Glasnik SED 16 (1976) 3
57
imuŠTVEJSrcE
PRVA REDNA LETNA SKUPŠČINA SLOVENSKEGA ETNOLOŠKEGA DRUŠTVA V MARIBORU 24.6.1976.
Skupščina je potekala v dvorani Pokrajinskega muzeja po popoldanskem posvetovanju. V delovno predsedstvo so bili izvoljeni dr. Anton Cevc, dr. Marija Makarovič in Marko Terseglav. Za zapisnikarja je bila Sinja Zemljič — Golob, za overovatelja zapisnika sta bila Mirko Ramovš in Zmago Šmitek.
Predsednica Duša Krnel — Umek je podala poročilo o delu društva, ki je potekalo v skupinah, kot so bile vstavljene po njegovi ustanovitvi oktobra 1975. leta.
Uredniški odbor je pričel z rednim izdajanjem društvenega glasila, ki je dobilo novo obliko in vsebino. Glasnik je bil v kulturni javnosti ugodno sprejet, veliko spodbudnih ocen pa je dobil odbor tudi iz tujine. Odbor si je prizadeval premagati številne finančne in tehnične ovire. Da bi finančno krizo le prebrodil, skuša zbirati finančna sredstva s pomočjo oglasov. Posebna zahvala velja anonimnemu darovalcu, ki je prispeval 1.000 din, kar so člani sprejeli z aplavzom. Stroški tiskanja so sorazmerno nizki, kar je zasluga uredniškega odbora, ki številna pripravljalna dela za vsako številko opravi sam. S tem se vključuje tudi v stabilizacijska prizadevanja. Za posvetovanje je bilo pripravljeno gradivo za novo številko, ki pa zaradi okvar v tiskarni ni izšla. Uredniški odbor Glasnika in izvršni odbor društva vabita vse slovenske etnologe, da čim aktivneje sodelujejo na straneh svojega tekočega glasila.
Skupina za dokumentacijo redno izdaja bilten novih knjig treh osrednjih ljubljanskih etnoloških ustanov. Izdelala je predlog geselnika za dokumentacijo tuje periodike, ki so ga obravnavali člani na društvenem sestanku. Nadaljnja usoda in vzroki, da se delo pri dokumentaciji ni premaknilo z mrtve točke, je znana iz prve številke letošnjega Glasnika. Kljub zastojem mora ostati načrtno spremljanje tuje periodike med prvimi nalogami naše stroke.
Člani društva so aktivno sodelovali pri sestavljanju vprašalnic za Etnološko topografijo slovenskega etničnega ozemlja. Izšlo je pet do dvanajst zvezkov, šesti je v tisku. Večina vprašalnic za druge zvezke je pripravljena, vendar bodo šle v tisk lahko šele, ko bodo izpolnili svoje obveznosti vsi sodelavci. Nadaljevanje dela v okviru tega projekta bodo posamezne študije naselij po vsej Sloveniji. Trem nalogam, ki že tečejo, bi se morale pridružiti na podlagi načrtne izbire krajev, Še druge, ki naj bi vključevale čimveč strokovnjakov z različnih področij etnologije.
Strokovno predavanje dr. Ivana Sedeja in diskusija o muzejih na prostem sta pokazali, da je potrebno na tem področju še marsikaj rešiti, še zlasti, ker se srečuje s konservatorskim delom vedno več mladih etnologov. Nekaj članov se je udeležilo otvoritve razstave iz zbirke etnološkega oddelka Pokrajinskega muzeja v Celju. Spremljanju dela etnologov v muzejskih ustanovah in problemu spomeniškega varstva bi se morali člani, zlasti pa skupina, ki je za to predvidena, še posebno posvečati.
V okviru društva in komisije za etnologijo področne raziskovalne skupnosti 23 humanistične in zgodovinske vede je potekala ocena raziskovalnih nalog in srednjeročnega programa dela ISN SAZU. Društvo je s sodelovanjem Inštituta za slovensko narodopisje pripravilo začetni sestanek za Slovensko enciklopedijo.
O kadrovskih problemih je društvo seznanjeno na podlagi odgovorov, ki jih je dobil Glasnik ob zbiranju poročil o etnološkem delu v Sloveniji. Še vedno je nezasedenih več delovnih mest, za nekatera pa se odpirajo možnosti v prihodnje. Kandidat je bil usmerjen na dolgo nezasedeno mesto v Mariboru. Skrb za načrtno spremljanje tega problema in usmerjanje na ustrezna delovna mesta mora ostati še naprej naša stalna naloga. Razen tega bi morati Še poglobiti sodelovanje pri vzgoji kadrov med Pedagoško znanstveno enoto za etnologijo FF in strokovnimi kolegi v ustanovah.
Obveščanje javnosti o dogajanjih v stroki je bilo dokaj dobro, s čimer bo treba nadaljevati. Manj je bilo narejenega na področju skupnega dela jugoslovanskih etnologov.
Članstvo v društvu je naraslo na 62. Konec leta 1975 je prejel dr. Boris Kuhar, ravnatelj Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani Valvasorjevo nagrado. Dr. Niko Kuret, znanstveni svetnik ISN je praznoval 70. letnico. Obema so bile 'zrečene čestitke in želja za nove delovne uspehe.
Z enominutnim molkom so navzoči počastili spomin umrlega Draga Predana, dolgoletnega vodjo celjske narodopisne skupine, ki je delovala v okviru Slovenskega etnografskega društva.
Blagajnik Mirko Ramovš je podal poročilo o finančnem stanju društva.
Dohodki: Prenos sredstev Slovenskega etnografskega društva 3.147.65 din. Podružnice EDJ za Slovenijo 4.554.27, dotacija RSS za Glasnik 3.570.00, naročnina in prostovoljni prispevki za Glasnik 2.496.30, prodani zborniki 1.834.80, skupaj 15.603.02 din.
Izdatki: pisarniški material 466.35, poštni stroški 949.50, a conto za tiskanje Glasnika 3.000,00, skupaj 4.415.85
din.
Stanje na žiro računu 9,397.87, gotovina v blagajni 1.789.30 din.
Sledila je diskusija o predlogu programa za delo v naslednjem letu. Navzoči so bili mnenja, da je vsakoletno Posvetovanje koristno, vendar naj bi se ga udeležili tudi etnologi iz muzejskih in spomeniško varstvenih ustanov, ki so bili etos skoraj brez izjeme odsotni. Za kraj .posvetovanja so bile predlagane Brežice, kot okvirna naslova tem pa prikaz raz'skovalnega dela etnologov v muzejih in delo etnologa v spomeniškem varstvu. Program dela v letu 1976/77 obsega
naslednje:
Glasnik SED 16 (1976) 3
57
Organizacija kongresa Zveze folkloristov Jugoslavije.
Organizacija letnega posvetovanja slovenskih etnologov.
Pospeievanje dela za Etnološko topografijo slovenskega etničnega ozemlja.
Skrb za redno izhajanje društvenega glasila ob večji podpori vseh članov.
Uveljavitev dokumentacije za tujo periodiko.
Uveljavitev obvezne predstavitve raziskovalnih nalog, ki jih finansira RSS, pred najširšo strokovno javnostjo.
Prizadevanje za izdelavo enotnih kriterijev v etnološki problematiki spomeniškega varstva.
Podpora načrtnemu in skupnemu delu jugoslovanskih etnologov za preučevanje sodobnosti.
Po sprejetju programa dela, je skupščina potrdila vse vpisane v društvo za člane, nadalje je potrdila in izvolila še naslednje delegate in člane: delegati v skupščini Zveze etnoloških društev Jugoslavije so Janez Bogataj, Slavko Kremenšek, Naško Križnar, Duša Krnel — Umek, Sinja Zemljič — Golob. V Koordinacijskem odboru zveze sta predsednica in tajnica.
V redakcijskem odboru je dr. Pavla Štrukelj, v komisiji za film Naško Križnar, v komisiji za uvedbo etnologije v šole Tanja Tomažič. Delegati za Zvezo društev folkloristov so: dr. Zmaga Kumer, Mirko Ramovš, Marija Stanonik in Marko Terseglav.
Nadzorni odbor sestavljajo: Majda Čeh, dr. Zmaga Kumer in dr. Milko Matičetov. Častno razsodišče sestavljajo: Ljudmila Bras, dr. Niko Kuret in dr. Marija Makarovič.
Skupščina je sprejela še predloge, da je društvena članarina za člane 50 din, za študente 25 din, celoletna naročnina za Glasnik 40 din in da se ustanovi fond za Glasnik.
Duša Krnel—Umek
HL GRU~Wt(IGK<^A
POROČILO O REDNI LETNI SKUPŠČINI V MARIBORU OD 24. -25. JUNIJA 1976
Za srečanje v Mariboru je bilo prijavljenih devet referatov, od katerih je bilo prebranih le sedem. Naslovi in povzetki referatov so bili objavljeni v junijski številki Glasnika.
Za kvaliteto naslednjih skupščin bo nujno ločiti program na poročila in referate. Za oboje bi morali določiti število strani in s tem njihovo trajanje. S tem bi dosegli, da bi jim udeleženci zbrano sledili in se nato aktivno udeležili diskusije.
Pokazalo se je, kako
nujno je pripraviti za vsako tako srečanje celoten program s povzetki referatov in poročil vnaprej in ga razdeliti udeležencem.
Bistvo takih srečanj so diskusije in medsebojno spoznavanje ljudi, ki se ukvarjajo z določeno tematiko.
Na popoldanskem srečanju, ki ga je vodil T. Cevc, je bilo domenjeno, da se teme določijo za vsako leto vnaprej. Tako bi bilo mogoče razdeliti celoten program na več sekcij po tematikah, ki bi jih vodili strokovnjaki z določenega področja.
Za redke študente je bilo to srečanje bolj informativnega značaja, zato bi bilo resnično vredno upoštevati omenjene predloge, da bi lahko aktivneje sodelovali.
Kot mik in poudarek celotnemu srečanju bi lahko povabili za vnaprej določeno temo, znanega strokovnjaka s prav tistega področja.
Branka Berce (abs}.
Nataša Pečenko — Erker (3.1.)