g osp darske. obrtniš naro íihajajo vsako sredo po celi poli. Vcljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., ea pol leta, 1 fl. 80 kr. za četert leta 90 kr posiljane po posti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol leta 2 fl. 20 kr.. za cetert leta 1 fl. 15 kr. nov. dn. V Ljubljani v sred« 15. januarja 18(>2. SLAVA i M « I » t » milostljivemu knezu in škofn labodskemn 17. prosinca 1862. Bistro se Drava valí, ki čula je nekda knezove Kmetom v slovenskih glaséh koroške prisegati zvestost Sestrice svoje vabé, da prišle bi danes na praznik V slavni beli gradič, veličastni prestol Antonov: Hrupne Mure sopót, ki veže Prekmurce z nami ; (Naj bi skoro bili pastirja našega ovce, Naj jih ne bi strašno več žulil jarem madjarski Pustil dusno blago v korist razcvetati pravo), Savo, nosi pozdrav Hrvatom, srbskim junakom, Naj smo složni vsigdar kor sinci Slave na jugu; Posvetiti dari se nežna grlica pasci f Sce Savinjo mirno, na čije levem pobrežji Zibka je tekla v Ponikvi, posteljca prva vladiku. Muri, Savi veli, ki vladikovine prelepe Spirate skrajne robe, veli Savinji zdravilni: Zberimo pevske glase, pozovimo pisane ptice, naj » 9 Da poslavi se god, z nebes rosi blagoslov Plava jarni labod po svetlih dravskih valovih Vredno da podari brnečih glasov milino; Venean danes pahlja slavic z grmičev dolanskih Le pastirju želé zročiti pesmico mično; Z južnih šibkih lesov vesela svojega grla Pevski zbor zadoni soglasno v srebrnih glasih: „Prečesti ti g o spod! rad sprejmi naše poklone Je pomtja srce goreče dnes godovnjaku. Srečen bodi tečaj pozemski Tvojega Utka y y i Sreeno y varno ravnaj sce dolgo ovcice svoje Močno krepi razvoj nam národně naèe omike Naj sovražnik spozná slovenske blage terjatve, Bodi nam črstev vodnik najdalje v križnem razevetu ? Rešimo naj se okov, ki dušo, ki srce nam Kdar se preseliš odtod, obilno Te Bog poveličaj g <; za trude tuk aj, vsej nosiš je vsele potrpno. V raju spominjaj se nas, po pravém da hodimo p o (u, Naj se zvezda lešci srecivna Slovencom brez konca,u zule ; • V Nesi beli golob ta dar pred vladikov prestol V zlati listek zavit, okinčan z vencem slovenskim Zroci v blago roko prose: dovoljno se sprejmi! 5 Reke ne govore, ni petje pisanih pticic, Genij slovenski deli dar varbu vere, slovenstva. R. B Gospodarske reci. Dobrovoljen opomiii našim gospođarjem zastran suhih cešpelj. Dobro vem, da so „Novice" že enekrat opominjale naše gospodarje. naj si prizadevajo ćešplje tako sušiti, da ne bojo smrdele po dimu. Al žalibogl da so bili njih poduki o tem dosihtnal še bob v steno. Dragi moji, povem VTam, da letos je več tavžent centov naših suhih češpelj le zato tukaj v Ljubljani brez kupca ostalo, ker ne marajo za-nje zavolj iieprijetnega duha po dimu. Ko so turške ćešplje po 18 gold, cent prodavali, so naše, ki niso zakajene bile, šle le po 12 gold., vec tavžent centov zakajenih pa jih je ob-ležalo brez kupca. Res je sicer, da naše ćešplje niso tako okusne in sladké kakor turske, ki večidel pridejo iz Bosne, zato ker je naše podiiebje ojstrejše, pa toliko je vendar tudi res, da bi se tudi naše češplje, ako bi dobro dozoréle in bi se znale dobro sušiti, dosti lože spečale, in ne bi treba bilo, toliko lepega dnarca za suhe češplje v ptuje kraje, poši-Ijati. Bodi Bogu milo! da še zmiraj moramo reci: sreča nas išče, pa ne maramo za njo, ker smo pretrmasti, 4a bi popravili kar so naši stari očetje napak dělali! Prezlo posušeno sadje je žilavo in se skuha rado mehko; varovati je, da se pri sušenji ne sožgé in da po dimu ne diši; tako sadje je malo obrajtano in se prodá le takim ljudém, ki ne vejo, kakosno mora suho sadje biti! Saj ni nobena copernija sušivnice (pastve) tako napra-viti, da ima dim o dušek kam drugam, ne pa na cesplje. Verjemite mi, da z majhnimi stroški si zboljšate lahko ceno pridelka svojega toliko, da je bote sami veseli. Ce so davki sedaj veči kakor so nekdaj bili, ko so naši stari očetje živeli in zakajene češplje prodajali, moramo skrbeti, da si pomnožimo svoje dohodke in si vlovimo več dobička; po tem nas bo lože stalo odrajtovati vece davsine. Kolo casa je že tako, da se moramo sukati po njem, pa ne rok križem držati. „Naprej!" mora tudi klic biti kmetovo in obrtnikovo. Saj veste, kaj nam je naš Vodnik pel: Um ti je dan, Sreča te iše, Ak — nisi z a s p a n ! Naj bi domoljubne poddružnice naše v svojih oko- licah suhe češplje v posebno svojo skrb vzele. Fid. Terpinc. (J* ri d e I o va nj e hmelja na b raj da h). Na grajsini grofa Wrbna so přetečeno leto hmelj, namést po kolih ga saditi f nasadili po latah (brajdah), pa se je prav dobro ob-nesel. 3ÓQ hmeljevih sadik so na late, 300 pa po navadi poleg dolgih rant nasadili, po kterih se je hmelj kviško ovijaI. In přidělali so na latah 60 funtov suhega hmelja, na kolih pa 62 funtov. Pri latah (brajdah), ki so bile blizo vrtnega zida, je vročina od zidú hmelju nekako škodovala, zato se ga je za 2 funta menj přidělalo, kakor na rantah. Al hmelj na latah je veliko bolji bil od onega na kolih; ne le, da je veliko prijetniše dišal, imel je tudi več moknastega v sebi. (Za treti jesenski pod lesk (Ilerbstzeitlose, col-chicum autumnale). Ce hočeš jesenski podlesk, kteremu tudi til in tam ušivec, golobnjak itd. pravijo, na tra vniku pokon-čati, ti bo najmanj potroškov prizadjalo, če spomladi, dokler so po zimski vlagi senožeti še precej mokre, in brž ko je podleskovo perje toliko iz zemlje pribodlo, da ga z roko lahko primes, greš na senožet in sočnate kali ali klice počasi iz zemlje izruješ; klica se od podleskove glavice (čebulnik) odtrga, in čebulnik začne gnjiti, strupeni podlesk pa je zatrt. Ce se klica (steblo) ne odtrga tikama čebulnika, ampak nekoliko više, saj podlesk to leto ne bo cvetel; glej pa, da drugo leto ga zatareš. — Tako sem v dveh letih z več travnikov čez 100 oralov velicih podlesk popolnoma potrebil. Strupeno to zeliše se na nekterih trav-nikih neizrečeno naglo zaredi, in dostikrat so najlepše senožeti s samim podleskom preprežene. Brez posebno velikega truda ga tako lahko zatareš. Le škoda, da nimamo do zdaj še nobene postave, ktera bi kmetovavcom zapovedo-vala podlesk iz travnikov trebiti! (Špičmoh ali rovka knietovavcu koristna živa I). Kmetovavci črtijo miši po navadi brez vsega raz-ločka kakor prav nadležne in škodljive žívali. Miš je miš, si mislijo, in pokončavajo vse od kraja, kar ima le mišjo podobo, brez razločka. Tako ravnanje kaže, da jim ni znana natura raznih žival. Le škoda, da se dandanašnji naturo-pisni nauk v ljudskih šolah vse premalo spoštuje in prav dostikrat tudi narobe rabi. Kaj pomaga kmetovaveu, ako zná po vrsti vse merkovce ali opice imenovati, žívali pa v svoji bližnji okolici ne pozná, ki mu koristijo ali pa ško-dujejo. Ni ne zagovarjati, če učenci ljudske sole ptuje de-žele bolj poznajo, kakor svojo domačijo! Ni se tedaj čuditi, da veliko kmetovavcov ne pozná veliko koristnih in škodljivih žívali, akoravno jih imajo vsaki dan pred nosom, pa še ne véjo, od česa se redijo. Spičmiši ali špicmohi niso vcči kakor navadne miši, imajo tudi dolg pa kosmat rep in očitno uho, 3 kočnike s 4 ojstrinami in še spred en in drug pritaknjen zobiček, v gornji in spodnji čelusti po 2 dolga glodavnika, in zraven nju še 3 ali 4 majhne predne zobe na vsaki strani, ob stranéh pa bezgavčico pod šetinasto dlako, iz kterih znani njih smrad izhaja. Razloči se špičmoh od miš posebno po dolgi (špicasti) in precej suhi glavi, dolgem in gibčnem smrčku in pa pižmovem duhu. Špičmoh živí v luknji pod zemljo, najraje pod gorkim gnojnim kupom. Špicmohi živé od č r v o v, p o 1 ž e v , g 1 i s t i n e n a c i h mr-česov, nikdar pa ne od zrnja in želiš. Ce špičmohe huda lakota napade, požrejo eden druzega. Špicmohi so zlo po-žrešni. Toliko potřebuje špičmoh vsaki dan živeža, kolikor sam vaga. Njih požrešnost je tolika, da skorej nikoli siti niso. Spomladi se komaj od muh, črvov in glist preredé. Dostikrat jim ni na dan mrtva miš ali pa cei špičmoh dovelj, ki ga do cempera oberejo; ne ostane jim od njega druzega kakor koščice in koža. Vse skušnje so bile do zdaj zastonj, jih s kruhom, korenjem, repo, hruškami, konopljami ali drugim semenom pre-rediti, ker raje poginejo kakor da bi se takega živeža dotaknili. Zastran njih prevelike požrešnosti se včasih r pastéh, pa le takrat živi vjamejo, kadar v njih obilo živeža dobé, sicer kmali lakote pocepajo. Ker tedaj špičmohi vsa-kter rastlinsk živež zaničujejo in se le od takih z i val rede, ki so kmetovaveu v škodo, se tedaj po vsi pravici kor istu im živalim prištevajo. Zato ne jih preganjati in ne jih moriti! Tem več jih je, tem več koristijo! Njih naj h uji sovražniki pa so, psi, mačke, sove itd.«, kteri jih le more, ne pa žrejo. {Hannov. 1. Z.) Obertnijska novica. (Pod ko var nica). Naša vlada je kupila privilegijo za mašino, ktera pod k ve kuje. Ta mašina je bila na-rejena v cesarskem samokovu Eibiswald-u na Stajar-skem, in njena veljavnost se je skoz in skoz potrdila, zato se teh podkev sila veliko razprodá. Podkve so po svoji teži in velikosti razdeljene v pet vrst: od prve (najveće) vrste gré 86 podkev na cent, od druge vrste 100, od tretje 114, od četrte 134, od pete 162. Cent podkev, kterih koli, veljá v Eibisvvald-u 11 gold, in 50 kr., tedaj najmanja podkev veljá le 7 kraje. Tri domorodne želje. V pretečenem letu se nam je marsiktera želja spolnila, in zgodilo se je marsikaj, česar se pred letom niti želeti predrznili nismo, imeli smo premalo zaupanja do samega sebe, in ravno to je glavni pogrešek v narodnih podvzetjih. Prepričali smo se tíi in tam, da je duševna moč našega naroda zadosti jaka, in da se smemo za nap rej brez strahu naslanjati na njo. Zaupaje toraj na trdno voljo Slovencov se predrznem tukaj tri želje izraziti, ktere niso moje, ampak splošne, tudi ne nove, temveč že skoro zastaréle. Prva želja bise nam spolnila, ako bi dobili poli tiče u časopis v obliki nekdanje „Slovenije". O potrebi njegove m se je že dosti pisarilo . in ni ga domoljuba, ki bi je ne uvidil. Le založnika in zmožnega vrednika nam je treba, naročnikov v sedanjem času nobenemu izvrstnemu časopisu ne pomanjkuje. Ljubljanska narodna čitavnica stoji na krepkih nogah; bi li ne bilo mogoče, da bi se ona potegnila za čast, ter podala narodne duševne hrane? Druga želja bi se laglje uresničila od prve. Tiče se pa životopisa našega Prešerna. Ce borno odlagali od leta do leta, se bo marsikaj pozabilo, kar bi se zdaj še lahko ohranilo. Ima še ranjki dosti znancov in prijatlov, ki so ga poznali in ki bi lahko to ali uno o njegovem bornem življenju povedali , kar bi jim utegnilo o njegovi stoletnici čez kakih 40 let uemogoče biti. Zabavnik z njegovim obrazom v obsegi hrvaškega „Leptira" bi bil kaj pripraven za to. Tretja želja zadeva spomenik Vodnikov. Ze stiri leta se vleče ta stvar, pa še nismo zvedili, če bo kaj ali nič. Naj bi se položil račun in naj bi se oznanilo, kaj se namerava napraviti; potem ko bi se vedilo zakaj, bi še kdor bodi daroval kaj malega za poslavljenje buditelja slovenske narodnosti. Tako bi se v okom prišlo pogostemu popraše-vanju o tej zadevi. Ce se nam bo v novem letu ena ali druga navedenih želj izpolnila, se bo gotovo naša reč pospešila, in konec leta se borno z radostjo ozirali po premaganih težah. ** ) A. K. Cestnikov. *) „Novice" dajo ta spis domoljubnega gospoda kakor so ga spre- jele. Kar se tiče prve želje, jo je vre Y) 7,327.000 6,100.000 Vrsta zahod na je v dezelah, v kterih Polaki, Cehi y Motavani, Slovaki in Lužičani prebivajo, in sicer pod čve tero vlado: avstrijansko, rusko, prusko in saksonsko. Šteje se Poljakov: 9,365.000 Cehov, Moravanov in Slovakov: 7,167.000 Lužiških Srbov: 142.000 Iz teh pride: pod avstrijansko vlado « Y> » rusko piusko saksonsko n » n 9,594.000 4,912.000 2,108.000 60.000 Vseh Slovanov v Avstrii skupaj je cez 17,000.000, kar obstaja iz Neincov, Madžarov, Italijanov in veco polovico celega cesarstva znasa ; manjsa polovica narodov. drugih Pri češki ki oni štejemo 4,414.000 Slovanov, in sicer na Českem 3,016.000 (Neincov je 1,145.000) na Moravi 1,354.000 (Nemcov je 603.000). y Enako z njimi vendar po lastnem narečji govoré Slovaki pod tatraiiskimi gorami, kterih število okoli 3,000.000 znaša. Zivi tedaj českoslovanski jezik v ustih več ko sedem milijonov ljudi. , Poglavitne reke slovanské so Pri R u s i h : Volga, Don, Dněpr, Neva, na P o 1 j s k e m : Visla (Weichsel), v Šlezii: Odra, na Českem: Laba V_ . . v . meji, Šumava (Bôhmerwald) in Krkonoše na Českem, B e s k i d e v Moravi, Triglav na Krajnskem, Učka gora v Istri, Velebit na Hrvaškem, Balkan v grško-slovan-skili ali ilirskih deželah. Dasiravno so se Slovani, zlasti ilirski, že za časa sv. Pavla in drugih aposteljnov s kristjansko ver o so-znanili bili, je vendar kristjanska vera še le v de vetem y stolelji od vseh Slovanov sploh přijeta bila, zlasti okoli leta 862. Moža pa, ktera sta jih krstila, podučila in sveto pismo v slovanski jezik přestavila, bila sta Kiril in Metod brata po rodu najbržeje Greka iz makedonskega mesta Soluna. Ona sta najpopred učila sveto vero med Bulgari in Srbi ; pozneje pa sta na povabilo slovanskih vladarjev Svatopluka in Ratislava prišla v Moravo iu Panonio sta v ti veliki državi besedo božjo oznanovala. y ter Na Českem je preloži! sveti Prokop sveto pismo ktero je pozneje v franeozko mesto Reims prišlo y kjer so na-nj kralji pri kronanji prisegovali. Sveti Prokop je ustanovil tudi v Sa za vi samostan (kloštar), v kterem so se dolgo casa sveti obredi v slovanském jeziku obhajali. Star slovansk pisatelj tega casa, z imenom Nestor, pravi od te spomina vredne y dogodbe: n Visoko so se veselili in ra dovali Slovani, ki so zaslišali velike čudeže božje v svojem prirojenem jeziku". Od Slovanov so pa na se vzeli kristjansko vero drugi sosedni narodi, p. r. Madžari, kterih kralja sv. Step ana je h kristjanski veri spreobrnil in krstil sv. Voj teh (Adalbert) pražki škof in po rodu Slovan. Slovani pa niso vsi eue vere, ampak eni so staro- grške verci ali rimske cerkve 19,000.000 cerkve 57,000.000 y drugi k a t o 1 i š k i ali y še drugi protestanti 1,600.000, in eni se tudi mahomedanske vere drže v ilirskih de y lil sicer 250.000 Bulgarov in 550.000 želah okoli 800.000 Bosnjakov. Poglavitne slovanské mesta so: Na Ruskem : Moskva, Petro g rad, Kijev, Novgorod itd., na Poljskem: Varšava in Krakov, na Ce skim: Praga, v Moravii: Bern o iu G o lom o vec, Galicii : Lvov, v Dalmacii: Zader (Zara) in Dubrov n i k (Ragusa), na Ogrskem : Budin (Ofen) , na Krajn v skem: Ljubljana, v Istri: Trst, na Koroškem : Ce lovec, na Hjvaškem: Zagreb in Reka, na Lužiškem: y V « Budiš i n (Bautzen), v Srbii: Bel igra d (Beograd) y y V V Bulgarii : Sofia, Filibe in Jedren (Adrianopol) Crni Gori: Ce ti nje. Slovanskega izvira, dasiravno sedaj tiemške, so tudi města: S ver in in Strelice, Vratislav v Slezii, Brazdane in Lipsko na Saksonskem, Berlin v Braniborih itd. Najslavnisi vladarji in vojvodi so bili: Na Českem: Ceh, Samo(?), Svatopluk, Otokar II. y Jaroslav Šternberk, #ižka, Juri Podebradski itd. Na Poljskem: Leh, Krok, Sobieski, Kosciusko itd. c) na Ruskem: Igor, Vladimir, Jaroslav, Peter Veliki y y Bato y Be Suvarov, Derbič Zabalkanski. d) Med iliri: Lauritas, Ogran, Srdivlad lizar, Samo, Ljudevit, Dušan Silni, Krešimer II. Veliki Marko Kraljević, Miloš Obilič, Miklavž Zrinski, Crni Juri. > Spomina vredne osebe zenskega spola so Med Čehi: Libuša, sv. Ljudmila, Dragomira, Bozena. 2) Na Poljskem: Vanda, hči Krakova, Bronislava in Višna, kraljica Pomoranov. Sv. Olga, Marta in Katarina II., slavna cesarica ruska. 4) Kraljice: Cerja, Tevta rula med Iliri. y Tuga Buga in devica Ma (Elbe) in Veltava (Moldau), V Moravi: Morava na Ogrskem: Dunaj (Donava) Tisa y y Vag, Gron in Nitra y na Slovenskem in po S la v o n i i : Sava in Drava. Poglavitne gore slovanské so: IL Litev s ko pleme. Lit van i so druga veja velikega vindiškega ali elo-vansko-litevskesra debla, ki so s Slovani vřed ena rodovina Ural med Azijo in Evropo, Tatře na ogrsko-poljski indo-evropejskega plemena. Jezik litevski je dozdaj se naj bolj s s v»i indo kritom v žlahti >pejski jeziki izvi iz ktereg kot iz studenca ajo Lc poćasi se je vrnil v hišo prejšni red in mir. Go-spodične so šivale, gospodinile, vozile se v cerkev, spreje Litvani so prebivali nekdaj v vseh deželah danasnj pruskega (prajzovskega) kraljestva, so pa od Nemcov ali male obiskovavce al med njimi ni bilo Ivana in nihče se ga vec ni spominjat. Trde srca človeške! knj pa ponemceni b Slabi njih ostanki (2,400.000) Cez nekoliko tednov doide gospej zopet list od Ivana se hajajo na jutrov strani baltiškeg morja in so ve- in sicer ze iz Krakova. V tem listu ji nazriaiiuje * da je » • del podložniki ruskega cara. Svetu znane so njihove na- svoje posestva prodal ter hoće i ti iz domovine iskat v daljni odne pesmi o Ijubezni (Dal Drobtinica običajna. smrti, ker nikakor tolažbe svojemu srcu domá ne Ponavljal je svoje čutila in prošnje, prosil za urni svet najde. odgovor in rekel, da je vsaki cas pripravljen vrniti se, ako Odkod navada odkrivanja pri pozdravljanji? Marsikdo je morebiti že preinišljeval, od kod da pride List ta silno klobuk z glave kadar hoćemo koga navada, da potegujcmo pozdraviti ali ga počastiti? 0 tem mislijo nekteri, da izvira navada ta od starih paganskih Rimljanov. [meli so namreč se ijutijo se nad njo ; al se mu pokaze tudi le najmanja iskrica upanja. Lahko si je misliti položaj uboge matere, je omamil ji čutstva njene, skoraj da ni zbolela o srčnih bridkostih. Sestri, vidši, kako živo da mati to ženitvo želi, pričele ste vnovič nagovarjati Marjeto; opominjajo jo, jezijo vse nič ne pomaga. Marjeta rimljanski gospodje to posebno sego, da so dajali svojim 08taja :e tr(ja kot 8ka|a ker odločila je bila, ne vzeti moža m . . ^ * m m. é • « i « ■ • ^ / sužnjim le takrat pokrivalo na glavo, ko so jih oprostili ali jim svobodo podarili. Klobuk je bil tedaj pomen prostosti. v zakon, kterega ne ljubi. Tužna mati odpravi na to odgovor v Krakovo, enako prvému; od tega Taki ljudje so pa obdržali to navado se potem, ko so bili tudi v Lipovi nihče ni besedice več čul od Ivana. casa pa oprošteni, v znamnje nekdanje suznosti, in odkrivali so se svojim poprejšnim gospodarjem. Komur se odkrijemo, tistemu se poklanjamo ali mu saj čast skazujemo. — Drugi pa me- štara je resnica, da čas je najboljši zdravnik za vsak rano; on umiruje zivahnost vsake žalosti pa tudi vsakega nijo, da to izhaja od našega Odrešenika, ki je, kakor se veselja ter ublažuje človeške čutstva, vodijoč jih k taisti bere v Talmudu, pokrit v jeruzalemski tempelj zahajal na- bi agi zmernosti, ki ni ne iskrena ne ledena, vsakemu pa znanujoč, da ima sedaj judovski običaj češenja Božjega ljuba; zakaj najbolj se sklada ona z pokojem duše ter ne nehati. Azijanski narodi ali sploh ljudstva jutrovih dezel moti pa si obličje zakrivajo , kadar hočejo komu čast skazati mirnega tečaja vsakdanjega življenja. Tako je bilo tudi v Lipovi. Kmali so vsi pozabili go-najviša stopnja počeščenja je pri njih to, da se vržejo na spoda Ivana — tudi mati ni bila izvzcta; hčerke pa so bile kakor pred marljive, zadovoljne in vesele. Minulo je bilo ieto in dan. Zdaj pride nov snubač. ki ce kolena ali še celó čisto na tla, kar mi storimo ali hrbet, ali največ, če koleno pred osebo svojega spošto glavo V vanja priklonimo. Marsikaj bi se dalo reči o odkrivanji; al si je želel za zeno gospodično Marjeto. Bil je člověk ne koliko čez trideset let star, vri gospodar, in akoravno ne učen, vendar pa v vsem djanji kaže, da ima dobro srce in kar je navada stara tako globoko ukoreninila, kdo more to prcgnati? Tudi tište ,,družbea no, ki so se sèm ter tjè osnovale zoper odkrivanje. Pa tudi klobučarji bi prote- stanoviten značaj. Al gospodična Marjeta, spoznavši njegov stirali zoper odkrivanje, ker temveć se odkrivamo, tem več- namen, ut mogla nikdar ostali v sobi, kadarkoli je přišel krat nam je novega klobuka treba. Slavoljub. gospod Zitinjski; sedaj jo je bolela glava , sedaj je imela Lepoznansko polje €cz trideset let. neodlozljive opravila; vselaj je vedla izgovor, da ni ji bilo treba biti poleg snubača. Sestrice mogle so nadomestovati se hoté ali uehoté je Marjeto in gospod Zitinjski mogei (Dalje.) Gospodična Marjeta stala je še najbolj meniti z zgovoriio Olgo. dolgo na pomolih y al Cez mesec dni po prvem prihodu naznani na ravno , kjer je pred letom žaloval blagi Ivan, gospod tistem mestu ni pogledala v stran, kamor je odjahal nesrečui Ivan, ni Zitinjski svojo željo gospodični Marjeti. Al ona prošnjo se menila za jek urnega jahača. Premišljevala je nekaj, za mrzlo odbije ter reče, da se je zaklela, da ne vzame ni kar sama ni vedila ; pogledovala je proti nebu, sama ne vede kogar » v zakon, kterega ne bo iz dua svoje duše ljubila. zakaj ; al oko ji je bilo suho, mrzlo njeno srce, in ni Gospod Zitinjski ni jokal, ni ponavljal svoje ponudbe. je občutila žalosti ne pomilovanja nad mládencem, akoravno ampak prikloni! se lepo iu odšel. ga je po njenih lastnih besedah cenila in spostovala. Cez tri dni pride gospej grajšakinji — pismo. Kako se Kako je vendar to? Je li tako trdo, tako nečloveško ćudi, ko bere, kako gospod Zitinjski z besedami polno Iju srce te nježne device bilo? Nikakor! Cela 8krivnost bezui in spoštovanja prosi od matere v zakon obstala je v tem, ker Marjeta ni ljubila Ivana, trmi pa je v svoji skleuila, da nikogar noce vzeti v zakon, kterega gospodične Ko mati hćerki prinese to novico , ji še milo reče: „Glejí ljuba moja, gospod Žitinjski je res kakih stiri Olgo. ljubila ne bo. in trideset let star, al on je dovoij přemožen, je vri člověk. Preteklo je bilo nekoliko dní v žalosti. Mati njena, vesel in sposlen. Ako lice njegovo tudi ni krasno, vendar «•a m u ru f m U. vedši vso dogodbo zadnjih dní, pogostoma je točila solze, le ni neprijetno. Kaj praviš ti na to ponudbo?*4 01 sede v kakem skřitem kotu. Prigovarjati pa ji vendar ni dečica zalije in milo reče: „Dobra majkica, vzela ga bora! hotla, ker jo je samo zadost modro imela; bila je ludi sicer Cez dva mesca obhajala se je ženitnina. Stara mati edino to trmo je bila je srečna; Marjeta mirna, akoravno nekako tiha; mlada ubogljiva in delavna, Marjeta dobra, imela v glavi, da nikakor ne bode vzela moža v zakon, gospa Zitinjska (^Olga) vesela in zadovoljna; Anica pa kterega ne ljubi. Peti dan došlo je materi pismo Ivanovo. V njem je polna upa, sale in smeha. In zopet se povrne v Lipovi v malih dneh stari red. zopet naznanoval svojo ljubezen in tugo; spominjat je nekaj Edino ono mesto je bilo zdaj prazno, kjer je poprej stala o popotvanji v daljni svet ter zaklinjal mater, naj stori kar postljica 01 gina, more, da omeči srce hčerke svoje; brez uspeha. Matijoka, prosi, al vse zastonj, vse opravila Olgine opravljati; bilo zato pa ste imele ostale sestri delà in je toraj od časa nje odhoda sestre ji prigovarjajo, se vec raztresenja in skerbí. al oko Marjetino ostalo je suho, srce trdo. S solzuim očesom odpisala je otožria mati blagemu Minule ste tako zopet dve leti. Nekega zim pride v Lipovo neki kega mladenču, kterega je visoko cenila, da vse nje prizadeve so zastonj. gospod Zagorski; — pripeljal se je v krasni varšavski kočii. Živahni konjići vpreženi v krakovské sani zvonili so veselo z zvončki, na jcrraeuih pritvezeniioi. % gosto belo peno osipavali so grudeče ujzde in tolkli ne- skrbne matere. Gospodična Marjeta kazala se je mirna in mimo ob zemjo s svojimi kopiti. Obe gospođicu ste skoz okno, ko se je pripeijal gospod Zagorski gledale Gospod Marjeta pregledovala je hladnokr nje vesela, in je sestre svoje nadomestovala pri vseh opravilih in delih tako, da mati celo nič ni obćutila težav in nevolj gospodarstva, veliko rnanj pa trpěla kako pomanjkanje. Al govo kočijo in konje, Anica je veselo posmehovala se, kajti kadar je Marjeta bila sama , napadale so tudi njo otožne radovala se je nad krasnimi konjići in se okoli njih najrajse šakala pri domaćem sobo ter se pokloni misli cr » ospodarstvu. Gospod Zagorski stopi v sta gospej in gospodična Obla so mu na glavi ze čilo bilo mu je lepo in akoravno sivéti pričeli, so ga vendar rudeče lica, čvrsta hoj bistri njegov pogled m umnera. o Mogel lasje i in delali moža krepke postave, zdravega je imeti večkrat je pobesila svoje oci proti crni zemlji, zoper nje voljo zalivale so pogosto svitle solzice njene modre očí ter popušale sled svojega teka po licih, iz kterih je nježnost in cvet mladosti vedno bolj in bolj zginjevala. (Dalje prihodnjiè.) Zagorski kako leto ćez stiri deset. D je bil z namenom, da bi si zapi oko spodične Marjete. Spoznavši pa ona željo njegovo go odgo Prošnja Naznanil sem v ze v vana je ko j je kaj popi le na pol, ogibala namenil, ako bo mogoce, 8C g* in zlasti varovala se prilike, da bi ja ne bila kdaj napevi. Prosim tedaj vse gosp. učitelje po deželi in Jlčiteljskem Tovaršu", da sem izdati nekaj cerkvenih pesem z druge na samem kake besed z nj njala prvi Marjeta elej, kadarkoli je p • V spregovoi Zagorski. T J u ga gospode, kferi se pečajo s cerkvenim petjem, da bi mi bla- Prav mi bodo vsi lepí ill dl çi mescc. Enkrat pride pomolih, ondi šivaje. N pet Minula sta tako govolili kaj Ravno se nahaja napevi, posebno pa masni od ..Pred Iiogom", od sv. obha enacega blaga poslati. ravno tem tedaj y jiia itd. Bratje in domoljubi! podpirajmo eden druzega, ker jo je I tako milo v zakon prosil, kjer jo je Zitinjski „združena moč je zlat obroč, ki nam stvari in hrani delà snubil, ravno ondi prepreci ji mi i za mogla kati se. » Oi Zagorski pot tako, da ni mu naše", kakor je rekel naš jspodična Marjeta!" rece ji, dovolite samo en čas potrpeti, ker upam in pričakujem od gramu Z Bogom! » v vašega ťovarš" v svojem prvem pro Andrej Va u ken, cerkljanski učitelj. blage^a srca, da mi bote mojo prošnjo spolnil H va moja do vas bo neizmerna, ako mi ljubav, za ktero vas pi skažete." Ze je hotla Marjeta drzno od Podlistek VI turističnemu pismu da na kogar ne omoži > t» ki svoj govor tako nadaljuje ljubi ko cr » ospod Za « Xisem več mlad in nekako sramujem se pred vašo gospo materjo naznanovati Na strani 417 sem v „Novieah" preteklega leta pisal: Vidil sem lahko vsaki dan v kavarni, kako je teržaški tcrgovec svoje čutila. Pi vas toraj, bodite mi vi srednica v moji na stran premetavši časnike, „Triesterco" kakor gosenco zag nal, V ce mu je ravno po nevedoma med prste zadrcg in prosite za mene od vaše gospe matere v zakon zašla; ker ona je prav za prav s svojim imenom „lucus a Anico non lucendo". Dalje: AI vendar v svojem ponašanji Marjeta nekako obledi pri teh besedah Zagorskega. proti Slovanom niso italianissimi taki, kakor so glasoviti Neka nevolja prešine jo po vseli udih, tužne predcutja sti- nemskutarji v Ljubljani in drugod , ki domá in v znanih skajo ji lijeno srce. Kmalo se vendar zopct umiri ter ob- nemških časnikih lajajo , kakor pes na cesti, ki brez vse ljubi prošniku, da hoče brž z materjo o tem govoriti. Dobra inati zaveseli se te novice pa tudi naglo se zamisli. Gospod Zagorski bil je škode zmiraj trdi, da je vou! vou! vou! pes ostane. pa vendar le člověk bogat, je dobro po Nisem se zmotil. Danes sem dobil na deželo prvi list znal svet in ljudi ter bil spoštovan vradnik. Akoravno je za poskušnjo novega dunajskega časnika z naslovom: bil mnogo stařeji od Ančike, bil it Der je pa zato zdrav kot dren, Botschafter. Wien, Mittwoche den 25. December 1861." čvrst ko bor, v vsem pa častit mož. Vse to je mati dobro V ta prvi list piše ljubljanski korešpondent „Triesterce", prevdarila; potem poklice Anico in ji naznani želje gospod „Grazer Tagespošt", kar po pisavi brž vsak lahko pozná. Zagorskega. e» med » Vdam se čisto vaši volji o tem, mila majka a y reče vice" lásst seinen Touristen, einen durch verschie denePrufungen gefallenen Horer des Jus drugim sledece: „Das slovenische Wochenblatt n No nježna dcvičica. ..Želela sem, da ga vzela Marjeta C4 y die šakinja r ti bi zamogla se cakati, ker si mlada; govori graj- ker albernsten und demonstrativsten Dinge schreiben. Erst in der letzten Nummer verarbeitet der vagirende Humorist pa Marjeta enkrat svoje třmene opustí in srečo s petami od lucus a non lucendo sebe suje, mislim, da je ti nikar ne posnemaj, ker upam, es ihm da bodeš srečna Triest und seine Zustande, vvobei auf einige Liïgen mehi oder weuiger nicht ankommt. u Nun sind aber die Triester Verhâltnisse hier so bekannt „Ako tako mislite, mati y in ako vi tako želite, zakaj dass ein guter Theil Bornirtheit und bi ne spolnila vaše volje ?" odgovori hčerka, poklonivši Einbildung dazu gc y ho rt anzunehmen, die Leser der „Novice" wurdcn den --- - r -.....- ------V - o - -----------7 I--------------- 7 --------------- 7 "JJ " «.«VI. "VU se materi. „Omoži se, dete moje, v imenu Gospodovem" tendenziôsen Mittheilungen Glauben schenken. Es sei hier reče mati ter blagoslovi devičico, která ginjeno ljubljeno erwâhnt, dass die Ultra-SIovenen Triest als Hafenstadt des kunftigen Kônigreiches Slovenien bctrachten, und naturlich die slavische Bevolkerung mater poljubi. Dan ženitnine nastopi; bil je vesel dan. Lipovska grajščina komaj je objela goste, ktere je povabil der Campagnen, als die allein S ospod bcrechtigte anherrschende bezeichnen. Zagorski na svojo svatbo. YTidilo se je, kakor da bi se bil Element aber negiren. u gospod pomladil za več let. Ni mu bilo žal silnih denarcov y Izengrimovo blago, ker das italienische Iz vsega vidim, da je to . la- v Besarabii je zdaj hud mraz samo da bi bili vsi veseli. Cele tri dní trpele so zabave, kota volkov grozna in toraj njegovo veselje neizrekljivo, da poslednjic razidejo se gosti ; odšel je gospod Zagorski s je nov časnik vjel, svojo mlado ženko in ostala je tii zdaj sama stara mati in gospodična Marjeta, v kterega bo pene svoje stek l i ne brisai. Na vse te lzengrimove komplimente odgovorim le to: Da je pri vseh omikanih narodih sega v literarni To so bili poslednji veseli dnevi v Lipovi. Odsle ste polemiki nikdar privatnih zadev pisatelja omenjati. Tako bile dve krasne gospodični; samo ona bila je še ostala, iu to ona, ki bi bila zamogla iti prva od maternega doma. Bil im Reich", samo pri naših centralističnih časnikarjih ne, ker je navada pri Francozih, Angležih in tudi Nemcih „draussen je to žalostěn pogled za mater; ni si nauiree mogla dobra tii je rt gospa misli zbiti iz glave, da starji hčerji morebiti ne bo 2J bon ton": „bodenlose Gemeinheit und grobe Liiire". to prav čisto eno , ali bi 7? Da je bra veo m „Novic" vec prilika, omoziti sc. Misel la podkopavala je zdravjc bii jez pri vseh šolskih izpitih padel uli pa vse izvrstuG přestal, kakor bi bila, na priliko, čudovita kritika, ako bi o slimo in prepričani smo skoz in skoz, da omenjeni osnovac peticije je vse to zoper svojo lastno vest in prepričanjer kakem pisatelju pisah ,,Y7aša nova novela ne veljá nič ker imate na komolcu stergano suknjo !u Ker pa vidim, da tedaj prav po vsko storil. Zakaj pa? bo on najbolj Izengrim je radoveden, kako sem jaz šolske preskušnje vedil opravil, ga zag otovljam, da se nisem nikdar pádel, kar sem solske klopi v gimnazii, modro- in pravdoslovji ribal, ako- Col- Iz Tominskega 6. prosenca Zelj drage 55 No ste ki ste nam jih tudi nam iz razgovorov ravno je pri vseuciliscnih vedah malih loquia) kakor toče bilo (naj n» a nj 18). ker je že tako radoveden, da sem pravdoslovje y leto in dan — popolnoma po postavi dokoncal. srca vzele. V Tudi mu povem misi celega bo kmalo moljubj V • id za novo leto priobcile, cembra p. m. v zboru kazininih družbenikov na močen opor nicht widerstehen." — Mesca novembra 1861 pa je prinesel zadel, ker je hotel sedanjo kazino v čitavnico preobmitir der ringsum heranstiirmenden deutschen Civilisationsbrandun spis J5 die Fortschritte des Čechismus" , kjer koláček skoz m p. r>1 1 ? 55 Ostd. Post u m v T kakih 8 straní strašno tuli, da se češki jezik in češki upljiv vencom prijaznišimi časniki nadome Ztg. a z drugimi Slo da je tedaj vse pri v • • sin ? da so Němci na Českem zgubljeni, ako se vlada ta stat ostalo, in da je iz tega ka iz kaz odstopil cemu českemu počenjanju energično nasproti ne postavi! To je dohlednost, to je logika te propagande!! 0 tem cvekanji opomnimo ..Triesterco", da bi bila imela Na Ilrvaškem 5. januarja 1862. Valentin Zarnik. pri citanji tega dop k nosu pristaviti, omenjenega krmižlj iz oči obrisati in si pa bi bila vidila i da, ga bliže je govor od £ Dopisi Iz (loljnega Šťajarja 10. pros nike odpraviti decembra ga še d zboru ne ene ne ospoda, ni rečeno, da bi bil hotel nemške čas i in kazino v čitavnico preobrniti; zakaj 1 n i b tedaj ni mogel pri tistem 55 je v 308. lanskega leta pisala, da je 43 sosesk okoli Ma Tagespošta" klepeta, kakor se j druge reci nasvetovati. Al pusti jo 1 ljubi sa i dolgo že tako ne bo ribora prošnjo ponovilo, naj se nemščina v šole in kauce koucu še radostni naznanimo svojim dragim bravcom naj H da lije ( zakaj tudi ne v cerkve?) vpeljá. Al takim prošnikom tudi pri nas se napravlja „narodna čitavniva". V kratkem se boj poslale pi dezelnemu poglavarstvu v Trst za se ni čuditi, da svoj materinski jezik zametujejo, zakaj ako odobrenje. O tem pa drugikrat kaj več. Z dru Slovenec ne zna bilo pri cavni pripintal" "•ače govoriti, kakor da pravi: ..je ko Iz \abi \ • na ki Bogom ! 2 dec. M-č. in ne ve i da se drugod bolj čisto kakor okoli Maribora govori, on naj se po vsi pravici svoje se zdaj silno hiti železnice je bila tukaj dozdanjim potreba pi Postaja i. zato siri slovenščine sramuje in naj se kterega koli druzega jezika daljs in bolj prostorna napravlj uči. Slovenščini pa odpad takih rojakov hasne, ker se Jjulka železnice v Tudi poslopja je bilo premalo , tako da so bili še vradniki ki stiski zastran stanoval » V trebi iz pšenice. Kz Gorice zdaj se pa 12 novo poslopje zida, v kterem bodo tudi 3 sobe za pros (Va ruj te se zvitih farizejev!) dvorano zmiraj pripravljene stale, zavolj prestop Gotova resnica je in list „Ost und West" je tudi priobčil, vlakov v laške, ali pa nasprotno ■ • • % • « a • ■ • V • .... . ... ' ■ • D daje nek učitelj na tukajsni realki skoval peticijo, po kteri slovenski (ne laški) učenci na ondotni šoli cesarsko nemških železnice je iz Dr. Janezu Bleivveisu v priznanje zas lug za slovenski sedo odvrne, da mu bo ta dan zmiraj ter zmiraj ostal v narod hvaležni štajarski Slovenci leta 1861." najlepšem spominu, kar jih je do sadaj že doživel; za tem Na večer krasnega tega dne slavila je goste narodna ob krátkém opisavši dvajsetletno svoje delovanje orneni, kako čitavnica s 3. svojo besedo. V veliki dvorani bil je naprav-je let a 1843, ko je zacel vredovati „Novice", kot prva be- Ijen v narodnih bojah transparent s napisom: ..Slava našim seda , davajoča mu po£um na trnovi poti narodni, prišla bratom Štajarcom!'4 Gosp. predsednik Ambrož začevší be miiogobrojnemu obcin ravno od štajarske straní od nepozabljivega domoljuba sedo v krátkém pa krepkem govoru A. Kremplja, ki že davno spava v hladni zemlji, in kako stvu nazočnemu (danes je bila dvorana že premajhna ) raz se zmirom ginjenega srca spominja tega dokaza, da so ga odene veselje tega dne y ter pravi i da rr ospod Bleiweis iz ♦Stajarci popolnoma razumeli. Našteval je nadalje krepko pohlevnosti ni hotel , da se ta slovesnost opravlja tukaj v Pa podporo, ki mu je dohajala in mu dohaja se dandanasnji iz citavnici pri besedi, ampak v njegovein stanovaiiscu. vseh slovenskih okrajin, s ktero edino le je mogoče bilo sto- čeravno je po takem ta veselica odmaknjena delovanju či riti kolikor se je storilo. Po vsem tem izreče presrčno svojo tavnice, vendar je to družtvo tudi dolžno, da svojo zahval zahvalo ter prosi gospode poslance, naj povejo štajarskim nost izreče poslancom štajarskim, ker so prišli izkazat iskreno bratom, da mu bo premila majolika v mnozih grenkih tre- ljubezen Stajarcov do moža našega kroga, moža visokih za-nutkih tolažljivo křepčilo in spomin . da ne opeša v svojem začetju; tako on razumeva premili ta dar. slug o narodni nasi omiki. Ko je koncal govor svoj na slavo Potem vès Štajarcom, so grmeli po dvorani živili-klici, ki jih je umerila ginjenega srca vsakemu od poslancov dá poljub, ter prosi, še le potem sledeča „beseda". — V prvem koru za to pri-naj ga širijo med svojimi iu njegovimi prijati! ob Savi iu ložnost napisanem in zioženem od gosp. Vilharja pozdravijo Savi nj i, Dravi in Muri. se štajarski gosti; za tem ste se pěli lepe dve pesmi Ned Za tem vodja poslancov gosp. Terstenjak bere z vec- vedove za tenor; dalje na občo željo ponovljena in spet z kratnimi živioklici ustavljano pesmico, ki jo je v znamenje veliko radostjo sprejeta kratkočasnica „parlament o slo- globoke svoje nadušenosti napisal prost mlinar pri Celju, vensketn govoru" ; dalje krasni K. Mašekov četveropev pošteni in premožni Anton Grabić, ter prosil, naj se izroči „Strunám"; na koncu slišali smo kot cvet te besede krasni ga je gosp Nedved z umetno roko zlozil iz dr. Bleiweis-u. Je li tedaj res, kar nasi protivniki trobijo, potpouri , ki da narodno zavest ima le mala pešica slovenskih prena- slovanskih pesem. Da je petje vse z veliko točnostjo izpe petnezev? Komaj pa je bila prcsrčna ta pesmica prebrana pride N mi častiti hi ne zamerijo da so „Novice" sprejele v s»voj današnji list popis slovesnosti, ki mi hvalo dala. ktere n i s e m z asi už il. mene zade in B cuum dobnost tega slavop al prosim kot vsak drug akega, ki do- brovoljno misli, naj mi po ali hi smele „Novice ignorirati S srce naših kih b ali bi bile smele b 1 i e n ih dp m prijazni prihod nas o? Kdor zavoljo tega spi in govorov, ki jih ima po mnogostranski želji še prinesti p hodnji list, kamen i grab zoper mene, naj mi verjame, da se nikoli tako živo kakor danes nisem ćutil potrebe še kakega druzega, saj tedenskega narodnega lista. Vrednik ljano bilo, pokazali so slušavci s tem, da so vse pesmi dvakrat želeli slišati in da so ob koncu gosp. Nedveda po hvalilo pozvali. » * uk j ilj Med plesom, ki je na to sledil, olepšanim z tolikimi lepoticami, narodno okinčanimi, imeli so še Stajarci tudi v gostivnici slonovi priložnost, da se soznanijo z duhom, ki veje sedaj med tukajšnimi domorodci. Nam pa, ki pišemo te vrstice, ni lepšega odgovora na h gnjusobno natolcevanje, na grde one lazí, kar jih neki pla-a čani protivniki in neki lažljivci o tem možu sipljejo po svetu. f^ j^J" lÊÊ" Ko se je, peljaje poslušat slovanski parlament svojega starcka očeta v dvorano, prikazal zbrani množici, so ga sprejeli na- dušeni živio-klici od vseh strani. In tako naj Ti skozi 20 let toliko izkušenemu domorodcu ta dan bo spomiu, da se pravo in stara navada. Sliši se, da železnica iz S is ke hvaležne srca ne dajo odvrniti po nobenem protinstvu. Naj h koncu pristavimo le se to, da imenik štajarskih rodoljubov, ki so napraviti dali ono lepo majoliko, kaže imena častitljivih duhovnov, višjih in nižjih, veljavnih me-stjanov in teržanov, pridnih kmetovavcov in obrtnikov in dolgovi na davkih do konca v Zagreb se bo odprla mesca julija (mal. sipana). Iz Trsta 9. jan. Ministerstvo je na pred log deželnega poglavarja dovolilo, da se zavoljo ti tne bolezni in ki tarejo 1st rij an ce, jim zbrišeje mnozih druzih nadlog, vec uglednih osćb iz inteligencije pretek I ega leta 1861. T u d i 5 v ktere se noben strupen dolgovi za zob vtikati ne more. Iz Ljubljane. Konec tega mesca bo stempeljne in druge neposredne davšinc kakor tudi obrestni obresti (činži od činžev} od davšin zemljišne Ivan Macun. c. kr. deželna odveze naj se do tistega časa odpišejo. vlada izročila dežclnemu odboru gospodarstvo tukajšne bol lz Verone 11. pros. Ko se je včeraj zvečer pre nišn i ce in kar je ž nj o sklenjenih druzih naprav, pa svitli cesar iz Mantove v Benetke po železnici peljal in na tudi gospodarstvo prisilne de la v nice ljubljanske. tukajšnem kolodvoru postal, je iz proste volje tolika mno- V četertek bo v 5. uri popoldne v dvorani inest- žica vojakov bilo jih je menda okoli 20.000 pri vrela nega magistrata v našem listu že večkrat omenjeni slovesní skupaj, da jih je bilo poleg železnice, po strehah kolo zbor tukajšne pravoznanske družbe v spornin vpeljave ob- dvornega poslopja, po vozovih itd. vse polno, in ko so se čnega deržavljanskega zakonika ( občnih državljanskih po- cesar pripeljali , so jih vojaki sprejeli s lako nadušenimi slavnih bukev) v Avstrii. Ko bo gosp. predsednik začel zbor z ogovorom, bo današnji slovesnosti slava-klici da se je razlegalo daleč kroarji: pšenice domaće 6 fl. 52. banaške tí ti. 52. turšice 4- fl. 54. sorsire 5 rež 4 il. 50. 8'J. jecmena 3 fl. 87. prosa 4 fl. 10. fl. 10. ajde 3 Û oves 2 fl. 12. Kursi na Duuaji 11. januarja 5% metaliki 08 H. 10 kr. Narodno posojilo 82 fl. 80 kr. Ažijo srebra .38 fl. 50 kr Cekini