JUDITA ŠEGA Štiri generacije škofjeloških Krennerjev 2. del Tovarna sukna in elektrarna Oh spodnjem lokii Selške Sore. nedaleč stran od sotočja s 1'oljanščieo, so se že v srednjem vekti nahajali štirje i»ospoščinski mlini in mestno kopališče. Kopališče se v virih pr\ič omenja leta 1311. Ležalo je pod eerksijo s\\ Jakoba \^ neposredni bližini današnje tovarne Šešir. Me.ščani so \' njem skrbeli za osebncj higieno in se prepuščali znanju in spretnostim poklicnega padarja', ki je obenem opra\'ljal še brivsko obrt. Za uporabo kopališča so morali \si meščani plačevati gospost\ii posebno dajatev. PiAotno kopališče je po štirih stoletjih dek)vanja povsem i.iničil kata.strofalni požar leta 1698, ki .se je s kopališkega objekta nato razširil po vsem Spodnjem trgu.- Izničenje je bilo tako strahotno, da si ta del mesta ni opomogel ,še več de.setletij in je tudi po obno\ i ostal skromnejši in manj reprezentativen kot Plač. Med obnovljenimi objekti je bilo tudi kopališče, ki ga \ \ irih sledimo do začetka 19. stoletja. Približno iz istega časa koi kopališče so tudi gospoščinski mlini. \ saj d\a sta obratovala že leta 1291! Zagotovo je bil eden od njiju Krevsov. drugi pa bi bil lahko mlin pod šolo ali mlin na Studencu poleg suškega mostir' Nikakor pa ne mlin pod kamnitim mostom, ki je nekoliko mlajši. Lasiniki gosp()st\a so dajali mline za primerno vsoto \' zakup premožnejšim meščanom. V prvi polo\ici 19. stoletja se sprva kot zakupniki nato pa kot lastniki mlina pod šolo omenjajo škofjeloški Krennerji. MCLI leti 1803 in 181 4 je Josip Krenner kupil najprej mlinske stope, ki sta jih po njem podedo\'ala žena Ana in sin Franc, leta 1880 pa \nuk Alojz. Mlin je prišel v njiho\() posest leta 185"'. Pred tem so ga imeli vrsto let \" zakupu, \endar ni znano, ali neprekinjeno od 1842 dalje. V zapisu, ki je nastal tega leta, je go\'or samo za naslednjih devet let. Zakup je IVanc Krenner izposlo\al na javni dražbi. Zakupnina je za pol leta zna.šala 3^0 gld. običajnega denarja in jo je moral porav nati vsakič vnaprej; za prvo poknico leta 2i. decembra, za drugo 21. junija. Ob sklenitvi zakupne pogodbe ,se je Krenner za\'ezal. da bo z mlinom ra\nal kot dober gospodar, da brez dovoljenja kameralnega gos]:)ost\a Škofja Loka ne bo ničesar spreminjal in da bo ob preteku zakupne dobe mlin pirsiil \ takšnem stanju, kot ga je prejel. Mlin je imel šest mlinskih koles, od katerih jih je pet gnalo mlinske kamne eden pa .stope. Stop je bilo o.sem." Vodna knjiga \- tem ča.su pri mlinu že navaja mikalke za odeje." 51 Loški razgledi SopotniSka rolinia slika Škofje Loke oh [Hižaru na SI>ocliijen) In^ii Icla /6a olizidja. \a niliiiskcm i)hjekt\i so še ri(hia šliri iiiliiisha iMlesa. Sliko brani /.oski muzej Skojja Loka. Odeje so iz<.k'lo\aii že \ 3"- letih 19. stoletja, o čemer priča jiosebna nagiada za kak()\<)st. ki jo je Franc Krenner prejel na obilni razsia\ i \ CeloNCti leta 1SKIII KliE\\f.KIIX 2 DHI panja firme in ]")oclpiso\ anja listin. ki\iio cliLižho sia poimenovala SehalhNolKv aren- labrik cles Krennei' el \\ anek in jo registrirala jiri Deželnem kot tiieli Trgovskem sodišču v Ljubljani I i. marca IS~-i, Pogotlba o clružabniStv ii je bila sklenjena za petnajst let. vendar ic postala zaradi j^jrezgodnji-' \\'aneko\e smrti neveljavna že (). avgusta IS'^-!. Iz vpisnika driižiienili Ivrdk je bila njima (.Irnžba izbrisana leto za tem (23. oktobra 1i/ z Ijriini iii llcnii loCcuci). je lui ulični sirciiii r prilličjii 5 Diikciliiikoi: r ozacljii jni drci sirižiui stola. I sliskiihiiid in I /)ri/)i-iirlj(ili!(i iiiizd. (hI tu rodijo ohokai/e slo/)iilcc r prro iicid- slropjc. kjer so pnir Uiko ini slrtiiii ulice . J niehuiiiaie sliilre in še i lesene, r oziidju I ediitd SL'(Jjc Luke udUsniciiu lui clo/iisit: siikiuinte in eicktntnie. l/n/r// Kreinierjcr 1'osprciljii liintrniški ulijekli in ali hmcii /'). slulelju [irenorljeii leseni Uibnr most. 53 LOŠKI RAZGLEDI iH jut sta 2 Jiredilna stmja in st(t/)tiice r dnii^a nadstnjpje. .\'ef>osredn() />red /)rediij(i dfarano je majhna solm - tofarniška /lisarna. '1'ik OIT piscinii. rendar z ločenim /•hodom, je ivlika drorana - tkalnica s ,> slalvami. i narijalnim strojem poleg sno- rahi. s strani nlice jia dforana za čiščenje Zraven sta dve sobi z ločenim vhodom, ki se iiporal)ljata za skladiščenje preje, in tik poleg, titdi s />o.sehia'm vhodom, en prostor za različne .stvari. Od tii \o .sj>eljane enake .stopnice na podstrešje. Dvoje nadstropij podstrešja, ki služita za skladišče volne, dnizijo lesene stojmice ... K lovarniškemu po.sk)pju je Krenner priključil še po.slojije nekdanjega mlina (pare. št. 227/1, 2. 3, vlož. 136, 137, l42). Kletne pro.store je iiiistil nespremenjene, pritlične in jiodstrešne pa povsem preuredil za tovarniške |">otrebe. Nekdanje iiili- narje\'o stanovanje je spremenil v dvorano za mikalnike. podstrešje pa \' sušilnico za \'olno in siikno. .Stare mlinske naprave v kleti so zamenjali to\arniški motorji in valke. Po posebni transmisijski t;reeli se je pod ozko uličico, ki je ločevala tovarniško in nektianjo mlinsko stavbo, i^renasal pogon v tovarno.i* Za potrebe banarne je uporabil nekdanji hlev. \" pritličnih prostorih so stkano blago barvali, v nanovo pozidanem nadstropju pa sušili. Kasneje so sem premestili tovarniške stroje.it Nujno potrebna svetloba je prihajala v tovarno skozi številna okna na \ . S in j ta.sadi. Na glavnem poslopju je bilo v pritličju 11 oken, v nadstropju pa celo 19. na nekdanji hlevski stavbi pa ^ v nadstropju. Gradnja je dodobra izpraznila Krennerjevo blagajno in tudi visoka dota (3.000 gld.), ki mu jo je ob poroki jirinesla žena. ni zadoščala za pokritje gradbenih stroškov. Pomoč je poiskal pri bankirju Ignacu I leiPii iz .Mesta 116 in si od njega izposodil 1.000 gld. Zadolžnico je 0. jaiuiarja IS^ t sestavil notar Janez Triller.'" \' njej se je Krenner zavezal, da bo posojilo izplačal upniku oz. kateremu koli prav iiemti la.st- nikLi zadolžnice na njegovo zahtevo, ki pa mora biti napovedana pol leta prej. Plačilo se izplača v gotovini na javni blagajni. S|-)rotno je jilačeval le ()-odstoine obresti. Obenem je Heip od Krennerja zahteval, da pri eni od domačih zavaroval nic protipožarno zavaruje tovarniško poslopje (glavno hipoteko) vse dotlej, dokler po.sojila ne bo vrnil, 'rovarniško poslopje je montlo biti zavarovano za vsaj tolikšno vsoto, kot je znašalo posojilo. (Jb vsakem plačilu obresti, je monil Krenner upniku predložiti dokaze o zavarovanju. l'ogodba je nadalje določala, da lahko v primeru požara dvigne zavarovalno v.soto le s privoljenjem upnika. 1 leip ob tako podrob nih določilih res ni imel kaj izgubiti, a so kljub temti v zemljiško knjigo pri vložku 13^ (tovarniško poslopje) vknjižili zastavno pravico v njegovi) korist. Izbrisana je bila leta 1«90. \' tem času se je zunanja podoba tovarne precej spremenila. Staro barvarsko poslopje je Alojz Krenner povsem porušil in na njegovem me.stu leta 1(S84 zgradil zidan dvonadstropni prizidek. Pritličje je bilo namenjeno skladišču za volno in dvo rani z mikalniki. prvo nad.stropje še enemu skladiščil in dvorani s predilskimi in tkalskimi stroji, drugo nad,stropje pa dvorani s stikalnimi stroji in direktorjevemu stanovanju. To je ob.segalo kuhinjo, predsobo, dve spalnici in kabinet."' Dve leti zatem je sledilo ai.šenje Lesičnikove hiše (Mesto 8-4) na stavbni parceli 22-i. nato pa še Goitnarčkove (Me.sto 85) na pare. štev. 225. Obe hiši je Krenner kupil leta 1883.'" Pi"vo od .Andreja Kopača, upravnika pošte v Kobaridu, po rotlu pa Ločana, drugo 54 inm GENERACIJE ŠKOFJELOŠKIH KRENSERJEV 2. DEL Siliuicijskii skica lorciniiških iihjcklnr Iclii /.Vrodajal, dosti manjša. Obsegala je le sobo. Štibele in vežo. Za hišo. dvorišče in zelenjavni v rt je Krenner od.štel 800 gld. Na mestu nekdanje Lesičnikove hi.še je leta 1887 postavil novo stavbo, ki pa ni bila grajena za tovarniške, ampak stanovanjske potrebe. O tem se seznanimo iz zapisnika ogledne komisije, naprav Ijenega ob zaključku gradbenih del. Leta 1890 je v liiši stanovala družina delovodje \X'ilhelma Brandta iz Iglaua na Moravskem. V današnjem času se v njej nahaja Urad za delo Zavoda za zaposlovanje. Obenem z gratlbenimi posegi je Krenner sledil tudi tehničnim novostim in pri strojni opremi tovarne poskušal slediti tokti časa. Pri tem velja omeniti zlasti dva dogodka; montažo parnega stroja za pogon suknarne iz leta 1887 in montažo tur bine, s katero so leta 1889 nadomestili vodni kolesi na Selščici.''^ Sicer pa doku mentov, ki bi govorili o strojni opremljenosti tovarne, ni posebno veliko. Zato je .še toliko večje vrednosti tehnično poročilo iz leta 1889. ki poimensko našteva stroje v posameznih tovarniških obratih. Popis strojev je narejen v glavnem v takšnem vrstnem redu, kot so si sledile laze izdelave sukna. Postopek se je začel z mika- njem volne na šestih mikalnikih v pritličju glavnega tovarniškega poslopja (stavba A). Poleg mikalnikov se je tu nahajala še ena stružnica, en volk, ena hidravlična LOŠKI RA/.(,ll 1)1 iS liarna siiskalniea in tKa sirižna stola, Cirebenanjii ali mikanju volne je sledilo tkanje sLikna \' prostorni dvorani pn.'ega nadstropja. Delo je potekalo na 18 mehaničnih stat\ah. enem selfaktorju in dveh strojih Mule. Pet mehaničnih statev pa so zaradi pomanjkanja prostora postavili v drugo nadsliopje, ki je služilo tudi kot sukalnica. Za Slikanje volne je Kivnnvr nabavil en sukalni .stroj z 20 \ieleni. tha s po sto vreteni. enega z 200 vreteni in en navijalni .stroj. Stkano stikno so v pritličju sosed nje .stavbe (stavba H) najprej valjali in nato posušili, \ ta namen so uporabljali dva stroja za valjanje iti dva za pranje sukna, dva su.šilna stroja na centrifugo in eni) črpalko. \' tiaslednji fazi so jiosušeno sukno in odeje kostnatili. Ta postopek je najverjetneje potekal v prvem nadstropju valkarije. kjer popisovalec omenja dva volka, od tega enega le za volno, en stroj za krtačenje volne in dva mikalnika. Enega so uporabljali le za mikanje odej. Predenju volne sta služila dva prediltta stroja ztiamke Mule-ClK-ni v drugem nadstiopJLi. Dva objekta vzdolž reke .Sore (stavbi (.', in D) pa sta bila namenjena za potrebe iiarvame. Manj.ši je skižil kot skladi.šče za barve, večji pa sametiiu jiostopku barvanja sukna in odej. Za barvanje so uporabljali dva mala in dva velika kotla, eno črpalko, en stroj za pranje volne, en stroj za srišenje volne in enega za su.šenje sukna. en stroj za su.šetije na cen trifugo in dva ventilatorja. V strojnici (stavba k) na (.Ivori.šču jiopisovalec omenja parni kotel. ]")arni stroj in i.limnik.'' Poslopje barvartie je Krenner med leti lo lelu 1960. /i nekoč jHitekalprehod s Spodnjega trga proti cerkvi sv. Jakoba. Današnji desni klanec še ni bil v 57 LO.sKI RA/.GU:/)/ -iN Aldjz Kreinu-r si. < l,Sil~ 18951 pni šl^'(>fjc' loški lorariKir in f><>hiuliiik Jariie električne nizsivlljaiv r nieslii. liil je clolgoleiui občinski oclhoniik in srelaralec. predsednik komiteja za iislcinoritei' škofjeloške požarne pr\ega volilnega razreda \ občini škotja Loka omenja 4T oseb. Pr\ih 1^ mest ,so zasedali intelektualci - duhovniki, uradniki, učitelji in zdravnik, ki niso plačev ali tlavka. .Med preostalimi 22 o.se- banii. ki so \ občinsko blagajno prispe vale 2929..-il gld. pa se je daleč pred vse zavihtel piLiv .Vlojzij Krenner z zneskom ^(P gkl. Sledili so mu posestnik in trgo vec Janez Guzel iz Ka[>uc inskega [ired- mestja (Halant) z 2'"(i gld. in dediči Hmilie Baumgarten. tedanji lastniki .škof- jelo.škega gratlu. s 18^ gld. davka.-' \' času največjega razcveta tovarne je .\lojzij Krenner 20. maja 1891 oel potom cev Valentina Zeschka kupil njihovo tovarno na Zalo.ški cesti v Ljiibljani. Za četki tega obrata segajo v leto 18(il. ko je industrialec Feliks Terpinc na levem bregu Ljiibljanice v \"o(.lmaiu kupil zem- Iji.šče za mlin in žago. a se nato premislil in name.sto predvidenih vodnih naprav raje zgradil tekstilno tovarno za izdelavo Iminihe in rečknitnipredsednikKrajernega sukna. kocev. veliirja in lodna. .\jegovi šolskega ^reta Za opravljeno delo so mu -^.^^^^^^^ ^,, |,i|j ^^,,, ^.^..^j^,^; -^ -^^ • j,,.^.^ leta J894 podelili nazir častnega oheana , . občine Škofja Loka. Slika je nastala okoli ^ezav prodaial širom po tedanii monarhi|i leta 1890. \'za.-ichni Icisti in celo v lUisijo. .Med glavnimi odjemalci je bila armada. Leta 1867 se je Terpincu kol družabnik prielružil svak \alentin Zeschko. Ta je po njegovi smrti ( lS~š) sam vodil ]iodjeije do leta 188^. Za njim so ga podedovali njegovi trije sinovi in ga leta 1891 prodali .Alojziju Krennerju. Krennerji so tovarno, v kateri .so izdelovali v glavnem le odeje, obdržali do leta 190š, ko jo je od .Alojza ml. kupil Dragotin Hribar in v njej nadaljeval z izdelovanjem pletenin.-' Pomembno prelomnico v razvojii tovarne v škofji Loki so prinesla zgodnja 90. leta 19. stoletja, ko je začel Alojz Krenner st. meti prvimi industrialci na Kranjskem pi"oiz\ajati in uporabljati »novodobno« električno energijo. Pri tem mu je bil v veliko pomoč uskižbenec Jožef Kalan. ki so ga Ločani .šaljivo poimenovali »šlernkuker", saj je vsako jasno noč izrabil za opazovanje zvezd z daljnogledom. Kaže. da se je pra\' on prvi zavedal prednosti novih tehničnih pridobitev in je zato toliko časa vzpodbujal Krcnnerja k zamenjavi vodnega kolesa s turbino, dokler ga ni prepričal. Z dovoljenjem kranjskega okrajnega glavarstva so že leta 1889 v tovarni vgradili venikalno Girartiijevo turbino z močjo 2t KS. Služila je za pogon strojev, pri čemer je za dekjvanje izkori.ščala vodno moč Sel.ške Sore.-" Šele ko so leta 189-t po.stavili generator za istosmerni tok moči IS k\\' in napetosti 110 V, je začela tovarna proiz- 58 šimi <,i:\ERAaji-: ŠKO/V:IOŠKIH KKEK.V/IK/EI• j. na. vajati tudi električno energijo. Na samem začetku le za lastne potrebe, kaj kmalu pa ttidi /a poirebe mestne razsvetljave. Sk(;fja Loka je bila tako prvo mesto na Kranjskem z ja\no električno razsvetljavo. .Mesto je ponoči raz.svetljevalo 40 šest- najst.svečnih žarnic z ogljeno niiko. Pri lejii ji- za par let prehitela scjsednji Kranj in deželno stolno mesto Ljubljano.-' S posebno pogodbo, datirano ^. aprila 189 t. se je Krenner zavezal, tla bo nasled njih 30 let z.agoiavljal elektriko za javno razsvetljavo mesta. Pogoji iz pogodbe so bili natančneje predstavljeni v 4~. številki Loških razgledov. Prvotno pogodbo .so nekoliko dopolnili leta 1904. ko je začel v tovarni obratovati še drtigi generator z močjo 12 k\\ . Oba generatorja je izdelala tovarna Simens Sehiiekert. .Močnejši je zagotavljal elektriko za tovarno in mesto, manjši za nunski samostan. Takšen način obratovanja se je obdržal do okoli leta 1910. ko so ga nekoliko spremenili z nakti- pom akiimnlatoijev.-'^ C) pionirjih Krennerjeve elektrarne veino bore malo. Omenja jih le dokument iz leta 19()(. ko je moial lastnik posredovati njihove podatke deželni vladi v Ljubljani. Ekipo je od vsega začelka vodil jožel Kalan. Čeprav spna računovodja, si je kasne je s študijem na elektrotehniškem tečaju in zavzetim samoizobraževanjem pridobil zadostna znanja, da je po Krennerjevem mnenju brez težav nadziral eelotno delo vanje elektrarne. Z njim so sodelovali še: .\nion 'lavčar (vtiigo Koliitlk). jolian 'IVdina (viilgo Trdinčk) in Gašper Hernik (viilgo Kisuc). \'sem trem je zagon elek trarne pomenil nov izziv in po desetleju tlela v tovarni začetek nečesa povsem novega.-"' .^nton Tavčar je poslal pivi obratovodja. lanez Trdina in Gašper Hernik pa natlzornika pri dinaniu. Kol pomožna delavca sta leta 189-4 .sodelovala pri petmesečni montaži elektroinštalacij. ki sta ju izvajali avstrijski podjetji Siemens .šcluickert in TutlorNverke.^" Krennerjeva knjiga uslužbencev pa poleg o/iienjenih navaja še Franca Fojkarja. kasnejšega tovarniškega kurjača.^' Uspešni razvoj suknarne in elektrarne je prekinila Krennerjeva smrt 2H. marca 189T. Njegovi nasledniki so sktišali začrtano pot nadaljevati. Prva štiri leta je tovarno vodila vdova T"ma. ker sla bila nova lastnika še mladoletna. Sprva ji je pomagala .sorodnica Marija Krenner iz Ljubljane, ki je kot prokuristka smela v imenu voditeljice tovarne sklepati kupčije in podpisovati tirmo. Prokiira je bila iz registra firm izbrisana maja 189(K PO dopolnjeni polnoletnosti je 12. januarja 1899 vodstvo tovarne prevzel sin .Mojz ml. Knjigovodske posle mu je vodila sestrična Emma, od leta IVOO tudi prokuristka podjetja. Prva leta jio .Mojzovi smrti je tovarna nezadržno nazadovala. 'To dejstvo potrju jejo retlki. vendar zgovorni dokumenti. Ti med drugim navajajo, da se je število zajioslenih znižalo kar za četrtino in je s prvotnih 100 padlo na 78. Delovni dan je bil ck)lg le ,še devet ur - od ~. do Id. ure. 'Tudi strojni park Se zdaleč ni bil maksi malno izkoriščen. Od 28 statev jih je obratovalo le osem. Temu primerni so bili .seveda poslovni rezultati. Zato sta se varuha mladoletnega Alojza in Viktorja obrni la na okrajnega glavarja v Kranju s prošnjo za znižanje davka s 31^ na lOS glci. Glavarstvo je v zadevi obvestilo mestni urad v Škofji Loki. naj preuči razmere v podjetju. LJgotovili so, da ,še nekaj časa ni pričakcnati sprememb na bolje in pod- |-)rli varuha v njuni prošnji. 59 iOSKl RAZGI.Eni 4H Ko je leta 1H99 'vodstvo tovarne prevzel Alojz ml., so \si pričakovali, da bo zapi hal s\e7. \eter, ki bo dal tovarni novega elana. l'ric'ako\anja je ,še podkrejiil zanos, s katerim se je mladi lastnik eez chc leti podal \ iio\ e nakupe nepremičnin. Tokrat je bila predmet nakuj^a ko\ačnica ob Sori in mlinska struga, ki sta bili \ posesti Marije Vernik in Gašperja Pokorna. NCčinski delež, je po može\ i smrti i^osesisov ala Marija \ernik. zato je z njo najprej sklenil kiipoproelajno pogodbo. Za 4 S poslo|-)ja in kova.ške o]:)reme je od.štel 3800 K. Od lega je bil s\ et vreden 3-tOO K. piitikline pa 400.^-' Junija 1902 je sledil nakup preostale petine. \ tedne ISdO K. Ob iirodaji si je Ga.šper Pokorn izgovoril pravico, ela smi.' do piAega oktobra \ kovaeniei .še opravljati kovaško obrt in da sme ob izselitvi iz nje odpeljali oba kovaška meha. veliko khulivo. nakovalo, velika kolesa, brus in transmisijo." I.i.ia 190,^ je .Alojz ml. kovaenieo predelal v žago veneeijanko s eirkularjem. del stavbe pa uporabil za postavitev stroja za trganje volne. Xa osebno zagotovilo, da oh preuiejenju ne bo ničesar bistveno spreminjal, mu je škofjeloška občina izdala gradbeno dovoljenje brez predloženih načrtov. Zapletlo pa se je. ko je stavbni iiiojsti,'!" prag vhotinih \ tat zvi.šal skoraj za en meter in |iodaljšal ostrešje čez stope sosedov sirojarjev. I i so se pritožili, ker so se zbali, da hi jim narasla voda oh poplavah napravila škodo. Prej je narasla Sel.ščica ob takih primerih tekla skozi pro.store fužine in pri zadnjih vratih odtekala naprej. Po novem to ni bilo več mogoče. O kakršiu^m koli popravilu morebitne škode na stopah [la Krenner ni hotel ničesar slišati, Ohljtihil je le, tla bo umaknil ostrešje, če h\ se sirojarji odločili za dvig .strojarskih stop. Na gluha ušesa je naletelo Itidi njihovo nasjitotovanje Krennerjevi graditvi t m dolgega in SO em vi.sokega opornega zii.lu oti .Sori nati kovačnieo. Žu]ian Lenček. v tistem času tudi loški n(5tar, jim je svetoval civilno pravno pot. a se lastniki stop zanjo niso odločili.'i S postopnim opu.ščanjem tovarniške jTroizvodnje po letu 1910 Krennerju lutli prostori venecijanke niso več koristili in jih je začel oddajati v najem. Tik preti piAo svetovno vojno jih je imel v najemu Gašper Karlin s Plevne. Leta 1919 je bila ve- necijanka skupaj s tovarniškim poslopjem iirodana.'"- Razmere, ki so vladale na tržišču na začetku 20. stoletja, niso bile več naklonjene suknarsivLi in so vplivale na postopen ui^ad proizvodnje sukna, medtem ko je proizvodnja električne energije stLilno naraščala. Se zlasti je ta ]Treohrat opazen po letu 1910. CJmenjenc) dejstvo nam poleg skrbno vodenih pioi.lajnili knjig potrjuje nov zapis v registru firm, 11. julija 1910 sta brata Krenner predmet poslovanja tudi uradno razširila še na proizvodnjo in otldajo električne energije,^" S pridobivanjem elektrike se je ukvarjal mlajši brat Viktor, štirinajst let .starejši .Mojz pa je nadaljeval suknarsko tnidieijo. Dokončno jo je opustil poleti 1913. Izdelavo volnenih izdelkov je zamenjal s čiščenjem vojaških odej in mikanjem volne za klobuke."" \'erjetno pa je moral liidi to dejavnost kmalu pt) izbruhu prve svetoNiie vojne oi^iuslili, saj je znano, da so v tovarniških |:)rostorih zdravili ranjene vojake. Opustitev suknarske proizvodnje je bila trajna. Do nje bi prišlo prej ali slej ititli brez izbruha vojne, ki je agonijo [podjetja le nekoliko skrajšala. Ponoven zagon tovarne hi bil možen le s povsem novim programom, prilagojenim tedanjim potre bam tržišča. Za ta korak \yd se Alojz ml. ni mogel odločili. Manjkalo mu je tiste |iod- jelniške žilice, ki je bila tako značilna za njegovega očeta in v določeni meri tudi 60 ŠTlKI CEM-RACIJE ŠKOFJELn^KIII KRi:S\nRIE\' J. IKI. Kiiujfiici in Zilrcirslveiiu oschjc v rujaški holmšiiici r Krcniicr/evi siiknanii leta /9/6. /'() itkivfcDijii s(i se lažje pošhtiiiorcDii lujciki rniili nci ho/išč^t. za težje l>ošk()d(ivaiie pa je hra\" tak.šne. kot sta jili leta 1H9-1 dogo\orila tedanji župan Valentin Su.šnik in Alojz st. in leta 19('i in 1906 z dodatnima pogotlbama nekoliko raz.sirila Alojz ml. in župan Lenček, le da jih je z nakupom prevzel na.se Viktor Krenner tako kol .še nekatere daige. Notarska listina omenja d\e. obe povezani s striigo reke .Sore in tamkajšnjimi napra\ami. \'iklor se je za\'ezal. da bo u]-)ošte\al solastniške |iraviee na mlinskem grabnu, kjer .so ,se že .stoletja nahajale stt)pe za čreslo. Stope .so bile v la.sti strojarske zadruge, mlinski graben, na katerem so bile postavljene, pa Kreiinerjev. .Se naprej je ostala \'knjižena tudi služnosina piavica \sakokrainega la.stnika mlina iz Kapucinskega predmestja ,1 \' |irimeru poplave, ki bi ogrožala \išje ležeči Koširjev mlin. je imel njegov lastnik iiravico dohoda k zapornicam in njihovega odpiranja. l.csoii ji'z oh Kreuiierjeri siikiuinii in cicktirinri. ki fiii ji' r noči s T. na 6. jamicir 1919 odncsUi uamslii voda. .\(l islcDi mestu je lastnik jtoleti 1919 napnnil nov t)eto)isk'i jez. oprt na tri zapornice na desnem hregii Sore in skalni levi hrej^ reke. 62 ŠIIKI CiFMiKACIJI-: ŠK< )h[EL()ŠKIH KRIISM-RJEK' J DEL Čez tri mesece je notar spet sestavljal pogodbo. Tokrat med \iktorjem Krenner- jem in usnjarjem Jakoliom Dermoto iz Železnikov.*'' .Slednjemu je Krenner prodal tovarniško poslopje, nekdanjo kovačnico. mlinsko strugo in demontirane stiknar- ske stroje, obdržal pa je material, stroje, orodja in iiaiiraM.'. potrebne za delovanje elektrarne, 'la se je po njem imenovala Fdektrarna \'iktor Krenner. ,Škot'ja Loka. Prodane premičnine in nepremičnine je Dermota kupil za 3-iO.()()() K. 100.000 mu je plačal takoj, preostalo do 1. avgusta. V.sota je bila dosti \ i.šja kot ob protlaji pred meseci, ker je Krenner vanjo v.štel tudi popravilo jezu. ki ga je prevzel nase in za katero je vedel, da ne bo poceni. Zemljiškoknjižni referent je imel spet obilo dela. Npisaii je moral novega lastnika in zastavno pravico za še neplačani LICI kujinine, obenem pa izbrisati terjatev Alojza Krennerja iz prejšnje prodaje. Pravica lastnika Ko.širjevega mlina je ostala nes|-)remenjena, prav tako tudi solastniške pravice na mlinski strugi. S[iremembo lastništva zaslcLlimo tudi v vodni knjigi okrajnega glavaistva Kranj. / njim je bil Krenner pozimi in zgodaj spomladi leta 1919 večkrat v stikih, ko je iskal potrebna tlovoljenja za popravilo povsem podrtega jezu pri tovarni. Poprav ilo jezu je Šlo na njegove- stroške in je moralo biti končano do začet ka julija. \ nasprotnem primeru bi moral kupcu za vs,ik nadaljnji tlan plačati trideset kron zamudnine. V času sklepanja pogodbe so bili pogovori o ustanovitvi tlelniške družbe Elektrarna .Skofja Loka že v teku. Nanjo sta se nameiavala vključiti tako oba brata kot tudi Jakob Dermota. Dokler pa družba še ni bila ustanovljena, je smela Krennerjeva elektrarna delovati v siaiili prostorih. Obenem mu je novi lastnik dovolil u]ioiabljaii turbino in vodno moč .Selščice za pogon dinamo.stroja. Oboje seveda le izven delovnega časa tovarne. Če turbina zaradi nizkega vodostaja ali ok\are ne bi zadostovala za pogon din,tmostroja. mti je dal Dermota proti jilačilu na razpolago tovarniški [^arni stroj in potrebni premog. Ludi te irsluge je lahko kt^ristil le takrat, ko so stroji \' tovarni mirovali. Za najemnino se nista dogovorila, zat(^ pa je Krenner v tem času Dermoti brezplačno dovajal električno energijo. S IS. oktt)brom 1921 bi te pravice dokončno ugasnile. Do takrat je moral Krenner odstraniti iz tovarniških objektov tudi vse tiste premičnine, ki so o.stale v njegovi lasti, a jih ob prodaji iz tovarne še ni timaknil. do 1. julija 1921 pa vse zaloge elektromateriala (svetilke, žice...), omare in jiolice, le.stve in pisarniško pohi.štvo. Obenem sta .se dogovorila, da Dermota in njegovi pravni nasledniki v na.slednjih tride.setrii letih ne bodo nikomur prodajali električne energije. Če pa bi se v.seeno spozabili in kr.šili dogovor, bi jih to drago stalo, saj bi niorali Krennerju za vsak tak primer plačati 1.000 K kazni. Krennerjeva elektrarna je na začetku veljala za sodoben obrat, ki je s svojo pioizvodnjo električne energije povsem zado.ščala za tedanje potrebe tovarne in mesta. Z leti pa .so se razmere bi.stveno spremenile. Predno.sti, ki jih je ponujala električna energija, .so postopoma omajale mišljenje o elektriki kot luksuzu, ki se je izoblikovalo zaradi njene vi.soke cene. Prošenj za priklop na električno omrežje je bilo vedno več tako v mestu kot v okoliških vaseh. Tem potrebam elektrarna, ki je proizvajala le enosmerni tok jako.sti 110 V. ni bila več kos. Krennerja, ki sta ves ta čas spremljala novosti v energetiki, tega dejstva nista mogla spregledati. \'erjetno 63 J-OSKI RAZGLEDI -jN Sta ocenila, da hi posodobite\- elektrarne pomenila zanju prevelik zalogaj in sta se zato raje odločila, da se pridružita še nekaterim \pli\nim meščanom pri izgradnji no\e elektiarne A- Skalcah- na Selški Sori. \(Harski akt o Listano\ it\ i družbe Idektrarna Škofja Loka in okolica, družba z.o.z., so podjiisali 1. jtilija 1919. Med njenimi ustanovitelji so bili sami \plivni možje. \ečinoma |iosestniki in trgovci iz Škofje Loke. Stare Loke in eden iz Železnikov. Osnovna glavnica družbe je znašala 800.000 K. pri čemer .sta samo brata Krenner prispevala več kot tretjino. Alojzov vložek je znašal 80.000 K. Viktorjev [ia kar 22S.OOO K. Idolov ico lega zneska je |")rispeval \ gotovini, jiolovico \ premičninah iz njegove elektrarne, kol pravniku in hkrati lutli največjemu družabniku so mu drugi člani že ob ustanovitvi družbe zaupali funkcijo pn'ega poslovodje, /a njegovega namestnika t.i. drugega poslo- VCKIJLI. ki bi ga nadomeščal v j-irimeru luide bolezni ali daljše odsotnosti, so ime novali lesnega trgovca fraiua Dolenca iz Stare Loke. S prevzemom poslovodske funkcije je Viktor Krenner sprejel veliko otlgcnornosi za us|iešno poslovanje družbe. Pri svojem delu se je ves čas tiržal osnovnega piavila, tla mora družbo voditi kol dober in vesten gospodar. Poskrbel je za potrebne prijave v trgovskem registru, votlenje predpisanih poslovnih knjig in deležne knjige, sestavljanje bilanc, zaključnih račtmov in letnih |ioročil. skliteval je občne zbore in vodil knjige zapis nikov s sklepi, ki so jih na njih sprejeli."' Leta 1921 se je Elektrarna preoblikovala v delniško drtižbo z glavnico v višini 5 milijonov K. Vsaka od njenih "SOO tlelnic, glasečih se na imetnika, je bila vredna (00 K. Za tliužbinega iioslovodjo je bil Škofja Loka nicd ptvo srelunio rujno. S križem )ui strehi sla oz)iačeiii Kreniier/era tovania iu grajsko poslopje, kjer sta delovali vojaški holiiišnici. Vanju so pošiljali na zdravljenje ranjence s prvih bojnih črt v Posočju. 64 inU/ (.l-MiKACIJI: ŠKOIJEI-OŠKIII KKi:.\SEKJl \ J /)/•./. /.no\a imenovan dr, \ iklor Krenner, /a njegovega namestnika pa posestnik Josip Hafner (vulgo l'epe), Krenner je ostal na čelu družbe polnih deset let; vse do občnega zbora leta 1931, na katerem so poleg novih družbenih pr;iv il sprejeli sklep o iz.stopu Viktorja Krenneij;i iz upravnega odbora in imenoviinju novega vodstva. Naslednje leto je še ost;il kol proktnisi, potem p;i se je iz lileklrarne dokončno umaknil,'' LscKJa nekdanje Krenneijeve tovarne je ,šla medlem svojo pol, Dermota jo je obdržal le tlve leti, potem p;i prod;il novonastali delni.ški dnižbi Še.šir. ki je ostala njen lastnik vse do danes, Krennerjev;i iovarn;i je bila zaradi preneh;inja delov;mj;i dokončno bris;ina iz registra firm 9, marca 1921,'- Opombe: V>.pi)iV(.lil(i / n.isl.iiLiiijeni kopališč ^e /;iinlcT. I'.n.laiii so prcclslavljali najnižji) .slopnjo /ilr.ivsi\x'nega osebja / imicjeniin piKlroCJL-Mi dcl(i\;inja, I kvarjali so sr s pu.ščanjcni krvi, .•>lavl/anicni pijavk, zdravljrnji'i)i ran, |iiilJLnjrjii /ah. sirižfnicm, biiljcm rer izik'lavi> različnih napojev in mazil. Zaradi pomanjkanja .šolanih ranocclnikov in kirnruov MI smeli oil sivtle hS. siolctja dalje opravljali liidi ranoeelniSko dejavnost, Njiho\o ohit so obhisti ukinile konee IH. stoletja. - France Šliikl, Kii/ifia hiš r Škiifji Loki II. (dalje Knji.t;;i hiš II. I. škofja Loka 19Ha. str. Hi I, Pavle Bla/nik. Škiifja ioka in laško liospusliK. .škoha Loka 19~3, str. ^H. Pavle Hlaznik. Škiifja Loku iii luško ^osposlm. str SS-St). 'Zgodovinski .irliiv Ljubljana - I-nota v .Škofji Loki iilalje Z.M.-ŠKI.i, (>kiajno sotlišee Školja Loka. Tom VIII,, fol. .Sii-i)(i, France štukl, Ka/iiin hiš II.. str. Si)-,S1, " y..\L. Okrožno sodišče Ljubljana. Vpisnik tlružlunih tvidk L. fol .-ia. ' Z.-\L, Okrožno sodišče Ljubljana, Vpisnik ,\ IL. lol, T in Vpisnik posameznih i\rdk L. lol. l^Sf-i. ' Z.VL, <)kro/no sodišče Ljubljana, \'pisnik družbenih tvrdk L. lol. 03. •' Katarina Kolie-Arzenšek. Prispevek k zgodovini Krenoeijove suknarne v Školji Loki (dalje PrispcNek ,,,). LR 17 19^), ,str, lH^ir. " Katarina Kobe-Arzen.šek, Prispevek ..., str. lHi-ir". '- Prevod zapisnika je oskrbela Katarina Kobe-,\rzenšek in ga obja\ila \ članku Prispevek .,., I.R P 19''0, ,str. lli^. •Katarina Kobe-,'\rzen,šek, Prispevek ,,,. str. 22S. '' Katarina Kobe-;\rzenšek, Prispevek ,,,. str, IIH. 1^ ZAL-,ŠKL. Notariat .Škofja Loka, notar lanez Triller, t, e. 2(1, spis |2Š9, "Katarina Kobe-Arzen,šek, Prispevek ,,., str. 2.-^(l. I" ZAL-.ŠKL. Notariat .Škofja Loka, notar Janez Iriller, t, e. 29, spis 1 1 l"i in II2()2, '" Katarina Kobe-Arzenšek, Prispevek ,,,, str, 2.')(l, ' ZAL-ŠKL, Okrajno glavarstvo Škofja Loka, Vcidna knjiga, spis 2"'(y 76. - Katarina Kobe-Arzen.šek. l'riN|X'vek .... str. 2,->(). -I ZAL-ŠKL, Občina Škofja Lok.i do I9-iS. 1. e. !()=>. --Katarina Kobe-.Arzen.šek, l'rii lekstilni iiiihislrijski obrati na Slovenskem. Ljubljana 196K, str. Iš. -\|udita .Šega. Krennerjevo knjigovodstvo iz let 1H~.3-1919. ArhiriyX\\. Ljubljana 199-1, .str. lll-llš, -' Z.\L-SKL, Občina .Škofja Loka do 19-iš, \()lli\e 1«>~, *" Z.AL-ŠKL. Notarial Škotja Loka. notar Niko Lenček. 1. e. ')4. spis 18i il =)1S,-^. "ZAL-ŠKL. Notari.it Škotja Loka. notar Niko Lenček. I. e. '>i, spis ISsdS siSd. "'ZAL-ŠKL. Notariat Škol'ja Loka. notar Niko Lenček, t, e. <;i. spis IHdiCi S2S-I. " ZAL, Okrožno sodišče Ljubljana, \pisnik B II.. lol l')-2(). '-Z."\L. Okrožno so<.lišče Ljubljana, \ pisnik .\ II.. tol. 9~. ZUSAMMENFASSUNG Vier Generationen der Faniilie Krenner atts Škofja Loka, 2. Teil krenncrs riichumentabrik \\.ir in dcr z\\citcn I lalttc dcs p), l.iliihundcns der z\\eilgrolštc Te.NtilbctricI) in Sli)\\c'nicn. Sic entstand am < )i'l iin\veit voni /.irsaniincnnuss son Selška und Poljanska Som, \vo sicli schnn ini .Millciallcr eine Muhic uiui cin Sladtlrcibad hefan- den. Mitte 1'^ laliiiiunderts nalim Franc Krenner dic Mulile in Miete und in iStjn Kaumen begann er mil der Herstellung \on \Xollclecken. Damals \var das noch ein kleiner Bctieh. den .sein Solin ini letzlen \ iertel des 19. Jahrhuni.lerts in eine grol.še und eifolgreiche lahrik vveiterent\vickelte. Im Jahte l.S~l regi.strierte er die Firma -.Mois Krenner Kotzentalirik". Damals daclite er .schon an iSun Bau eines neuen Fabrikgebaudes, das spiiter am Ort des niedergeri.s.senen Zomer-, Lesičnik- und Gorlnar-Hau.ses erbaut \vurde. Das /.\vei.st()ckiges Gebaucle mil einem liolien rnlerdach war grolš genug fiir zahireiche Te.\tilma.schinen. die in besten Zeiten den Einvvnhnern von .Školja Loka 100 Arbeitsplalze gaben. In der Fabrik \vurden neben ^X'olldecken noch verschiedene VColIstofTe lieigesiellt, die in ganz. Oster- reich-Ungarn \erkauft vvairden. Alojz Krenner folgte die ganze Zeit neuen technischen Errungen.scluiften. Bereits im Jahre 1889 lielž er in .seine Fabrik die vertikale Girardilurbine einbauen und im Jahre 1894 noch einen Gleichstromgeneralor. Den berschu.ss des produzierten Siiomes bol er der Stadl zur offentlichen Beleuchtung an. Sein Verdien.sl \var. dass Škotja Loka die erste Stadl mil einer oFtentlichen elektri.schen Beleuchtung ini Land Krain \\ar. Der friihe Tod von Alojz Krenner im Fruhling 1H9S unterlirach ilie eifolgreiclie Entwick- king der Tucliwarenfabrik. Da seine Soline noch niinderjahhg vvaren, ubernahm die Fuhrimg der Fabrik seine Witwe Ema Krenner, die aber der Situation nicht gewachsen war. Die Pabrik ging unautJialtsam zugainde. .Aucli die Veriinderungen auf dem Markt, die neue Kleidermaterialien brachlen. lei.steten iiiren Beitrag dazu und \erniinderten die Bedeutung von Tuch\varen. Die ,S6hne Alojz jr. und \ikti)r begannen sich nach der Geschaftsubernahme ininier mehr mit der l'roduktion der elektri.schen I-.nergie zu be.schaftigen und lietSen die Tuchvvarenpi-odtiktion aul. Wahrend des Ersten Weitkrieges dienten die Fabrikraume als MilitiirkrankenhaLis. Nach dem Krieg verkauften die Briider Krenner die Fabrik an den Gerber Jakob Dermota aus Železniki. 66