev-polomij okrog de set ti soč ku- lubadar z ravnine vse bolj širi Rozman in dodaja: "Letna nih enot Poljane in Železniki bičnih metrov drevja. in lan- tudi na obrobje. Največji količina okrog deset tisoč ku- ter revirja Nemilje. V treh primerih so se odločili že tudi za izvršbo. Medtem ko ski vetrolom na Jelovici. In kakšno je stanje letos? V blejskem zavodu za gozdove so letos odkazali za po- Kot je povedal )urij Rozman, več kot 18 tisoč kubičnih metrov lubadark ali še ^^^^^ finančnih vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov v kranjski območni enoti Zavoda za enkrat toliko kot v enakem lanskem obdobju. Najhuje je v predelu plitvih tal v Bohinju in v Zgornjesavski podpor za posek in spravilo lubadark, pa polovično sofi- I ^^it«» ostan gozdove Slovenije, so letos ter v alpskih dolinah, v prihodnjih letih pa za- kov ter lupljenje lubadark, do konca julija odkazali za radi letošnjega snegoloma na Pokljuki, Jelovici In na posek in spravilo 15.145 ku- Mežakli pričakujejo še večji napad lubadarja. bičnih metrov drevja ali 31 _ ^ zagotavlj a denai postavitev lovnih nastav in pasti. Kranj Brez nevarnosti za Slovenijo z reoubfiške veterinarske uprave so sporočili, da pojav slinavke in parkljevke v Veli Britaniji ne predstav- a neposrednega tveganja za zdravje živa i v Sloven Na podlagi podatkov iz sistema Traces, ki ga uporabljajo za spremljanje trgova« nja z živimi živalmi na območju Evropske unije, so da ugotovili, obdobju možnega prenosa bolezni Velika Britanija in Slovenija nista trgovali z Živalmi. Velika Britanija je v skladu z na- 0 in evropsko zako-tudi zvedJa vse ciona nodajo predpisane ukrepe. C. Z. Pridelovala zahtevajo poračun Če jim kupci pšenice ne bodo do 15. avgusta plačali razlike do zahtevane odkupne cene, bodo s traktorji omejili prosto gibanje mlinarjev in pekov. Cveto Zaplotn i k pa niso pripravljeni na poračun. Ob tem jih spominjajo bodo njihovi člani s traktorji omejili prosto gibanje ml i» jev in pekov, Če jijii kupci Kranj - Pogajalska skupina na majski sesLinek, na kate-pridelovalcev žita, ki jo se- rem so se dogovorili, da bodo pšenice do 15. avgusta ne stavljajo predstavniki zadruž- končno ceno pšenice določili bode ne rveze, kmetijsko gozdarske zbornice in sindikata po končani žetvi In da se htevane cene. V Žitu, Iqer so bodo pri tem zgledovali po julija za pšenico A kvalitete kmetov, priporoča kupcem, ceni. ki velja na Madžarskem ponujali do 1 da krušno pšenico plačajo in vključuje tudi stroške pre- in za zrnje E pridelovalcem po ceni, ki ne voza v Slovenijo. "Trenutne evrov, so povedali 'oevrov kvalitete bo nižja od 180 evrov za razmere na trgu žita kažejo takratnih trž tono, hkrati pa jih poziva, naj povečanje odkupne cene, saj nih cenah in da ne namera jim plačajo še razliko, če so cena madžarske pšenice, pri-pšenico odkupili po nižji peljane v Slovenijo, znaša poračuna za nazaj. ta so na dam^ičem ceni. Pogajalci ob tem ugo- okrog 220 evrov za tono," trgu običajno kupili od deset tavljajo, da so v mlinsko pre- ugotavlja {anko RihtariČ, vod- do petnajst tisoč ton pšenice, deloval ni h podjetjih letos zelo poliiteli s plačilom pše- ja pogajalske skupine pride» lovaicev. Sindikat kmetov julij bodo morali boli nice po precej nižji ceni, zdaj Slovenije je že napovedal, da usmeriti na tuje trge. w f ¥ GORENISKI GLAS petek, lo. avgusta 2007 FINANCE, GORENJSKA cveto.zapiotnik (gtg-glas.si 19 petino večji dobiček Bank Austria Creditanstalt (BA-CA) Ljubljana je v prvem polletju ustvarila 7,4 mfliiona evrov dobička po obdavčitvi. cvfto Zaplotnik skim prvim poUetjem pove- kot enakem lanskem obdo- ..............................................................................čali za dve petini (z 261 na bju, po obdavčitvi je dobi- Ljubljana • "Poslovanje ban- 363 milijonov evrov), obseg ček znašal 7,4 milijona ev- ke v prvi polo\dci letošnjega posojil podjetjem pa za tret- rov in je bil za 1,2. milijona leta bilo zelo uspešno, $aj jino {s 799 na 1.067 ^üij^* oz. za petino večji kot v lan- smo dosegli vse zastavljene nov evrov). Pri posojilih skem prvem polletju. Pri- cilje in nekatere celo prese- prebivalstvu so najbolj, za hodki od obresti so se v pri- gli," je povedal dr. France 63 odstotkov, porasla hipo- merjavi z lani Še znižali, Arhar, predsednik uprave tekarna posojila, varčeval- stroški poslovanja pa so BA-CA Ljubljana, in pouda- cem pa so kot novo obliko predvsem zaradi uvajanja riJ, da jim je kljub vse večji varčevanja ponudili struk- kapitalskih standardov po konkurenci 22 domačih in turiran depozit Baslu II. priprav na preime- ,29 tujih bank uspelo pove- Banka je v prvi polovici novanje banke, izpopolnje- čati obseg poslovanja. Ob- leta ustvarila 9,7 milijona vanja informacijskega sis te- seg kreditiranja prebival- evrov dobička pred obdav- ma in dodatnih zaposlitev stva so v primerjavi z lan- čitvijo oz. 18 odstotkov več višii za pet odstotkov. Ljublana Deželna banka se bo kapitalsko okrepila Nadzorni svet Deželne banke Slovenije (DBS) je na ponedeljkovi seji soglašal s predlagano dokapltalizacijo banke v vIŠinI 29,7 milijona evrov. Banka bo za povečanje osnovnega kapitala izda-a 1,1 milijona novih delnic, ki jih bo možno vplačati po ceni 27 evrov za delnico. Pri vpisu novih delnic bodo meil prednostno pravico sedanji delničarji, to pravico pa bodo lahko izkoristili petnajstih dneh od začetka ponudbe. Če bo agencija za trg vrednostnih papirjev pravočasno potrdila prospekt, se bo vplačilo delnic lahko začelo septembra. C. Z. hotavlje v Marmorju predlagajo 8,5 evra dividende Družba Marmor Hotavlje je ob koncu lans'kega leta imela 379.9 milijona tolarjev oz. nekaj manj kot i,6 milijona evrov bilančnega dobička. Na predlog uprave in nadzornega sveta naj bi no.942 evrov dobička namenili za izplačilo dividend, 8.500 evrov upravi in 6.500 evrov nadzornemu svetu kot udeležbo na dobičku, ves preostali dobiček pa naj bi osta nerazporejen. Če bodo na skupščini 31. avgusta soglašali s tem predlogom, bodo delničarji prejeli 8,5 evra oz. 2.037 tolarjev bruto dividende na delnico. Na skupščini naj bi neko- spremenili tudi statut družbe. Uprava ir nadzorni svet med drugim predlagata, da bt uprava poleg predsednika lahko imela še enega ali dva člara. C. Z. LjUBgANA Pridobili še petnajst odstotkov delnic DZS Delo Prodaja, Tehniška založba Slovenije, finančna družba vil in družba Fond Invest so bile že doslej lastnice 981.162 delnic družbe DZS, založništvo in trgovina, iz Ljubljane. S prevzemno ponudbo, ki je trajala do 3. avgusta, so želele pridobiti še preostalih 513,071 delnic in vseh 87.027 zamenljivih obveznic, ki jih bo do leta 2010 možno zamenjati za delnice DZS. Rezultati prevzemne ponudbe so zdaj že znani, 191 delničarjev DZS je prodalo prevzemnikom 225.198 delnic oz. skupno 15-odstoten lastniški delež, ponudbe pa ni sprejel nfti eden od imetnikov zamenljivih obveznic. Kot znano, so prevzemniki za delnico ponudili 30 evrov, za zamenljivo obveznico pa 102,71 evra. C. Z. podaljšanje proge petnajst V Medvodah si prizadevajo, da bi progo mestnega prometa številka petnajst podaljašali do krožišča na Klancu. Septembra bo poskusno začel voziti kombi. M Al A BERTONC£LI Vesna Stariha, vodja Cen- ....................................... tra starejših Medvode: "Po- Medvode • S pobudo za po- daljšanje proge mestnega daljšanje proge mestnega prometa za tristo metrov je metom tudi drugim občanom Medvod in bližnje okolice." Predlog za podaljšanje Čino. Medvoški župan Sta» nisUv Žagar je povedal: "Septembra bo začel po- sicusno vozit: kombi iz sre- prometa, ki Iz Ljubljane želja in potreba veČine sta- proge so na Ljubljanski po- dišČa Medvod do centra sta- vozi v Medvode, so nas sez- novalcev centra starejšili in tniški promet naslovili tudi rejših. Enkrat smo poskus- nanili v Centru starejših hiŠk v Zbiljskem gaju. Po- na medvoški občini. Na no vožnjo že imeli, a takrat Medvode. Pobuda ni od da- menila bi lažji dostop do Mestni občini Ljubljana je bil očitno interes le v be- nes. Tamkajšnji stanovalci centra Medvod ter iz centra (MOL) pravijo, da je na sedah, vozilo pa se je preso to željo na skupnem se- do nove večnamenske osnovi interesa smiselno, malo potnikov." Glede na Stanku izrazili že pred ča- športne dvorane, šole in som in se obrnili na Mestni zdravstvenega doma in potniški promet, pa tudi na tako bi zadovoljili potrebe Občino Medvode. po prevozu z mestnim pro- da Občina Medvode da pobudo za ureditev avtobusnega linijskega prevoza med MOL in medvoško ob- to, koliko potnikov se bo vozilo sedaj, se bodo na Občini torej odloČili kako naprej Peš poti tudi v Mengšu Iasna Paiadin tudi občino Mengeš, saj večji de) ene od sede m naj- vode. Domžalsko, mengeško in trzinsko občino bo bo treba del poti zaradi načrtovane gradnje povezovalne ceste Zelodnik- Vodice na Mengeškem polju prestaviti. Poti bodo opremili z informacijskimi Regionalnemu projektu stih načrtovanih peš poti povezala Homško-rašiška tablami, markacijami, ka- Ijubljanske urbane regije Vzpostavitev regionalne poteka prav po tem območ- peš pot. ki bo potekala iz žipoti in počivališči, infor-ju. S projektom sicer želi- Domžal ob Kamniški Bi- macije pa bodo zajele vse mreže peš poti v LLJR se je mo povezati obljubljanske strici do Homikega hriba kulturne, naravne in druge doslej pridružilo že deset občine, njihove turistične prek Mengeškega polja do turistične zanimivosti in občin, med zadnjimi tudi zanimivosti in urbana sre- Mengša, od tu na Gobavico gostinsko ponudbo. občina Mengeš. "Idejna za- diSča ter urediti prijetne in Rašico do gradu lable Projekt, ki ga je finančno snova projekta sega že v krožne poti za krajše in na Onger in nazaj v Dom- podprla tudi Služba vla- leto 2004, ko so svojimi daljše izlete," je povedala žale. Pri zadnjih dogovorih de za lokalno politiko in predlogi sodelovale vse ob- vodja projekta Urša šole o ureditvi poti so pred dne- regionalni razvoj, svoje pa čine te regije. Intenzivneje iz podjetja Oikos. smo se urejanja poti lotili vi sodelovali župan Franc morajo za ureditev poti Od severnoijubljanskih Jerič, direktorica občinske prispevati tudi sodelujoče konec lanskega leta, v tej občin so k projektu pristo- uprave Marija Kos in pred- občine, bo zaključen ok-zadnji izvedbeni fazi pa pile še občine Kamnik, Tr- sednik TD Mengeš Franc tobra, ko bodo izdali tudi smo k sodelovanju povabili zin, Domžale, pa tudi Med- Zabret. ugotovili pa so, da vodnik. Radovljica Del dobička tudi za dividende in nagrade Delničarji družbe AIpdom Inženiring bodo na skupščini 21. avgusta odločali o uporabi bilančnega dobička in o spremembi v nadzornem svetu. Družba je ob koncu lanskega leta imela 459.947 evrov (110,2 milijona tolarjev) bilančnega dobička, od tega naj bi ga 17.273 evrov (4,1 milijona tolarjev) namenili za izplačilo dividend, 7.157 evrov (1,7 milijona tolarje za nagrado upravi in članom nadzornega sveta, ves preostali dobiček pa naj bi ostal nerazporejen in naj bi o njem odločili v prihodnjih letih. Če bodo na skupščini soglašali s tem predlogom, bodo imetniki delnic prejeli 0,376 evra (90,1 to-arjaj bruto dividende na delnico. Delnlč^arji bodo sklepali tudi o predlogu, da bi z letošnjim 18- novembrom Članstva v nadzornem svetu razrešili Staneta KoŠnika in namesto njega za obdobje dveh let Imenovali Jožeta Kapusa. Za nadomestnega člana nadzornega sveta, ki bi zastopal interese delničarjev, pa naj bi imenovali Danico Klinar. C. Z. Kamnik Večinski delež Stola prodali Avtoakustiki Kapitalska družba (Kad). Slovenska odškodninska družba (Sod) In družba D.S.U. so v torek prodale skoraj go-odstot- ni delež v kamniškem Stolu. Ker se je na podlagi javnega razpisa za nakup deleža potegovalo več družb, so se prodajalci odločili za prodajo na dražbi, na kateri so sodelovali štirje dražitelji. Najvišjo ceno, to le 41,35 evra za delnico, je ponudila družba Avtoakustika, bo za paket delnic odštela skupno 7,2 milijona evrov. Družba D.S.U. bo prejela nekaj manj kot 4,6 milijona evrov kupnine, Siloven-ska odškodninska družba slaba dva mili/ona evrov» preostalo pa Kapitalska družba. Sod bo kupnino namenil za poravnavo zakonskih obveznosti ter za različne tržne naložbe. Kad pa za pokrivanje primanjkljaja v pokojninski blagajni in za preoblikovanje portfelja. C. 2. Ljubljana Družba List namerava prevzeti Terme Čatež Ljubljanska družba Ust, ki trguje na debelo in na drobno z mešanim blagom, je sporočila, da namerava objaviti prevzemno ponudbo za odkup vseh delnic Term Čatež. Ponudbo bo objavila najkasneje v tridesetih dneh po objavi prevzemne namere. C. Z. GRADBINEC Smo družba, ki že osmo ieto uspesno deluje v sistemu Pnmona» d- Ö-, iz Ajdovščine, vodilnega gradbenega podjetja v Sloveniji, ir> se ukvarjamo z vsemi vrstami gradbenih del. Zaradi povećar>ega obseoa dela vabimo k sodelovanju za dela na področju gradbene operatwe večje število novih sodelavcev na naslednjih deiovnih mestih: ZIDAR (m/ž) 2. TESAR (m/ž) 3. STROJNIK BETONARNE epremicnirve,si v t GORENJSKI GLAS petek, 10. avgusta 2007 OGLASI, MALI OGLASI info@ g-glas.si 21 Ks KERN NEPREMIČNINE MaiStrgv tr^ M, 400^ Kr^nj Td. 04/20213 zot 25 66 CSM 051/320700, Emajh info®k3-kcrn.$i POSLOVNI PROSTORI: Oddamo: KRAN): 3 pisa/ne v K nadstropju ob-jeicU v izmerr 70 mz in v podstrehi 30 m;! za drhr^, i^pt kuKinja, uni« uHje, čskdInicA in hodnik, obnova L 2000, vsi priključki, vs« skupaj za 375 KRANJ: 3 pisarne v nadstropju ob- jekta v izmeri 186 mi in 44 mt stop* niiii, zgrajeno leta 2000, vsi priključki, po )2,5 EUR/m2 z vsemi Prodamo: KRAN h poslovni prodor (kozmetika, frizer« p«dtkura ipd.) v izmeni S2 mZi v pritličju objeku, obnova a004^ par1< prostori, za 152.000 EUR Hl^e: Prodamo: V KRANJU, odiičfia lokacija: stan. hiii, uporabna površina 250 mz» etp pritlič|e In nadstropje, v pritličju vhoda pos ovne đe|avnost()i v naosfropju stanovanje^ letnrk 19^5, obnovljena (streha^ žlebovi^ dimniki CK peč), zemljiiče 736 <112, cena 375.0CO1OO EUR KRANJ, Vodovodni stolp: leta 2000 obnovljeno Hi$a * dvojček. Uet (lojeno sianovanje), pritličje in nadstropje^ skupna st^n, povrlina je 210 m2 na parceli 3S8 mj, cttia 250*000 EUR STRAŽiSCE: 60 iet stara hiša ^ dvo^ j^ek, ki je bili I 2002 obnovljena (znotraj v celoti: okna, vrala^ kopainU ca, tlaki, WC CK)^ zemljišč ok. 300 mz, 109 m2 stan. povrSine v dveh etaiah, cena 115.000 EUR MEDVODE (Svet}«): hi$a ^ dvojček na razgledni lokacij i ^ letnik 77, adaptacija 2003 (slre^ai okna^ vhod« na in garažna vrata), stan. površina 2)0 parcela 353 mz, cena 270»ooo EUR ŽABNICA:30letstarohi$o, ki nI pod' ketena, ima ločeno stanovanje v prftličju in ločeno v nadstropju, skupna slan* povri^na je 2S2 mz m parceli 1» 719 ma, ob hfji stoj^ sarr>ostoJen ot>' lekt * drvarnica, cena 250.000 EUR ORULOVKA ^ stan hi|a dvojček, zgrajena do 3. gr.faze, stan, pcvriine 170 m2, letnik 2006, 244 m2 zemljišča, možnost izde ave na mirna lokactja, mestni phn, kupci ne plačajo pro^zlje, cena 181*10$ EUR TRŽIČ (bU2ina)^ stan. Kiša zg^jena do gf. üze, stan. povriine 186 mz, etntk 2006, mi zemlji^Čfti možnost izdelai/e na ključ, CK na plin, mima fokacija, cena zo2*ooo EUR RADOVLJiCAr atrijska hiSa površine 3S5 mz (K, P Ir^ M) $ samostojnim vhodom v mar>ssrdo, letnik 19S4, na 7S3 m2 velikem zemljiiču, urejena okolica, z nadstreikof^ za 2 avta, cena $50000 EUR ZEMgi^ Prodamo: COLNIK: stavb* parcefa g^S m2. po EuR/m2 NAKLO: stavb, parcefa m2 po tSo EUR/ma BfTNjr stavb, parcelo 723 ms, sonč* na lokacija^ po izo EUR/m2 DRULOVKA* stavb* parccla mz, po do EUR/me STANOVANjA: Prodamo: KRANI, Vodovodni stolp: 35$, 66,iS mi, 2. nad. od 3, letnik 4S. obnova 99. etaina CK na p(in, cena 9S000 EUR. v bližini možnost nakupa garaie, veL 13.00 m2, letnik 4S, cena 8*500 EUR KRANJ^ Planina I; 3SS, ^oM 3. nad/12, letnik 74, cena 122.000 EUR KRANJ^ Planina I: 2ss 60 ma, prede^ lano v 2,SSS v nad., letnik 7$, cena 94 000 EUR KRANJ, Mestno jcdr9:3ss< 95.80 mz, I nad., obnova 2002, v^Hka terasa, cena 123 180 EUR TRŽiC: 1 g 3Z,15 mz v pritličju od 3. nad., letnik 2007, cena 42.298 EUR TRŽIĆt Jss, 72 ms v 1* nadstropju, obnova 2002, cena 90.000 EUR TRŽIČ, KovofsJa: 3.$ss, 37,91 m2 v 2. nadstropju, letnik 73, cena 8s 000 EUR www.kx*kern*si iščete nov dom ali kupca za rtepremičnino? Oddajate a I najemate itanovanje, h\io poslovni prostor? Celovita rešitev na enerr) mestu. Za vas delamo Aktivno • jasno • Preudarno AIPĆAJ.O. Kanj Koroifca cesta z, 4000 Kran| fsm: o}i • 040 j yUrtuaIno ponudbo in povpraševanja najdete na w>^.afp ji Se priporoča ml domplan ufttweeni M efw^Wö» tf^d. km. bM^MM 14 M; 041/e47-4$9 tel.: 20 68 700 STANOVANjE PRODAMO KAAN),Pbnin3l:triwbno,lll.nadstr*v izmen 8aS4 m2,1. gr. 1974« prcnosHje-no 2006 (k^alnica, WC, okrta, radia^ lorjii vhodna vr^t«)^ C^ dvljatp^ gona 121000.00 EUR KRANI, Orulevfca: dA»obr>o, I. nadstr. v izmen 61 j mz, i gr* 1989. kopalnica obnovljena 2006, cena 117*000,00 EUR KRAf4|, Planina I: trisobno v starejS^ mHianskj Hi|i, \ nadctr. izme^ 94.^5 mit popolnoma prenovljeno v letu 2007 (vrata, okna. kopafnica. CK, vscirv staboj«) t)akj| rolete), balkon^ parkirno mesto. I. gK 133S* cena 156.00,00 EUR KRAN), Zbtopofe trisobr>o, vi$ok9 prv Hi^ vi2men m2. ddno m v lebh 2000 in 2003 kopalnica in c4(na) I. gr. 1961^ CK, telefon, kabel, tv, balkona ni, cena 116.007,00 EUR KRAN), btira avtobusne poAje dvc^ sobno. nadstr. v amen m2 fn $0 sonäia }ega, cena ti3.s03*s2*00 EUR iENČUft trisobrto v pritii^u dmtano^ va rajske hiše, neopremljeno, veli kosti 85,00 ma» stanovanju pnpada ie 90,00 m2zemfjika, dva parkiriSCa, l.gr*2002, ceru 135.620,00 EUR BlSina tOt^NJA; dvoinpolsobno v marw sardi dvo$tanovanj$ke hlle v ^eri 74 m2, dodatno k stanovanju sta ie dva balkona po 20 ma. garata 17 m2. ddo^ vni prostor v kleti ioni2 in 150 m2 vrta, I* gr« 1987. cena 146*0^2 ,gc EUR TRŽIČ, mstno fttk^ 4 dvoM)bru sta* novanja v nadstiopni veliko^ od $4,50 m2 • Sj^co m2, leto jr. 1957. v celoti prenovljena leta 20CO (tlakij irv staladje. krinka, CK, leleAsn, dwiga^ lo) balkona nI, cena >290 EUR/m2» vpt* sana vZK, vseljiva takoj. TR2jCi mestno jedro: dvosobno sta* nov., HI* nadstr, v «meri 51,05 mi, l*gr, 194O, stanovanj»^ zasedeno z najemnikom, b ima stanov, pogodbo za ne^ dolo^ (as, cena $0*500,00 EUR ZAMENJAMO STANOVAN/E KRAN), Planina \k dvosobno. III* nad* str. v izmeri 68»20 m21. gr* 19S2, delno obnovljeno 2005 {tlaU) zamenjamo za Qnosobno stanovanje v Kranju na Plani^ mah III., nizek objekt I. aH ll*nad$tr^ cena tn ooo,oo EUR. STANOVAL) E ODDAMO V NA|EM KRANji Pbnina I h dvosobno, L nadstr* v Izmen 68^0 m2, v gr. 1582, možnost vselitve 1.9.2007, cena 400,00 EUR meseino ^ stroSkI 4 2;ivarkina GARAŽA • ODDAMO V NA)EM KRAN), bfiän VodoMdn«^ stoCpa: v izmeri mi, I. gr« 1965^ oddamo za daljie obdobje, oena 75.00 EUR meseč* no NIŠE • PRODAMO KRAN), Sp* Btfnitt vitokepritii^a. tlorisa 120 m2 na parceli vejikosU m2, CK na ot)e,tel., garaža, diA parkimi me* sti, lepa sonču lega, hiiaje lepo vtdr* ževana, I. grad. 19S1, cena 320.000,00 EUR KRIŽE; enonadslropna^ dvostanovanj* ska, tloris 75 m2 v vsaki etaži na par^i velikosti 222 m2, I* gr. 1936, popolnoma prenovljena od i 2004*2006, C< na plin, td., vse instalaoj« v vsaki etaži k> Čene, if\ parkirii^, cena 204.000,00 EUR KOKRICA:enonadstropna velikosti t6o ma na parceli vciikosö 524 m2t delno obnovljena okna, fasada in rnstalacije, I grad ^956, cena EUR B£CUN)E: dvonadstropna^ velikosti 730 m2. na parceli velikosti 2370 ma. 2grajeru leta 1894, Leto prenov« 2003. oprema: ADSU CK, kabelski internet. k(ima, ved telefonov, balkon, garaža, te* rasa, več parkirnih mest, urejenazemij)* ika knjiga «bfvši ieuii dvorec z vsem %t> dobnim ijdobjem na atrakbvnf lokaciji, v bližini dostop na avtocesto^ pnnwmo tako za stanovanjsko namembnost kot 2a poslovno, zdrasnirtvo, zdravstvo, sa* natorij. Cena 1.^00.000,00 EUR Ht^ • ODDAMO V NAJEM XRAN), Pbnina il: polosica dvojika* tio^ 170 m2, v nsa^o m2 na parce celoti opfeml|W, garaža, klet, CK, tel., I* gr. 1992. cena 700,00 EUR mesečr» 4 Woi^ 4 2x vari€na POSLOVNI PROCTOR • ODDAMO V NAJEM: BKžma ceste KRANj-SKOfjA LOKA: v zmert skupno 125 m2, od tega 40 mz v u in 85 ma v nadstropju. sam> vhod, tiaki keramika, uporabno jenje za trgovino {možnost tsjdi i. grad. i960, obnovljeno I* 2CCO, cena EUR/m 2 ^ stroški PARCEIA ^ PRODAMO lAVORNI^I ROVT nad j^emrnk v izmen 759 m2, na parcdi dekirib )n t^ lefbn. sončna, dostop z glavne ce^tc* geodetsko odmeijena. ceitfna zazidljh va, 6 km od avtoceste, cena EUR www,nepremicnine«nei ve n u m... trrtof43, 4C00 KriA) glin: ^ji/«4777 PRODAJA KRANJ« Zlato polje 3s-stan. z balko* nom, 2/1 71,5 m2,1 60, sončno, ol> novljer>o fn opremljeno, vseljivo po do fiovoru, VREDNO OGLEDA« cena: 000.00 EUR BRITOF, VogB dvcjäk, lil* podaljSana gf. podMeteno, na pare 222 In 279 m2. K ^ P 4 M. vrtec Šda v Ucžini. (eca KRANJi Pbnina 1: is^stan, 414 m2,1. 74 VPy? polepremi6iinska družba^ Stritarjeva ulica s. Telefon: 73 7J Fax: 256 75 70 E'PO$ta! ) fofo^inst.si Internet: vvvAv.fesst si STANOVANJA PRODAMO: KRANJi ior{i)evo nas«l}«: garsonjera, VP/fll, obnovljena 2006, 27,18 m2 4 klet 4,1 m2, Z K. cena 76.150,00 EUR KRANJi Zlato pol}«: posL prostor {možna tudi garsonjera} v rzmeri 26,60 m2, I* rradst.. I* gradnje 1960, cena 64.000,00 £UR KRANJi Valjavčcva utica: trisobno, VP, 71,42 mz. I* gradnje 1962^ cena 111,000,00 EUR HIŠE PRODAMO COLNIK: dvojček, L gradnje 1^60, stanovanjske površine 160,00 mz, nA 7f 1}0.000,00 EUR KRANIi Primskovo: dvostanovanjs* ka, (2 t )ss), parcela 355 m2, pod^ kletena, obnovljena 2007. cena 265*000,00 £ur KRANfi Primskovo: dvostanovanjs^ bivalne povr&ine 250.00 maj. T981, obnovljena 2006, cena nn FIIR WV^Wi Komunala Kranj Na podlagi 40. členo Pogodbe o ustonoviM družbe Komo nda Krcnj, jcvno podjetje, d. o. o., In 2. člena Pravilnika o delovnih rozmerilK direktor razpisuje prosto delovno meslo: ODCITOVALEC(KA) Kandldati(ke] morajo poleg splošmh pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati se naslednje pogoje: • zaključena 2-leha poklicno iola, • najmanj fri mesece delovnih izkulenj, • vozniški izpi^ B*kotagorile. Delo delovnega mesfa so: popis vodomerov s terminali in popisnimi listi, kontrola popisanih poda!kov ao osnovi izpi&anrh dnevnikov popiso, preverjanje podatkov v racunal- niku, jovljanje okvar vodomerov, Izpolnjevanje obrazcev za vpis sprememb o strankah, obračunskih mestih, povsolih. izdelavo poročila o opravljenem popisu ter drugo delo po navodilu nadrejenega. Izbran(a) kandldat(ka) bo sprejet|a) v delovno razmerje za določen čas šestih mesecev s poskusnim delom treh mesecev z možnostjo podaljšanja. Kondidotilke) morajo pisne ponudbe 5 kratkim življenjepisom, dokozili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela poslafi no noslov: Komunala Kran[^ javno pod|ef> \9t d. o« o*/ Ulica Mirka Vadnova 1/ 4000 Kranj, v osmih dneh od objave razpisa. Izbiro ustreznega kandida-ta(ke) bo podjetje oprovilo v 30 dneh po preteku roka zo pri* jovo. Kondidati(ke) bodo o izbiri obvelčeni[e) v nadaljnjih os- mih dneh. Ivar> Hočevar, dire ktor iCisto Je lepo. -t .t m un m Pokličite nas na: Raimisilate o prodaji jiepremicnin^^ Prodaja tujim topcer^ lanko zviša ceno vaic 1 Mali oglasi tel.: 201 42 47, 20? 42 49 fax: 201 42 13 e-mail: malloglasi@g-clds.$i se sptejemđjo: za objavo v petek v sredo do 13.30. in?3 objdvo v do pet ka do 14.00! De ovni (as: od ponedfljfca i 7 -15 me "Čisto zadnji hip". S (o njbnko Mm pomagao na^'m txa se Jim res mudi ne^j prosti, kupirt. najet, oddal Ogl^ to tu&riko bhto oddate a i vik v ponedelf^ do osme ute in za petek v četrtek praviakoA^ «me ure.CemogldSdie 10EUR. leenotriain m najv^ 30 zn^ - kupon ne ObMier je na začertij malih «teov. NEPREMIČNINE STANOVANJA PRODAM OVOSOBNO v bližini vodovodnega stol&a. $4 m2. cona: 100.000.00 EUR. B 040/3SM80 POSLOVNIcenterGordniavas, I-SOCK no. 42 m2. novo 1. 7CC6e07 STANOVANJE center Kranja, 79 m2, popolnoma prenovljeno I 2D06, sfreha 1.2000, cer>a: 116,650.00 EUR, S 041/912-625 7UsrB« g ekko projekt nepremičnine Bntof 79A, 4000 Kranj infonep^gekltopro^kS.«! •vww.oektoprolekt.si 04 2341 999 031 67 40 33 STANOVANJE Plamna IN. aS n>2. OnOAM OPREMUENE sobe v Kranju, s sani-tanjamr, &amsktm osebam, 9 04/23- EN0SO8NO stanovanje, mansarda, 40 rn2. d9lno opremljeno, na Planini 47, vSeljivd lakoi. C9na 220 EUR. 9 031/615-652 7005979 PRI o^mpijskam bazonu v »O^ju oOdam novo, dvosobno. OD^emljeno slanovani« 2 vrtom, vrino hišico In pa/Wmlm prostorom. «031/647-623 rottđ&i NAJAHSM GARSONJERO v 9 041/35-90-95 r ali Lescah, ifMsai HIŠE PRODAM BREZJE pri Trži6u. proc^amo ob}eKt na miml lokaciji v lil. gr. fazi, 9 041/546-2S3, popoldan 7omwo ODDAM ŠKOFJA LOKA • Sv. Duh oddam novo hišo podjetniku za delavce (do 25 oseb), tf 041/66^^85 POSESTI KUPIM OPUSĆCNO knetio. tfto lici cd v«; dedK čev, riaiio ts6<£)i.« 041/917-006 /cn«?e POSLOVNI PROSTORI ODDAM SKLADIŠČNE prostore v velikosti 700 m2. csna 2,95 £UR/ni2. na Savska cesta 34. K^nj (bivii Intex). 041/426-896 V ŠKOPJA LOKI v bližini Obrlno-ind, cone oddamo 2 posl. prostora, 19,4 ni2 m 21,1 m2, prostora sla med sabo povezana m pnmerr^ pl^nlsKo de-Lavnost, povpraševanje: spo d.0.0., olia Loka, 9 04/511-27-60 looMt GARAŽE PRODAM GARAŽO v Kranju. Vodovodni stolp. V garaži s(a elekinka in voda. oena 10.000 EUR. « 041/721-696/00M36 GARAŽO pri posli 04/2&<3i -502 MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAM ODKUP, PROCUUA, PREP« fsds^ervh vozi, gotmroKo plaäo. A^ Krar^. d, o, o.. Kranj, SavsK^ 34. Kmni. 04/20iim3, 041/707-146.031/231-358 CfTROEN AS KaDan, I. 92 temno zelene kov. barve, r^. do 6/08. zelo (epo 040/933-234 70CSHS CITROEN Saxo 1.0.1. 00, 52.000 kiT 1. lastnica, lepo ohranjen, cena po dogovoru. 9 051/309-621 7ci4»«io MERCEDES 250 disel. I. 90 cena po rcoseeo PEUGEOT. I 92 reg. do 3/06, ocrsiijert veHki PRODAJA novih vozil Seat. možnosi ugodn^a finsncirsaja, Goren|esavska 13. Kranj. 9 04/23^7-340 SEAT IBfZA 1.4, leV, 15.000 kf^, 5 vrat. avt, Klinga. 4xalr bag, cena po do-govonj. • 040/611-507 700S®40 SEAT Toledo QTX. I. 95, lepo ohra* n>en, ugodno. 9 041 /937-e407c»osMo PE K^nrM CMU 22. iZiJZ h^aUo PRODAJA IN MONTAŽA! • amoni2erf ^^ionfiotr hiirt servis vozi • avioopii>o konto, cena SO EUR, kletko za b kokoil, cena 15 EUR,« 04/256-10-37 'oo6?78 $06M0 Krto za rože. 90 x 40 ot, e> redno ugotfio, s 04/51-00-110 >oix6M SPALMICO z lo^iiem. natur postelja 140x200, omara d. 200. v 230. komoda d.dO. v. 60. 8 031/510-760 rtOMOi PODAAIH KOTNO sedežno garnituro, snemlfivo našlo nialo, možnost lez^sćs. 9 041/353-689 70059«; RASUENO kuhnjo d. 5,5 m, 04/596-80-07. 041/82CM97 7(M9b3 GOSPODINJSKI APARATI PnODAH ZAMRZOVALNO orren 1201, pr^ Sto) näedM2*2.«04t/87&494 ZAMRZ0VAU40 sknr^. am^o/alno OA^ to f> NaMe. 9 041/597-933 ZAMRZOVALNO Skrnjo LTH. stareh ia. delujoča. 96x83x65 cm. cena 50 EUR. « 031/542-745 rooM?o OGREVANJE» HLAJENJE PRODAH NOVO kaminsko oeć. Nordloa fiame-t3. ptoslo slojeca, obk»ena s Keramiko. C»ez barve, cena po dogovoru, • 7or>&fiti VRTNA OPREMA PftODAU NOVO, mssMio. tvaslos«», wt7>o gamiuD doeretSOan.«040/747-801 7OOMO6 TURIZEM ODDAM apartrna In sobe po 20. 8. v Metajni na Pagu, tO m od mor)a. Lort- eartč, W 00385-53-667-138 OBLAČILA PODARIM VEČ poletnih maj'c in nekaj zimskih XL • XKI. vso »epo ohranjeno. « 04/23- 43-eOO. 031/292-060 OTROŠKA OPREMA PRODAM PRIKOLICO za koiO 040/212-798 pr«v02 oirok, rottssi ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM ZLATEGA phnaialca. mladička. 051/396-639 KUPIH PSA shiQula, 9 031 /253-703 roos&sa PODARIM 2 PRIJAZNA mucka, stara ctva meseca, dobrim ljudem, vajena čisioće. « 04/23-32-007 ^ooesoi M LAOS mucke. roDs^u MUCKE stare 4jva meseca. KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM BALI R KO za štfrioglaio bale Vi/elger 52. zelo doDro ohranjeno. 25-538 ENOVRSTN» i2kooaloik za krompir in kupim silokombajn SIP. « 041/e65- 675 IZKOPALNIK sala Hmezad. , ehovr$tna t re- KOSILNICO BOS. 715 za koin^ v hnto- vtQh ti^rQruh in dvigaJo Hiab za traMorsko pnkobco, 8 041 /831-669 nx&va NOV nUKTOR znante Limb 80 lux s F^rtünso^m motooem 80 KM, pogon na vsa Kolesa z v^ doOalno Cf^i^mo. S 04/2S-6S-700.031 /392-783 'cosäh SEKULAR za žaganie drva, 9 04/204-65-78.031/812-210 SEKULAR za žaganje drva in motorno akropiinico za šKroplie saQja, 9 041/725-240 '006^2 SILOKOMBAJN Mengele MB 220, 041/356-157 70Ö533 PRIDELKI PRODAH JEDILNI knmpir, 9 04t/37&^7 rooss;? slEDILM kiofflpr. 9 031/45&4Ö7 7co5«78 KAMILNI V 041/620-121 roafdfr KRMILNI krompir. 8 04/231*17-66 KVALITETNE hnjške. jabolčni kis m domaći aadjevoc. Prosen, Strahini, 9 04/257-11-03 '«A9UJ KROMPIR za krmo. 9 041/533-010 LEPO rdečo peso za bikor. ie. sorta ROEČO peso za vlaganje bikor. Kve- der. Voklo 9, Servčur RDEČO PESO za viagante. Smoiej. Luže 22a. 9 04/253-65-65. SLAMO v okroglih balah, premera 150 cm 00 oK 300 Kg bala (škotja LoKa), SLIVE, ugodno. 040/667-897 61. VZREJNE ŽIVALI_ PRODAM ČB BIKCA, starega lOdnI. 9 04/25- rooM^o Č8 BIKCA. 9 031/304-136 liMM KOBILO khžano arabko, vozrio, delno Lijahano, brejo, staro 7 let, 8 04/2&* 22-108, 041/706-626 KOZUÖKE stare tri mes. in iedilnl krofrv pr-' KUNCE, francoski ovnad. srve za pl^ 0)9. 9 031/597-231 rooss?^ MLADEGA Zđjčka ze pleme in podaanska 34 c. KranL 9 info^ls.si ZAPOSLIM natakarico/jđ, zaželeno veselje do dela v strežbi, prijazi^ost in urejenosl. za pomoč v strežbi ob vikerv-0)t) dobi delo dekle ali Isnt. Gostilna Pr sedmič. Poljanska c. 68. Coren;a vas. 8 041/790-247 700S948 ZAPOSLJMO samostojnega kuhana in natakarja, za nedoločen čas. s po-tskusnim delom za 6 mesecev. Hotel 8io d.o.o.. Vanganelska 2. Koper, 9 031/550-627 ^oe67» ZAPOSLIMO kuharja. Star^Hnbar Mateia s.p., Koroška cesU 59. Kranj, 8 04/2:^6-13-02 roo^a«« ZAfK)SLlMO kuhana, lat^ko začetnik, redna zaposlitev. Gostilna Pn Bizjak, 2g. Bela 20. Preddvor. 9 031/640- IŠČEM PREVOZNIKA nosilnosti 31 in kombijem prevoz po Sloveni|i. Eržn Ješetova 3, Krani. 9 kamionom. do 17 m3 za .s-p.. -285 IŠČEMO voznika E kat. v mednarodnem prometu. Pnmf d.o.o., Gnntovška rooueo ZA OBČASNE avtobusne prevoze z 20 sedežni m a^rtoDusom ličemo äoter- 13 D Kategonje, Mojca d.o.o.. Podnart 42 a. PcKlnart. 9 041/749^ 12700Hi? Ovsenih Imenfalng d. c.o. iezersha c. 108/c, 4000 Krai^ Iščemo delavca za dek> v lesni stroki: pripon^Čene delovne izkušnje In smen • mizdr all mizar-mojster ter ■idefdvecviakirnfci « pomočnik mi?arja (NV^ Informacije na tel.: 04/281-6e00 IŠČEMO telefon ista/ko, delo od pon» deljka do petka od 6 Od-iSh. Gaa» ini H n n C ViklrtriA Su^ma 11. Jesenk DELAVCA brez poklica zaposlimo v kovinski proizvodnji, EKI. iztok Eržen 8.p.. Zabukovre 7, Zg. Besnica, 8 041 /629-801 fŠČEMO delavko sli delavca za tnumo nočno delo v ekspeditu pekam« v Kranju, Mojca, d. o. o.. Podtian 42. Pod-nart. 8 C41/749-012 7oosfii7 V NAŠ KoiektK^ vabimo delavca v avtch mdtsRO ai/topral nico Karcher, Gi\a%. d. 0. o., Zg. Bitnja V ŽaOnica. 04/231-55-90 W««« ZAPOSLIMO žensko za čiščenje prostora. šliriurnt delovni čas, Gostilna m picerija Ciradeta. Pševska C 43. Kranj -Stražišće, 8 041/799-4td SLIKOPLESKAftJA, možnost priučrtve. redna zaposlitev in redna pla&a, Kolons d.o.o.. Ljubljanska c. 45. Kamnik. 9 040/932-932 (g Jennan} Toooa?^ ZAPOSLIMO samostojnega mizar|a ali esarskega tetinika za delo na C NC (računalniškem stroju), z možnostjo priučitve tm/2) v proizvodnji sobnih vrst. LES ma d. o. o.. Klanec 35 a. Komenda, 8 041/679-205 ZAPOSLIMO delavca za montažo mavčnih sten jn stropov, okolica LJub-ALP, d. 0. o., Gorenjska c. 20b, 041/611-548 ?ooiU! TAKOJ zaposlimo 4 zastopnike, poleg osnovne plače ^ dodasna stimulacija. pisne prošnje: Posredništvo Zdene Brovč s, p,, Vinrtaše 170. škof ja Loka 70Q£ttC ZAPOSLIMO monTerfa sejemskih kon-siruk.. na terenu m v skladišču, želiena spretnost. delavnost. z8r>9sijtvost, osn. znanie mizarstva, plesk. ali elektr,, lahko delavec brez poklica, EMS Sejm d.o.o.. Savska 14, Kran). 8 041/754- 176 ličeM ZAMĐiiATI žefeT^ delCMto oko^ Cz U. na Gorenjsko), zaposttev s NOC. kon^aiia VSS (6/11). Spinnern bjd docttdrv^ hono«^ no pc^oidansKo zapo&ll»/. s 041/781- .ccm 70Q&a49 POSLOVNE PRILOŽNOSTI GOTOVINSKI KREOm za vse zaposlene in upokoiene. Lons, d. o. o., Gregorčičeva fi, Kranj. 04/23&-6d-08. 051 /387-753 KREDITI DO 8 LET za vse zaposlene ter upokoje nce do 50 % obremenitve doK. slare ob-veznosii niso ovira. Kredrtitudi na osnovi vozila ter leasmgi. Možnost odplavila na položnice. Pridemo tudi na dom. NUMERO UNO Robert Kukovec s.p., Mimsb ul. 22» Maribor» teiefbn: 02/2^'46-26i 041 /750^601 FESST I0.0. PE Strflarjeva 5. Krani Nudimo vse vrste posojil, ugodne obresti sea. »DOiti^.lMii STORITVE NUDIM ADAPTACIJE, novogradnje od temelja dO sireiie. Notranje omete, laaade, kamnite ška/pe, urejanje In tlakovanje dvonsc, z našim ali vašim materialom. 5GP Bytyqi d.n.Oi, Struževo 3a. Kranj, 8 041 /222-741 fMteSM ASFALTIRANJE llakovanjo dvoriič, dovoz, poh. parkirišč, polag. robnikov, pralnih plošč, izd. betonskih in kamnk lih ikarp. Adrovic & Co. d.n.o,, Jelov* ikova 10, Kamnik, 8 01/d39-4&14, rnfiuio UMELNE ZAVESE, žaluiije, rolete» senčila screen» [^ise ralelamo in montinmoi Rono senčila, d* o* o*, Mavsar* jeva cesta 46^ Notranje Gorice «L: 01/365-^2-47.041/334-247 ASTERIKS SENČIU Rozman P«t«r. s. O ^ SenićPio 7, Knie, »L: 69-65-170| 041/7^709; žaUzije, roloji, rolete, la* m«ln« zavesei plis« zaww, koownjki, rwksze. wMv.asttj^.nei BAfWANJE lasad in napušcev, ugodno inkv9lit9tnOi MegamatitK. d.O. 0.. Star^ tova 39, Kranj, 041 /570957 7006^71 GRADBENIK REXKO d.n e. Adargas Cerklje^ izvaja od temeljev do str«* hs. notranji ometi, vrst« fasad, kamnrto škarpe, ad^tacljo^ urejanje in tl^ ceni, 051/354^39 roos^fts IZVAJAM vsa grad&ana deta» notranje omete, laude, adaptacije. HaKovanie dvorišča, ograje, kamrMte škarfa in dimnike^ kvalitetno, Mro in poceni, SOP Beni, Struzevo 7, Kranj, • IZVAJAMO sanacije dimnikov, vrtanje, zidava, montaža novih, popravila sta* rih, nudimo dimna oOiooe. dimna kape. Novak & Co, d.n.e., Ljublianaka 89, Donižale, V 031/422-600 roouM LAMELNE ZAVESE, Žalužije^ rolete, screen senčila, pliseje izdelamo In monhramo* Rono aenirla d.o.o«. Maw sarjeva ceata 46^ Notran]e Gonce^ s POLAGANJE lam nato v in parketa, izdeava b^ijardev in finsMfi savn. Ptaninsek k.d«, Šinkov Tum 23, Vodice, « 031/206-724 iocaau PRAZNJENJE GREZNIC! Bled - Radovljica - Jesenice, Miro Mežek s.p^ Krnica 48a. Zg. Gorje, 9 04l/5t&- 199 7006^ PRENAVUAMO HIŠE In stanovanja v Kranju In okolici ^ rezervirajte avoj ter* min, Megamatrix, d. o. 0., Staretova ul. 39, Kranj. 041/570-957 to»\f2 RTV SERVIS Klanec 53, Kranj, lih goa. aparatcv, Mar1e, trajne zveze iz vsodriave. 9 031/836-378 OBVESTILA PODESAN Jože Kem,Tenet;se 47A. 3o)n1k, prepovedujem oddajanje v na^ em, Kositer vsko drugo razpolaganje s paroelafni Jakobu Kdmu. Tenetise 6, teronniedin lastnik parce IZGUBLJENO, NAJDENO ZA V KRANJU neiden prstan z modrim kamnom nai požlon najdrt^lj poHIrčfi. /OOMAI RAZNO PRODAM IZOLIRANO r>95jo uto velikosti 115 x 65 cm. 9 040/647-664 STRIŽNO kostnico. kvoHetna Benessi 85 (jT\. S KW. Kc* nova. prencBTio l otroški Kombiniran voziček. 9 0^0/340-656 'OOM» IŠČEM liČEM žensko, da bi z njo dolila g> spodinjstvo. stara S0-&5 0590/15-605 (Smlliana) SPOROČILO 0 SMRTI Umrla Je naša dolgoletna sodelavka Frančiška Noč Od nje se bo; mo poslovili danes, v petek. 10. avgusta 2007, ob 16. uri na pokopališču v Begunjah na Gorenjskem. Ohranili jo bomo v trajnem spominu. PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA BEGUNJE Sofza na licu pustila je sUd, srce z boUćino ranila. ZAHVALA le ena tolaži nos vse, med zvezdami tam na$ čakaš n V 6S. letu starosti nas [e prezgodaj zapustil Alojz Zelnik Ob boleči izgubi diagega moža, očeta, dedija, tasta, brata, strica, zeta, svaka, bratranca in pri» telja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, po darjeno cvetje, sveče in maše. ZahvaJa tudi gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. skrena hvaJa vsem imenovanim in neimenovanim ler vsem» ki ste ga pospremili na zadnji poti Žalujoči: žena Ana, hči Damijana in slo Uroš z družino ter vsi njegovi. Kokrica. av^sta 2007 v t « GORENJSKI GLAS petek, 10. avgusta 2007 ZAHVALE info(§)g-gias,si 23 ZAHVALA T V soboto. 28. julija 2007, je v 92. letu starosti svojo življenjsko pot sklemJa naša draga mama, stara mama, prababica, sestra, tašča in teta Marija Teše roj. Füreder Iskreno se zah vaJ j u j emo vsem sorokemu kvintetu in za zaigrano TiSino ter gasilcem iz Šenčurja. Posebna zahvala za cerkveni obred gospodu župniku Mitju Štimu. Žalujoči vsi njegovi 24 info^g'sicis.si GORENJSKI GIAS petek, 10. avgusta 2007 Ankcta Za avtocesto se splača potrpeti Ana Hartman RadovljičanI Imajo te dni precej težav s prometom, saj so jim zaradi gradnje avtoceste okrnili cestne povezave, dodatne nevšečnosti pa jim povzročajo tudi pogosti zastoji. f oto. Anka Sul«)vf< Nevenka Pezdič, Radovljica: "Vsak dan so malo drugače urejeni ti obvozi. Bolj kot zastoji in obvozi me moti prah. Treba bo le malo potrpeti, potem bo pa bolje, ko bo avtocesta vendarle zgra ena. 14 Ed I Pivač, Radovljica: "Vse skupaj je slabo organizirano. obvoze bi morali bolje urediti. Ni čudno, da se tisti, ki se dnevno vozijo Kranj, jezijo. Zastoji so le posebej dolgi zdaj, ko je več turistov." Sir)iŠ3 Stanojevič, Radovljica: "Kolone so dolge. Očim se je uro in pol vozil Iz Ljubljane. Radovljico so kar odrezali in se moramo voziti skozi Lesce. Naj čim prej naredijo, ker bomo živčni z om dobi i." črt Domnik, Radovljica: "Nimam tako slabih iz^ šenj zaradi gradnje avto ste. Poleti so zastoji zarai turistov res nekoliko dal a se sam izognem gn tako, da grem po lokalni cestah." jure KuraK, Lesce: "Zdaj, ko je poletna sezona, je gneče več. Bolj me moti to, da je obvoz do Radovljice in Sparovega centra sla- bo urejen. Tam imam namreč lokal in Imam zaradi tega precej manj gostov." Gorenjci v Valvasorjevih Izlakah Udeleženci torkovega izleta Gorenjskega glasa so spoznavali Izlake in uživali v Medijskih toplicah ložE KoIniek pa smo se obrnili proti domu. Ob sedmih zvečer Izlakami in piše o vrelcu ter- Leta 1944 so grad partizani Kranj • Obljubo, da bomo smo bili v Kranju. malne vode, v kateri naj bi se tudi sani kopal. Po letu 1765 minirali, kapelica pa je ostala nepoškodovana. Leta znova organizirali priljublje- Izlake, iz teh krajev izhaja so se lastniki Medijskega 1990 jo je zagorska občina ne izlete Gorenjskega glasa, tudi sedanji predsednik Re- gradu hitro menjavali, po- obnovila. Alojz Prašnikar se smo driaii. V torek, 7. avgusta, dopoldne je poln Rozmanov avtobus, ki ga jc po publike Slovenije lanez Dr- slopje pa je propadalo. Leta novšek, imajo okrog 1800 1868 ga je kupil podjetnik in prebivalcev in so znane žara- graditelj železnic Alojz PraŠ- 1877 zgradil letovišče z jam- je zavedal pomena zdravilnosti termalne vode in leta navodilih vodje izleta Bože- di Medijskih toplic in Janeza nikar. Grad, kapelo in grob- skim in zunanjim kopališ-ne Avsec iz Gorenjskega gla- Vajkarda Valvasorja, ki je na nico, ki ju je zgradil Valva- Čem. Islega leta so v parku postavili marmornato piramido v spomin na Janeza sa varno šofirala Britta Roz» gradu Medija (Galleueck) sorjev oče Jernej Valvasor, v man, krenil iz Kranja po sta- preživljal svojo mladost in njej pa naj bi bil po nekateri Štajerski cesti skozi Luko- leta 1689 napisal slovito Sla- rili virih pokopan tudi janež Vajkarda Valvasorja. Medij-vico in Blagovico do Medij- vo vojvodine Kranjske. V Vajkard, je obnovil in uredil ske toplice so bile eno prvih skih toplic v Izlakah, kjer je njej opisuje grad Medija nad posebno Valvasorjevo sobo. letovišč na Kranjskem, bil cilj izleta. Vmes smo se ustavili na Trojanah in z vrha hriba uživali v razgledovanju proti zasavskim hribom in dolinam. V Medijskih toplicah, ki skušajo spet dobiti stari lesk in slavo» so nai sprejeli prijazno, z napitkom in pecivom, in nam omogočili skoraj triurno kopanje v prostornem letnem kopališču s prijetno osvežujočo vodo. Vremenska napoved, da nam bodo sonce po- krivali oblaki, se ni uresniä-la. Jasno je biJo in vroče; pravo vreme za namakanje v zdravilni vodi Medijskih toplic. Marsikdo bi še rad užival uro ali dve, vendar je bil Čas naš gospodar. Po kosilu v hotelski restavraciji smo se po podzemnem rovu sprehodili le do Valvasorjevega vrelca termalne vode, ki jo je dovolj za potrebe toplic, nato Izletniki Gorenjskega glasa pred hotelom Medijske toplice v Izlakah vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Nadaljevalo se bo nestanovitno vreme 2 občasnim padavinami, deloma nevihtami. Razmeroma sveže bo. PFTEK SO BOT A Atetlüjj RS u QWfi . Üri da je bi glasbeni festival Grand Rock Sevnica od svojega za- V'®^® Mihajlovič, kitara četka pred petimi leti uspe- " ^reina m.ladina Sen in odmeven, saj privab ljubitelje Ročka s cele Slovenije, je doživel svojo ponovitev tüdi letos. Organizatorji spet niso razočarali. A. B. Imena nagrajencev, ki 50 glasovali za miss Gorenjskega glasa Vsem, ki ste sodelovali v glasovanju, se zahvaljujemo in vam sporočamo, da nagrade prejmiejo: Marinka Ču^r, Tavčarjeva 3 b, 4270 Jesenice, prejme nahrbtnik; Helena Frelih, Log 12, 4228 Železniki, prejme brisačo? Tajda Leben, ValjavČeva ulica 6, 4000 Kranj, prejme dežnik; Mar* ko KmetiČ, Karlovška 4.1230 Domžale, prejme zbirko kuharskih knjig; jelka Vrhunec To|>olovec, Mokrice 10,1360 Vrhnika, pa prejme knjigo. Nagrajencem Čestitamo in jih prosimo, da nagrade v prihodnjem tednu prevzamejo na Gorenjskem glasu. Zoisova 1. Kranj, vsak dan od 7. do K- ure. © TmTcnMCuam^ jcswr^si Gorenjska 96 MHz RADIO 2 A R A D O V E D H Obiščite našo novo spletno stran www«gorenjskiglas«si Dnevno sveže novice Kažipoti \ Pisma bralcev Priloge Razvedrilo več kot 1800 različnih obiskovalcev dnevno novost Gorenjskega glasa od marca letos zaenkrat so vse vsebine, prav tako arhiv, Še brezplačne Gorenjski Glas Zavüs bi'U/tmo ČJi Queens of the stone age (QOTSA) smc pred časom srečali v Zagrebu, njihov pevec in kitarist pa posluša vse od Johhnvja Casha, Slaveriev, Elvisa Preslevja, Black flag do Toma Waitsa. fS Klemen Giobočnik tek sodelovanja. Sicer to počnem že leta 2 ljudmi» rezultat mojih sodelovanj pa so hanks for under- plošče Desert sessions/ standing, mi je Josh Homme, pevec in kitarist, sto-ner rock zasedbe Katere piošče najdemo v tvoji glasbeni kolekciji? "Poslušam vse od Johhnv- Queens of the stone age ja Casha, Slayerjev, Elvisa (QOTSA), napisal na list pa- Presleyja. Black flag do pirja, po tem ko sem ga po Toma Waiisa." koncu intervjuja prosil za avtogram. Kaj natanko je Si kdaj presenečen nad mislil s tem, ne bom nikoli uspehom QOTSA kot tudi razumel. Z njim sem se po- nekalerih stranskih ptojek- govarjal pred koncertom na tov, nazadnje Eagles of Radar festivalu v Zagrebu. Era Vulgaris je peti studijski album. Kakšen koncept nosi^ death metaJ? "Sem preprosto srečen, da je ljudem všeč, kar počnem-Z glasbo bi se sicer ukvarjal, ne glede na vse, pa če bi se "PloSča je plod mojih opa- vozil v stari kripi ali pa v zovanj modeme dobe. Lah- porscheju. Glasba je moje ko bi jo oklicali tudi prazno- poslanstvo, vedno pa se raz-vanje modeme dobe, ki jo veselim pozitivnih odzivov." imam nadvse rad. Mogoče je na trgu veliko albumov, Mediji te pogosto označuje-kjer se ljudje z njo ne stri- jo za glasbenega genija, ki njajo, ampak to ni eden tistih." Na novi plošči je sodelovalo kar nekaj znanih imen. Lahko kdaj pričakujemo celotno kolaboracijsko ploščo? bo svoje življenje posvetil iskanju perfekcije v glasbi. "Nobenega pritiska, kaj?" Kako bi pa označil sam^a sebe? "Sem le deloholik iz malega mesta sredi puJčave, ki se "Na njem sem med dru- zaveda srečnega položaja, v 24. augusta imate v amen- njimi, saj se poznamo že gim sodeloval z Julianom katerem sem se znašel in škem Wisconsinu napove- leta. Veselim se njihove vr- Casablancasom iz The stro- nad katerim ne bom nikoli dan koncert z Rage against nitve, saj nisem bil ravno kes ter Billyjem Gibbonsom obupal. Stvar je v tem, da se the machine. Kako je prišlo oboževalec skupine Audi- iz zasedbe ZZ Top. Posnel ne ukvarjam toliko s svojimi do koncerta? osla ve, in mislim, da priha- sem tudi komad Era Vulga- preteklimi sadovi in tem, kaj "Njihov bobnar Brad ja njihov čas, ki bo večji od ris s Trentom Reznorjeni. vse se lahko še zgodi, sem Wilk je moj dobri prijatelj, tistega, ki so ga imeli pred Celotna ploSča s Trentom bi preprosto zadovoljen v tem Nekega dne me je poklical svojim razpadom v devet- bila super, in to je šele zače- trenutku." in rekel. Če hočemo igrati z desetih.*' Kamfest začenja skupina Patetico Za enega od vrhuncev Kamfesta bo gotovo poskrbel Vla- do Kreslin s svojo Beltinško bando^ Na Kamfestü se bo od do 25. avgusta zvrstilo več kot ^dzadnii dan Kamfesta. I. P. ki bo nastopil petdeset različnih dogodkov, '"Program letošr^jega Kamfesta je gotovo najboljii doslej, in čeprav med nastopajočimi na prvi pogled ni zvenečih imen, smo v Kamnik povabili najboljše izva- Glasbena Kresna noč v Bohinju jalce posameznih žanrov, tako iz Slovenije kot tudi tu- Tudi letošnja Kresna noč v Bohinju bo potekala dva dni. jine," je povedal programski vodja festivala Coran Za- V soboto bo Pod Skalco ob iS. uri začela obiskovalce vršnik. zabavati glasbena skupina Duble Truble. V večeru bosta Med glasbenimi koncerti, ki se bodo vsak večer ob 20, nastopiti folklorni skupini KUD Triglav in KD Bohinj. Ob uri začenjali na odru na Malem gradu» je treba omeniti 2.0. uri bo v parku pri Hotelu jezero igrala Godba Laško, že nedeljski nastop skupine Patetico, ki bo verjetno tudi za njo pa še Godba Bohinj, ki bo ob 20.30 skupaj z v Kamniku navdušila s svojo pevko Niko Peruriovič in mažoretkami krer^ila v sprevodu do prireditvenega pros- glasbo s prvinami jazza, bluesa in swinga. V prihodnjih tora Pod Skalco, Pred ognjemetom, ki bo ob 23, url, in po dveh tednih se bodo na Glavnem odru zvrstili še eden "jem bo dogajanje popestril tudi glasbeno-ognjeni show naših najvidnejših kantavtorjev jari Kovačič, ciganska Bobnars Upited. glasbena skupina Langa, zasedba Caminoigra, znana po Tudi nedelja bo pestra in glasbeno obarvana. Pod Skalco svojih besedilih v namišljenem jeziku, Domingo Siete, bo ob 18, uri nastopila Damjana GolavŠek, ob paviljonu skupine iz Los AngeBesa, rockovska zasedba Vision Max Zaxier pa bohinjska rock skupina Gadje. On 18.30 Noire, slovenska komorna jazzovsika skupina Bossa de bo nastopil Čarovnik Toni, ob 19.30 glasbena skupina A Novo z brazilskimi glasbenimi elementi, eden najus- Propos. ob 20.15 otroška folklorna skupina Bohinj, ob pešnejših hn/aških pank ber)dov Overflow, mestna god- 21.45 «n 23.00 pa še Creentown Plehbend. ba Kamnik z Alenko Godec, Gušti in Polona, dekliška V primeru dežja bo sobotno dogajanje prestavljeno na pevska skupina Sirene, skupina Brina in Orleki iz Zagor- nedeljo. Če pa bo tudi nedelja deževna, se bo prireditev ja s svojo značilno meSanico različnih glasbenih žanrov. odvijala v torek, 14. avgusta, P. L PETEK 10.8.2007 03 KULTURy S koncertom ansambla Senatori de la Cioiosa Marca se bo v radovljiški graščini jutri začel jubilejni, 2$. Festival Radovljica. O ustaljenih smernicah in novostih festivala smo se pogovarjali z novim umetniškim vodjem Domnom Marinčičem. m Igor Kavčič o desetih letih, ki jih je z izborom nastopajočih glasbenikov in skupin zaznamovala hidi umetniška vodja Tja^ Kranjc, sle poskrbeli za le* tošnjo glasbeno podobo fe> stivala. V preteklih letih ste v različnih sestavih na njem že zaigrali Čembalo in violo da gamba» kako pa ste se znašli v vlogi selektorja? 'Stara glasba me je zanimala že v osnovnošolskih letih, konec osemdesetih let pa sva z mamo bolj po naključju kot ne poslušala Čembalski redtal v okviru takratnega radovljiškega festivala. Se danes se spominjam čarobnega ozračja na kon- Domen Marinčič, novi umetniški vodja festivala Radovljica certu v graščini. Spominjam se, da sem leto, dve zatem sodeloval na festivalski de- glasbe. Zato je zame prav po- predstavil nemški ansambel mora biti zaigrana. Tri kon- lavnici, na kateri sem izdelal sebna čast, da sem tokrat L'omömento. Kot opažam se-svojo prvo violo da gamba, ki lahko sam izbral izvajalce, ki daj» tik pred začetkom festi- deluje še danes, čeprav imam več drugih instru- bodo igrali na letošnjem festivalu. Pri izboru sem imel vala, bo največ italijanske. certe na temo improvizacije dopolnjuje jazzovski koncert ItnaU radi Bacha? s Štirimi španske in nemške glasbe, našimi odličnimi instru- mentov in nanjo ne igram proste roke in sem Lahko po- manj pa angleške in franco- mentalisti. Jazz bo tokrat pr- več. Ta instrument pa je bil vabil izvajalce, katerih glasbo ske," zelo pomemben za mojo dobro poznam in so se do- vič na radovlj iškem festivalu. Hmmm jazzist te tudi Milko kasnejšo glasbeno pot. Obis- slej že dokazali na različnih Prejšnja umetniška vodja je Lazar, ki je napisal skladbe koval sem številne tečaje za evropskih odrih. Z glasbo, Id violo da gamba, opustil štu- je meni všeč in stojim za njo, dij arhitekture in se odpravil seveda lažje prepričam ljudi, na študij lega instrumenta v da bodo prišli na koncert." Nemčijo, kjer sem kasneje diplomiral tudi iz čembala in Osnovni koncept festivala vsakoletni preoram naveza* la na določeno temo. Ste ob vsej raznolikosti tudi vi poskušali tematsko zaokrožiti program festivala? "Če si programsko orients- za kvartet čembal." Tudi letos bomo torej slišali nova dela, napisana prav za festival? "Tako je. Razmišljal sem o generalnega basa. Nastopam z različnimi mednarodnimi izvajanje stare in nove glasbe na historičnih instru- ran na konkretno temo, ved- kvartetu čembal, ki je precej no obstaja nevarnost, da gre neobičajna zasedba, nakar zasedbami, pred tremi leti mentih ostaja nespreme- za podobno glasbo iz nekega sem se spomnil, da je Milko pa sem z Barbaro TiŠler in njen, kar pa še ne pomeni. obdobja, moje prvo vodilo pa Lazar lani napisal skladbo za Tomažem S ev^kom usta no- da v programu ni nekaterih je bilo, da predstavimo raz- dva čembala in orkester. vil ansambel Musioj Cubicu- osvežitev ... lično glasbo Iz različnih ob- Zato sem ga povabil k sode- laris. Vsa ta leta sem tudi "Glede na situacijo, v ka- dobij. Težko je tako raznoli- lovanju, prav tako pa kasneje redno obiskoval Festival Ra- kišni je stara glasba v Slove- ko glasbeno ustvarjalnost, še mladega avtorja Gregorja dovljica in od leta 1999 na- niji, poskušam spodbuditi kakšni bomo priča letos, Stermeckega." prej mislim, da vsaj šestkrat Čim več slovenskih glasbeni- spraviti pod eno temo. Je pa na njem v različnih sestavih kov, naj pridejo poslušat res, da bodo Criie koncerti na Mogoče ob zaključku še be- tudi nastopil. II koncerte stare glasbe v Ra- temo improvizacije. Gre za sedo dve, o spremembi ru- Stara glasba vas je povsem prevzela... "Lahko bi tako rekel Stara dovljico. Od desetih koncertnih večerov bosta dva v znamenju slovenskih izvajalcev, priznana nemška vokalna ansamble, ki že dlje časa go- nanje podobe festivala ... jijo improvizacijo v stari glasbi> ki je v klasični glasbi danes tako rekoč ni veČ. Pri "Prvič bo poslušalcem iz Ljubljane na voljo brezplačen festivalski avtobus, tri glasba v 20. stoletju pred- zasedba Singer pur pa bo iz- tem gre za tri novosti, zvok koncerte pa bo neposredno stavlja prehod iz nitine, ki vajala dela slovenskih avto- starih instrumentov, ki so prenašal tudi Radio Sloveni- smo ji bili priča v klasični rjev od Gallusa in Prennerja, danes seveda novi, je sodo- ja. Koncerti bodo večinoma v glasbi, kjer se bolj ali manj ki sta ustvarjala v 16. stoletju, ben, drugačen. Za nove zvo- radovljiški graščini, novo na enak način predstavlja do sodobnih avtorjev Jakoba ke ni treba iskati posebnih prizorišče v njej je velika re- enak repertoar. Vsi glasbeni- Ježa, Damijana Močnika in ki vedo, kako mora ta glasla skladatelja najmlajše generacije, Tomaža Bajžlja, ki študira v Dresdnu. Mladosti efektov, ampak jih je mogoče dobiti iz starih instni- prezentančna dvorana z baročnimi štukaturami Ln fiag- zveneti. Zato je stara glasba, ki sega vse od časov pred ba- mentov. Drugo je repertoar, menti renesančnih fresk, gre v glavnem za skladbe, ki Pravi biser in več kot primer- rokom do na primer Ravela, sem namenil Še dva koncert- jih danes ljudje ne poznajo v no okolje za poslušanje stare za glasbenika, ki želi razisko- na večera, na katerih bodo tako velikem števiiu. In tret- glasbe- En koncert bo v ra-vati, lahko še poseben izziv. nastopili glasbeniki, ki so v je: s tem poslušala spozna- dovljiški župni cerkvi, zadnji Radovljiški festival seveda zadnjih letih dobivali nagra- vajo glasbo, kš je bila mogoče v Linhartovi dvorani, v sodelovanju z Mini Teatrom pa se bo eden od koncertov od- dobro poznam in lahko re- de na pomembnih evrop- do sedaj prezrta. Glasba na čem, da je pod umetniškim skih tekmovanjih, na porta- papirju namreč še ne dobi vodstvom Kranjčeve gosdl tiv bo igral GuilUrmo Perez, svoje izpolnitve, glasba ne vijal tudi na ljubljanskem Številne znane izvajalce stare prihodnjo nedeljo pa se bo govori sama zase, ampak gradu." \ A ■ a & 1 i t 4 K i G rož n) an Vse s eno v Crožnjanu Te dni je v Mestni galeriji Fonticus v Crožnjanu na ogled razstava del slikarke Barbare Demšar )akša iz Škofje Loke. Umetnica, ki je v letih samostojnega ustvarjanja izoblikovala samosvoj in prepoznaven likovni jezik» se predstavlja na enem pomembnejših istrskih razstavišč. C rož- Barbara Demšar )akša: njan tudi sicer slovi Nekega jutra, ko se zbudfm kot mesto umetnikov. Tokratno razstavo je naslovila Vse^eno. Predstavlja svoje značilne abstraktne krajine. "Sama krajina je kot me* dij ne zanima, pač pa jo zanima abstraktna pojavnost krajine in njena duhovna komponenta» ki se vzpostavlja in zavfbfira šele v tesnem odnosu med avtorico in motiviko. Abstraktni izraz Ima ravno v najnovejših slikah močan meditativni in duhovni naboj," je ob razstavi zapisal Matevž Frančič. Če vas vaŠa dopustniška pot k obali zanese v Grožnjan, ne spreglejte razstave slik Barbare DemSar jakša. Njena dela bodo namreč na ogled Še do 18. avgusta. I. K. Bled Predšmarni večer na Mlinem Na predvečer velikega šmarna, v torek, 14. avgusta, ob 20. uri, društvo Berem-Sereš-Berimo skupaj že petič vabi na Mlino. Naj vas lepota slovenske besede in moč poletne noČI spet združita v pletnah ob jezernid. SIcer pa se bosta brali poezija In proza ustvarjalcev, ki jim je Bled neusahljiv izvir pesniškega in pisateljskega navdiha. Kot so Še zapisali v društvu, gre zahvala za petletno vztrajanje čolnarjem pletnarjem, kolektivu gostišča Mli-no. Še posebej Štefanu Požaru, vinski klett Ptuj. društvu Žena na vasi, ženam z Mlin'ga in občini Bled. I. K. Lotrič -uV/ ^ft nntf v/ Vera M L E. J M K f' J'/iin ' f f ^ /fif/ rt ^ \ Jan e Z ^ Lotrič I Ver.S ? m L E. J M K ^ <' r/'t'i > i SIMIOMKAVkllNiKA f// / Yy/' i MARKO rAiiiAM V soboui.25. avgust 2007 ^ ot) 19- uri. Loški grac i ŠKOKiA LOKA ^ Pfedprodaja vstopnic (cona 15 euri: > iutishi.no clrusivo Skofja Lokd ^ LTO Bff?|Oš ^ Pcttol Škofjn LoM ^ Gorenjski glas \ tel: 04/201 42 47 ^ c^DosU: maiioglosi^g-glQs.s f/ // Marko Vwuxm . 25. avgust 2007 - un. Skorja Loka Predurodajd vstopnic na 15 eufi: lutisip.no drusivo Skofja Loka Gorenjski glas tel: 04/201 42 47, c^DosU: maiiOQlosi^Q-glQs.si NOMIN aOR 262 PETEK 10.8.2007 CORAZD ŠfNIK KOMPASHOLIDAYS ff J tel* 01 2006 111 POTOVANJA BOLGAKUA 15a, wn* 7K2.l«(izU OIERSA li.au.^ifsA.v)' ZiUÜNTOS 14.211. J69 J39 J89 SUPniUI,MA( nAT^OUMOVMK 7Pa.MBLl 06)77 dm« ««5 VmVCJUKMDU MOSKVA ZSAhcWv OSLO M NomSn Fjm 41Q.M«(3* I »W I TV SPORED PETEK 10.8. R(8ttty TV 09^ Zknn v HoDywoodü 10.10 V^hame z nXXlZapBki eTaip^ia 1130RPA 12.15 vn 19.05 ^i^njs UJO Presaditv€ni tjrćem 14iO RHevanje ävali 1445 Im Goldman 15 JS Novinar v modrm 16.23 Zapeki ć T^jp^ 17.15 Dirka 1$J)S Viharne 2906t« 19JX) Kaj ofltj? 1930 Pod nožem 20.15 Presadirven f lh-(»it 21.05 F^ranti 22X10 Mejna polidja 22iO no^ niore 23^40 Lov na diJwv 00.05 PödfK^ Ronidiitia lliS Vof^a 58. dH 12J0 brcfcovs žena. 87. del 13.10 Pepelka.del 14.05 Kriva (e Men. 136. d«l 15.00 Knva te ljubezni 137. del 15i5 Na^lQ V tnm .def 1645 Najstnic v rwsnj, 22. del 1740 Loreruova teru, $7. del 18J5 Vojna fensk, S8. del 1930 Nore ir> zaljubi, 6a del 20J0 PepelU 9. def 21.10 Kriva le d^ 2t05 V mestu, 22 0^23X0 Pepelka, 9. del21^5Vc^leftsk. SedH 0050 Idealen ĐS SOBOTA 11.8. Reality IV 06^ Presadrtver i tinzen 0740 Xr^ja na de* (ovnem mestu 08J0 Porarejevsld in taiovl 09i0 VideonadoK 10.10 Africa pustoMäna 12.1s Afii^ pustolovidna 1420 Aftiika pu$- loMtu 15.10 AfrBkä pustolovi 1625 18.05 Afrt^ pustolovidna 19.00 Afriöca pus-(okjvSfina 20.15 Afräb pust^ov!Öt^a 21J)5 A/^ pusiolov§ar^ 22JW Jasrwvidni detekim 02.10 MesDi imfp Oil 5 Pcnarejevaid in tatwi Romantika 06.00 rao je üvfenje, T. d^ D&50 v (Twsiu. 18.-21 del 11.00 Naks^itvnoävijenje. 45. del 11 JO Kms tE del1240 Kiv Yi rt ljutezri, 134.-135. dti 14iO Kriva te lubezri 136.-137. del 16 JXI Dan v raju. kofredi- Aigendna m 18X0 lako je živlier^, 2. de I 19.00 Svetovni pofWiik 20JXIV kuhinji z An-9etomirMario,9. del 21 J» Idealen par22J)0 moik) 23.00 Oan v čaju, icoinedi|a, Ar-amna (2003) 0040 Sv«tovn pttorr^ NEDEUA 12.8. ftea^itvIV 06.00 Srn jQßka sezona 08iS Dmäna v stisiä 09.25 Družro vs&ski 1025 Dniäna v steh 11.1S Dnižirta v stiski 12.10 Družina v sfi^i 13.05 Družina v stiski 1405 Družina v stuld 15.05 Druhra v s&)d 16.05 Dnäba v stiski 17.00 dnsbnd v stiski 18^ Družina v slijki 19.00 Dnäna v gsb 20J)0 Dniiiru v stEld 2030• nKkl piKftflk) 21.00 PomavdiK 22.00 Zapiski bnxa 22.40 Z^sla bruo 2J.15 Zapbki bruo 2)iOZap6k9 bnx3 00.20 Zanski brua O6XO lako je ävlieflje. 3. del 0630 Nore ip 46. del 1130 li^retcna žena, 83.-£7. del 16^ Dan v raju« romantika korwdija. Argentina (2003) l8JXlTakojeSv4et^. 1. dH 19iX) Svetovni popotnik 20.00 V ioiMnfi z Ang^om čn Uario. 10. d^ 21.00 kjealefi par 2100 mda 23J» Dan v t^, rnriamiöB komedn Ai^entitta {2003) 0040 Svetovni popotnik 0140 Tako je življenje. 2. del 0230Tabjeävl)ef4e.1.del PONEDEUEK 13.8. Reality TV 10.10 S^nie zgodbe 114)0 Zapiski iz rajpe)a 1130 FIPA 12.15 živalski vn 13.05 Huj^je 1330 Proti vihu 1420 f^nje avaR 1445 lane GoUman1535 Novinar v modrem 1625 Zap^i iz Tajpeja 17.15 Dirka 13.05 Viharm Modbe 19.00 Kaj storiti? 1930 Pod nožem 20.15 Proti vrt^u 21.05 Prevaranti 2135 Newyoikd policija 2230 Uec^dnsld detekt^i 2340 lov na dubove OOJK Pod no^žem 0030 Oek> N iala 0055 v Holhnvoodu Romdnti r>aro£niki Gorenjskega glasa imajo ]o% popust vsako soboto GARDALAND inCANEVAW0RLD .cena4SEUR Prijave: Gorenjski glas po tei.r 04/207 42 4) ali Agencija Linda po tel.: 04/235 84 20 ali 041/248 773. Gorenjski Glas 06 PETEK 10.8.2007 KRATEK CAS KAJ NAM 1T. avgusta 2007 Sobota Suzana, Aleks, Klara Don komo posvetili sebi. Naj bo to le poti če nje doma aH pa se bomo pustili razvajati v kozmetičnih salonih. Druga polovica se ho posvetila Športnim hobijem. 12. avgusta 2007 Nedelja Ajda, Jasna, Zarja Prijatelji nas bodo skušali spraviti v slabo voljo, Čeprav nenamerno in pač samo zoto, ker ne bodo žodofoljni. Na katerem bregu bomo, bo odvisno od trenutnih situacij. 13. avgusta 2007 0 Ponedeljek Liljana, Polde, janči No vseh možnih področjih se bo pretiravalo. Pri delu. športu, hrani in pijači ali poležavanju. Na koncu dneva naj se za to pričakujejo tem u primerne nefogodne posledice. 14. avgusta 2007 Torek Demetrij, Mitja, Tjaša Ce bomo hoteli imeti uspešen in zadovoljen dan, se bo treba postaviti zase in sprejeti določene odločitve. Če vemo zakaj, to ne bo težko. 15. avgusta 2007 Sreda Marija, Rosana, Taras Obeta se veliko dobre in prijetne družbe ter smeha in dobre volje. Nekatere še čoka zaslužen dopust, drugi pa bodo obujali spomine in kovali načrte. 16. avgusta 2007 četrtek Rok, johana, štefe Iskrenost je lepa vrlina, a v današnjem dnevu ne bo podla no plodn o tla. Vča si h je re snico b olj boleča o d laži in vsak tega ne zna sprejeti. 17. avgusta 2007 Petek Pavel, Milica, Vojan Na pohodu bodo čustva in romantika bo kar sijala v besedah in dejanjih. Kdor se bo prepustil temu razpoloženju, se bo imel resnično lepo. TISOČ UGANK ZA ODRASLE Franc Ankerst vam zastav« a novo uganko. Odgovor nam pošljite do torka prihodnji teden na SMS pod šifro uganka, pripišite rešitev + ime in priimek na Številko 03i/69-n-i\ ali. po pošti na Gorenjski glas, Zoisova 4000 Kranj, s pripisom "Tisoč ugank za odrasle". Glav je mnogof manj a I Več, nog je Štirikrat toliko, skupaj se drži ta reč, v gibanju spreminja sliko. Izžrebali ir^ nagradili bomo dva pravilna odgovora (enega» ki ga bomo prejeli prek SMS. in drugega, ki ga bomo prejeli po poŠti). Nagrado boste prejeli po pošti. Pravilna rešitev za» dnje objavljene uganke se glasi: nohti. Tokrat smo iz* žrebali Berto Bertoncelj in Tončko IdovŠek. TANJA ODGOVARJA IN RAZKRIVA SKRIVNOSTI SANJ Tolje" En kp, topel pozdrav! I mom dve vp rala nji. Zon t trt o me, kako mi kah s službo. Bo to delo prek Študentskega servt- redno zaposliš in delo v pro- "Zaskrbljena" izvodnji boŠ lahko opustila. Za zdaj pa ostani pri tem kar imaš, se pravi, delo v proizvodnji še za nekaj Časa obdr- SÖ, honorarno delo ali pa red- rro zaposlitev? Dmgo me za- ^ ^^J' ^^^^^ honorarno. Vse možnosti, ki lih imaš glede stanovanja, so Zopet se obračam no vos in vas prosim, če mi lahko pomagate iz stiske. Proti mojemu pričakovanju se mi je vse v hipid sesulo. Ali ho ta ljubezen le prava in iskrena? Bom res kdaj zmogla narediti usodni korak, kako bodo to nima v zvezi s stanovanjem, S fantom imava kar nekaj možnosti in ne veva. kako se odločiti. Želim varv veliko C>a obnavljaš staro zdravfjam z željo, da bi ie na- dalo vplivati. Ljubezen je prava, in Čeprav mislite drugače, Še vedno Iskrena. In da, usodni korak boste zmogli narediti sami. Včasih je dovolj že najmanjša malenkost, ci zaniha en konec tehtnice in pade odiiočitev. To se bo zgodilo v vašem primeru. Za- uspeinih in srečnih dni. dobre, zato je odločitev zares sprejeli otroci? Lepo vos po- vedajte se. da kar vas čaka, je [ahko le še dobro, saj slabše itak ne more biti. Otroci bodo spn/a šokirani, saj vas take niso vajeni in bo zato prej lahko prebirali vaSe spodbudne besede. hišo, ti odsvetujem. Fant se je že skoraj privadil na novo Na splošno naj te v zvezi z okolje in težje bi bilo tebi se zaposlitvijo ne skrbi, saj vi- privaditi na njegov dom,ači Ljudje obračamo. Bog obrne, njihova reakcija čisto razum-dim, da znaš biti zelo pridna ^raj. Videti imaš tako, da bo- radi pravijo nekateri. Kar se Ijiva. Sčasoma bodo sprejeli In vestna. V honorarnem sta začasno živela v novi hiši vam je v hipu sesulo, naj vas vašo odločitev in še naprej delu se ti obeta uspeh in tvojih staršev in začela gradi- ne potre, ampak še bolj potr- se boste dobro razumeti. Spoznali ste, da gredo otro-ko imaš prihodnost s tem pove- ti svojo hišo, za katero ni nuj- di dejstvo, da je vse minljivo, zano, če si le želiš. Delo je za- no, da bo v bližini tvojih star- Sreča nikoli ne čaka dolgo c rastejo, svoio pot. nimivo in stik z ljudmi ti od- Šev, pa tudi ne njegovih. časa, zato jo moramo takrat, Le zakaj, se vprašajte, ne bi govarja. Si komunikativna, Srednja pot je ponavadi še ko se nam nasmehne, hitro sprejeti, brez omahovanja, V jubezni ste imeli trenutna meli tudi vi pravice izbrati prijazna in s tem oddajaš po- najboljša. Imata se rada, se zitivno energijo. Kasneje, na spoštujeta in si zaupata, kar SVOJO. Pot, ki je prostrana in vam ponuja vse možnosti. primer v roku pol leta, boš so dobri temelji trdne ljubez- nesoglasja, ki so bila splet Zefim vam veliko poguma! imela možnost, da se pri njih ni. Želim ti vse lepo. okoliščin, na katere se n Srečno. HOROSKOP TANJA in MARICA U Oven {21.4.) Pred vami je malce naporen teden. Nabralo se vam bo več različnih opravkov, ki ste jih v preteklosti nepremišljeno prelagali. V okolju, v katerem delate, boste prišli do zaključka, da niste vi tisti, ki se mora vedno prilagajati. Bik (22.4.-20. 5.} Včasih pride trenutek, ko se je treba komu zaupati. Morda to res ne reši trenutnega problema, a velikokrat pomaga že to, da nas nekdo posluša. Ne boste se več bali lastnih besed in misli. Pred vami so srečni dnevi! Dvojčka (2K 5.-21. 6.) z obiski pri poslovnih partnerjih boste morali pohiteti, da vam dobre prilike nekdo ne ukrade izpred nosa. Pri podpisu uradnega dokumenta se boste upravičeno, čeprav naskrivaj, nasmejali. V krogu domaČih ljudi vas Čaka veliko prijetno presenečenje. Rak (22. 6.-22.7.) Veselili se boste vsakega dneva v naslednjem tednu. Sploh ne bo potrebno, da boste imeli za to kakšen poseben razlog. Otresli se boste bremen in postavi-Ii nove cilje, ki jih boste tudi dosegli. Lev (23.7»-23.8.) Težave boste uspešno rešili šele takrat» ko boste pripravljeni prevzeti del krivde nase. Ker tudi drugi to od vas pričakujejo, ne boste imeli druge možnosti. Na delovnem mestu se vam odpirajo nove ambici/e. Devica (24.8.-23.9.) Ne samo ta teden, ampak ves mesec, vse do konca avgusta se vam bo vse dogajalo povezano z ljubeznijo. Pred vami je družinska sreča in Izpolnitev želje na vašem osebnem, čustvenem življenju. Obetajo se vam tudi nove prijateljske vezi- Tehtnica (24.9.-23.10.) V ljubezni se počutite nemočni in razdvojeni. Že sama misel vam sproži nervozo in paniko. Dobra novica vas bo pomirila in končno boste prišli k sebi. Res. da je sedaj vaše obdobje, a vendar imate v kratkem velika prijetna presenečenja. Škorpijon (24. io«-22.11.) Končno se bo le zgodilo tlsto> kar že dolgo čakate. Za paniko in razne dvome ne bo časa, saj se rešitev odpre tik pred zdajci in ravno v pravem času. Iskali boste izgovore za slabo voljo in jih tudi našli. Strelec (23. ii,-2i. 12.) v teh dneh bo za vas najbolj pomemben denar in vse, kar Je povezano z njim. Skušali boste izpeljati stare zadeve, kar vam bo tudi uspelo. V ljubezni se boste obremenjevali. Nikar! Taki, kakršni ste, ste najlepši in najboljši. Kozorog (22.12.-20.1.) Dosegli boste veliko več, kot bi si sploh upali pomisliti. Ob nasvetu prijatelja boste najprej užaljeni, a kasneje mu boste hvaležni. Vsake oči imajo svoj pogled in zato drugače vidijo dogajanja. V ljubezni si boste delali skrbi, a ne bo treba. Vodnar (21. i.-ig. 2.) Težave boste uspešno rešili šele takrat, ko boste pripravljeni prevzeti del krivde nase. Ker tudi drugi to od vas pričakujejo, ne boste imeli druge možnosti. V poslovnem krogu se vam odpirajo nove ambicije. Ribi (20* 2.-20« 3.) Končno je prišel čas, da boste lahko izpregli in se celoti posvetili sami sebi tn svojim najbližjim, ki so že začeli rahlo kuhati zamero. Telefonski klic vas bo prijetno presenetil in zopet boste začeli premišljevati o lepih stvareh, ki ste jih v zadnjem času imeli vse premalo. PETEK 10.8.2007 07 NAGRADN/ KRZANK/ ri.o.o Letos so se v papirnici KARÜN v Kranju posebej dobro oskrbeli za letošnjo šolsko sezono. Police se kar žibijo o1 V BELGU AMERlM TR08ENTAĆ (lOUSj MRIM LUKAV DUELU STROK. 2AAMT METKO 11 KAfilCA PAiJCA PRIPLU&U SIOVENSKI lOTAftST KALOGEN PUNJCQ R06U2A fiENCiN PREMA? na6 AftHE^OC (MARUjU) REŽISER NAZAAOV PftEt>< UESTJE NOVEGA MESTA KELTSn KRAU OUŠAN UR&tĆ TELEfiNI PREHK smaoL ZATArfTAL BCRSN POLOTOK STtt CZRA22A UGANKO OeŽALCk VULTE PODJETJE. KI ZI26UB0 NOĆM LOKAL Nagrajena nagradne križanke ZAVOD ZA TURIZEM KRAN], ki je bila objavljena 27. julija, so: 1. nagra* da: 100 rgralnih žetonov, kf jih podarja casino Faraon, prejme PAVEL DRAKSLER, Mavčiče 44/t>, Mavčiče: 2. nagrada: 50 Igralnih žetonov, ki jih podarja casino Faraon, prejme ŠTEFKA VOLK, jezerska cesta 36/a, Kranj; 3. nagrada: majico, ki jo podarja casino Faraon, prejme ANTON RESEK, Planina 64, Kranj; 4. nagrada: digitalni MP3 predvajafnik, ki ga podarja podjetje Toshiba, prejme NIK PREŠEREN, jereka 2. Bohinjska Bistrica: 5. nagrada: žensko ročno uro podjetja Toshiba prejme HELENA KRAMAR, Oovje T12, Mojstrana: 6. nagrada: športna sončna očaia Optike Mali prejme SONJA OBLAK. Na kresu 24, Železniki. Čestitamo! PETEK 10.8.2007 DRUZ/ BN KRONIK/ Ob gostovanju hrvaškega nogometnega prvaka Dinama v Domžalah je bila polna tudi VlP-tribuna na njej pa številni znani obrazi. Športna je tudi Kranjska Gora, kjer je svoj prvi hokejski tabor imel Anže Kopitar. Maja Bertoncelj in Ivo Sanader. Prišla sta hokej je potekal prvi hokejski mih zvečer so vseskozi pote-tudi Zlalko Zahovič in Mat- tabor, ki ga je pod okriljem kale aktivnosti. Otroci so bili jaž Kek. Na tribuni je bil $ Hita organiziral naš najboljši zato tako izčrpani, da so po retekli teden je bila svojim sinom Jože Biščak, hokejist Anže Kopilar skupaj večerji vsi popadali dol in za- v Domžaiah velika nekdanji novinar, sedaj pa z in-line hokejsl^ klubom spali." nogometna tekma. Za družbenik v Agenciji Od- Kranjska Gora. Kot je pove- Zaključek tabora je bil piko na i je zmanjkala zmaga: mev. BišČak je bil leta 1995 selektor slovenske novinar- dal Emir Haskić iz vrst orga- predvsem priložnost za dru- nizatoria, sicer znan kot me- ženje otrok z znanimi imeni slovenskega prvaka Domžal ske reprezentance, nogomet nedžerhip-hop skupine Koc- slovenskega športa in zaba- nad hrvaškim Dinamom iz pa je sam igral ^olj ljubitelj- ka, je bila organizadja tabora ve. Poleg najmlajšili so svoje Zagreba. Zanimanje za sko. Na tekmah Domžalča- kar velik zalogaj: "Samo tre- znanje vin-line hokejupoka- ogled tekme je bilo veliko in nov je skora) vedno, na vpra- ningi v in-line hokeju za zali še sam AnŽe Kopitar in kane so bile Wtro razproda« Sanje, ali je tekmo z VlP-tri- otroke, polne energije, niso njegov mlajši brat Gašper, ne. Nakup je bil možen le ob bune spremljati kaj drugače, dovolj. Imeli smo program Marcel Rodman, )ure Košir, predložitvi osebnega doku- pa je odgovori], da ni nič po- od jutra do večera, v katerega Dejan Košir, Anže Kolenc, menta. Slednjega je bilo tre- sebnega, da je pomembna se je aktivno vključila naša član skupine Kocka, in Mitja ba pokazati tudi ob vstopu na tekma, ne pa to, od kod jo animacijska skupina. Orga- Braant^ vodja tabora. Vsi so stadion. Polna je bila tudi tribuna s gledaš. nizirali smo sprehode, kole- prijatelji in v prostem Času Športno je bilo pretekli te- šarili, se Šli sankat, kopat. Od skupaj igrajio, After party je povabljenimi gosti. Glavna den tudi na drugem koncu jutranjega treninga, ki se je bil v pubu Legende, v bliž- na njej sta bila slovenski in Gorenjske, v Kranjski Gori. končal ob enajstih dopoldne, njem hotelu pa je nastopil hrvaški premier Janez Jan^ Na novem igrišču za in-line do začetka večernega ob sed- Pero Lovšin. Tekma v Domžalah: levo Tine janežič, gostilničar s PŽate, OČe in sin, oba nogometna navdušenca: )ože jr. in ]ože desno Matjaž Kek, selektor nogometne reprezentance, sadaj Blščak. )ože je nekdanji novinar, sprva je pokrival politiko, levo Matjaž Sonc, direktor mariborskega letališča kasneje gospodarstvo, /roto: Tir>a tk>k A. Saša: levo jerkovič, novinar nacionalne TV, desno Udovič, Brata Kopitar Anže in Gašper. Oba gresta konec meseca v nekdanji nogometni reprezentant / foio-.vn» ook Ameriko, /row T«na Oou Anže Kolenc - Sharks, član skupine Kocka, in Nejc Černivec, lure Košir, Dejan Košir in Marcel Rodman v sproščenem udeleženec tabora Anžeta Kopitarja / ooki pogovoru / Feto. TinaDoM VRTIMO GLOBUS Usher se je poročil Potem ko je prejSnji konec tedna tik pred zdajci odpovedal poroko, se je r&b pevec Usher minuli petek ie poročil 2 nosečo stilistko Tameko Foster. Razkošno siav-je, za katero sta najela dragega kuharja, pel pa bi jima Robin Thicke, sta odpove* dala zaradi zapletov v nosečnosti, ki naj bi bili posledica stresa. V drugo sta se odločila za preprostejši, Intimen obred, ki je potekal v pisarni Usherje-vega odvetnika v Atlantl. Tako Tameka kot še nerojeni otrok se počutila dobro. Nalprej kariera, potem zakon Po Mattu Damonu, ki je zvezdo na hoNy- woodskem Pločniku slavnih dobil konec julija, je ta Čast v ponedeljek doletela še Michelle Pfeiffer. 49-letna igralka je v nagovoru poudarila, da je za uspeh igralca potrebnih veliko ljudi, v prvi vrsti pa je zaslužna njena mama: "Naučila me je. da s trdim delom lahko dosežem vse in da si moram najprej ustvariti kariero, Šele potem pride zakon." Njen novi film Stardust te dni prihaja v ameriške klnodvora-ne, jeseni pa bo na velikih platnih v romantični komediji I Could Never 6e Your Woman. Pete so }i gničile koiena Sarah Jessica Parker si je med snemanjem serije Seks v mestu, po kateri bodo posneli tudi film, zaradi nošenja visokih pet poškodovala noge. Kar šest let je po iS do 20 ur na dan tekala in plesala v Čevljih z vrtoglavo visoko peto, zarade česar ima Še danes hude bolečine v ko- enih. Priznala je tudi, da sovraži okus koktajla cosmopolitan, ki je najljubša pijača Carrie Bradshaw. "Okus ima po Čistilu. Ko v barih dobim koktajle, se vedno vprašam, koliko bi lahko doma z njimi počistila," pravi Par-kerjeva, da redko pije alkohol, še najraje si privošči kozarec dobrega kaberneta. Sinead navdihnil Bog Sinead O'Connor se po petnajstih letih odmora vrača na glasbeno sceno z albumom Theology, ki govori o Bogu. Nekdaj jezna irska glasbenica, ki je raztrga* la sltko papeža Janeza Pavla II., zdaj prepeva o ljubezni, upanju, čaščenju. Novi album opisuje kot 'njen majhen odgovor na to, kar se v političnem in duhovnem smislu dogaja na svetu, še posebej pon. septembru'. Navdih Biblije je očiten, sploh Stare zaveze, Sinead pa dodaja, da je v veri našla veliko lepega, problem pa se pojavi, ko jo narobe interpretiramo. Dijakinja srednje strokovne Šole v Radovljici Ariana Denič,prihaja z Jesenic. Škorpijonka prosti čas preživlja v družbi prijateljev, rada pa tudi pleše, r ^oto; jan» fip»fl