St. 36 (1223)	Leto	XXIV
NOVO MESTO, četrtek. 6. septembra 1973
METLIKA - Danes in jutri bodo meščani opravili še zadnja olepševalna in pripravljalna dela pred velikim borčevskim srečanjem, ki bo v nedeljo in na katerem računajo na več tisoč udeležencev.
KRŠKO - Za danes so povabili v Krško člana predsedstva skupščine SRS Zdravka Krvino. Političnemu aktivu bo razlagal osnutek ustave.
RIBNICA - Jutri ob 19. uri bodo v gostilni Mihelič odprli Šeškovo spominsko sobo. Jože Šeško, organizator vstaje v zahodni Dolenjski, se je pred vojno in med njo v tej sobi sestajal z borci in aktivisti.
KOCEVJE - Jutri sc bo vrnilo iz Savudrije 67 šolarjev, ki so od 28. avgusta tam imeli šolo v naravi, v kateri so se učili plavati.	\
KRŠKO - JuUi bo prispela v Krško 20-članska delegacija iz Zahodne Nemčije. Predstavniki posavskih občin so jo povabili v Posavje ob obisku nemških jedrskih elektrarn v minulem letu.
ČRNOMELJ - Odborniki občinske skupščine se bodo po počitnicah prvič sešli 13. septembra. Obravnavali bodo gospodarstvo in njegove uspehe v prvi polovici leta ter poročila sodišča.
RIBNICA - Včeraj zvečer so v Petkovi galeriji odprli razstavo 26 del slik^a Antona Repnika.
KOCEVJE - Včeraj zvečer so v Likovnem salonu odprli razstavo del slikarja naivca Živo-tina Nikoliča.
KRŠKO - V torek se je prvič po počitnicah sestal komite občinske konference ZK. Sprejel je akcijski program za obdobje od septembra do decembra letos.
ŠENTRUPERT - V nedeljo ob 15. uri bodo svečano odprli modernizirano cesto Slovenska vas-Šentrupert-Prelesje.
KRŠKO - V ponedeljek je bila seja občinskega sindikalnega sveta. Na njej so se dogovorili, da bo 15. septembra stekla javna ustavna razprava v vseh delovnih kolektivih.
Borci, dobrodošli v Metliki
V nedeljo, 9. septembra, bo na velikem zborovanju govoril inž. Marko Bulc, član predsedstva
SFRJ
Nedeljskega popoldneva v Velikem Gabru še dolgo ne bodo pozabfli. Ta dan so vaščani praznovali in proslavili svoje uspehe. Na sliki: slovesnost ob otvoritvi nove šole. (Foto: S. Mikulan)
Vsa Metlika je te dni na nogah. Malone ni meščana, ki ne bi tako ali drugače sodeloval pri pripravah na zbor borcev NOV in POJ in ‘proslavi 30-letnice ustanovitve XV.SNOUB belokranjske.
Slavnosti se bodo udeležili tudi cankaijevci, ki imajo sicer domicil v Črnomlju, in pa Goijanski bataljon iz novomeške občine. Prav tako bodo številne delegacije poslali iz hvra-ških občin: Ozalj, Duga Resa, Ja-strebarsko, Karlovac ir\^ Vrbovsko, s katerimi so skovali prijateljske vezi še med borbo, zdaj pa jih uspešno utijujejo na kulturnem, gospodarskem in športnem področju.
Na prireditvi, ki bo dosegla vrh z množičnim zborovanjem na metliškem trgu ob 9.30, bo govoril inž. Marko Bulc, član predsedstva SFRJ. Predtem bo Metlika že zjutraj zaživela v partizanskem duhu. Enote teritorialne obrambe bodo navse-
Veliki Gaber: dokaz napredka in uspeha
V Velikem Gabru, kjer je bila osrednja prireditev trebanjskega občinskega praznika, so odprli novo šolo, cesto in razsvetljavo
V nedeljo, 2. septembra, se je nekaj sto ljudi zbralo v Velikem Gabru, kjer je bila osrednja proslava letošnjega občinskega praznika trebanjske občine. Proslava je imela obeležje, ki je značilno za celotno trebanjsko občino — premagovanje zaostalosti, in manjše razvitosti.
nekaj besedah orisal pomen razvijanja kulture in prosvete ter prerezal
Zjutraj ob pol desetih so slovesno odprli novo asfaltirano cesto Bič -Veliki Gaber - Stranje, za katero so s posebnim prispevkom občani sami zbirali denar. Istočasno so odprli tudi javno razsvetljavo. Popoldne je pihalna godba iz Trebnjega in Metlike začela glavno slovesnost. Pred zbranimi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in delegacijami pobratene občine Obrenovac, delovnega kolektiva Bolnice Petra Držaja, Dolenjskega odreda in III. bataljona, ki ima domicil v trebanj-
ski občini, je spregovoril predsednik občinske skupščine Ciril Pevec.
V kratkem govoru je orisal pot, ki jo je občina prehodila, napore, ki jih vlaga za svojo hitrejšo rast, in program, ki ga bodo morali z združenimi močmi uresničiti. V programu, ki je sledil govoru, so nastopili pevski zbori iz Velikega Gabra, moški pevski zbor „Dušan Jereb" iz Novega mesta in recitatorji. Predsednik izvršnega zbora republiške TIS in zvezni poslanec Ludvik Zajc je v
ĐBH
Šestič s kolesi po Beli krajini
NOVO MESTO
JE VAŠA BANKA
Letošnja dirka brez mednarodne udeležbe, toda z vsemi najboljšimi Jugoslovani: zmagovalca Frelih pri članih in S. Keršič med mladinci
šesta kolesarska dirka „Po Beli krajini**, ki jo je organiziral ljubljanski Odred s pomočjo metliške občinske skupščine in veletrgovine Astra iz Ljubljane, ie bila okrnjena, ker so zadnji hip odpovedali udeležbo Avstrijci, Italijani pa so ostali na meji zaradi kolere.
Kljub temu je bila dirka zanimiva, saj so bili na startu vsi najboljši jugoslovanski kolesarji. V neznosni pripeki je zmagovalec 130 km dolge dirke med člani, Rogovec Frelih, vozil s 37,6 km povprečne hitrosti na uro.
Frelih je skupaj s Kunaverjem, Kekcem in Pocrnjo pobegnil na prvih ovinkih na Gorjancih, vendar se je Kekcu nenadoma zlomilo kolo, da sta s Pocrnjo padla, Kunaver pa je odletel čez oba. To je zmagovalec izkoristil in pobegnil. Kekec je odstopil, Kunaver je bil vendar drugi, Pocrnjo pa je padec vrgel s tira in je prišel na cilj šele 16. Najuspešnejši kolesar zadnjih let, Bilič iz Pulja, je bil šele 12. Za Frelihom in Kunav-rom, ki zdaj vozi za beograjski Partizan, so se uvrstili: Zakotnik, Rog, Keršič, Branik in Kahlina iz Zagreba.
Med mladinci je bil najboljši Branikovec S. Keršič, ki je za osem sekund ugnal Coliga in Bobovčana
iz Zagreba, na 96 km dolgi progi pa je imel hitrejše povprečje od članov, ker so pač mladinci le enkrat premagali Gorjance. Pri mladincih je nagrado za zmagovalca letečih ciljev pobral Rožman iz Odreda, Keršič pa še nagrado za gorski cilj, pri članih pa je Frelih pobral vse nagrade.
J. S.
Velika količina tropskega zraka se zadržuje nad Alpami in nad Si^ozemljem, zato imamo v Sloveniji ves teden izredno toplo vreme. Tudi v drugi polovici tedna se bo nadaljevalo lepo vreme, le okoli petka je možna l^ovečana oblačnost.
Kozjanci: vrnjeno upanje
Domicil aktivistom šestih občin - Med gosti Sergej Kraigher in Andrej Marinc
Najboljši trije na dirki „Po Beli krajini* zmagovalec in Zakotnik — tretji.
Kunaver - drugi, Frelih -
Avtobusi so bruhali množico aktivistov in borcev na obsežni trg v Kozjem, tja so prispele tudi čete pohodnikov mladih vse od Laškega do Brežic in brigadirji obeh akcij -Xozjansko in Kozje 73. O prispevku prebivalstva, delovanju aktivistov in borcev med revolucijo na Kozjanskem je govoril Ivan Luskar.
Po ugotovitvah predsednika šmarske občine Benjamina Božička, k' je v imenu šestih občinskih skupščm govoril o razvoju tega nerazvitega predela Slovenije, vliva sedanji razvoj Kozjancem upanje, da se bo slednjič premaknilo tudi tod. Zanimiva je njegova primerjava z Brkini; ta nerazviti predel republike ima približno enako površino kot Kozjansko, na njem pa danes živi le 11.000 prebivalcev, medtem ko jih na Kozjanskem še vedno vztraja 46.000. V osrčju Kozjanskega še ne premorejo niti enega vrtca. „Središča, ki jim je le uspelo prebiti sc na industrijsko pot razvoja, bodo zaostajala; če zanje ne bo širšega razumevanja, jih čaka ponoven zaton,“ je menil Božiček.
Za bogat kulturni spored so poskrbeli združeni zbori posavske pevske zveze, recitatorji in mladinci Kozjanskega odreda. Avtobusi aktivistov in borcev, pohodniki in brigadirji so se poslavljali od okrašenega
Kozjega in od domačinov, ki so dobro poskrbeli tudi za postrežbo, šele v poznih popoldanskih urah.
A. 2.
trak. S tem je izročil novo osnovno šolo njenemu namenu. Udeleženci proslave so si ogledali prostore nove šole, ki predstavlja uresničevanje hotenj in sodelovanja občanov, delovnih organizacij in kolektivov.
Priznanje krmeljskemu udarništvu ~
Obisk Franca Šetinca v Metalni v Krmelju
„Dobe idelavci kakšen pribitek za težke delovne pogoje? “ se je zanimal Franc Šetinc, ko si je v sredo, 29. avgusta, ogledal proizvodnjo v tovarni lahkih konstrukcij METALNE v Krmelju. Večina del teče namreč kar na prostem. „Kaj dela sindikat? “ ga je zanimalo v razgovoru v dvorani Svobode. Na dlani je, da nobeno denarno nadomestilo ne more povrniti zdravja in drugih izgub, ki nastajajo zaradi težkih delovnih pogojev. Zadnje mesece so sicer popravili osebne dohodke, saj so v letu dni izgubili več kot 40 kvalificiranih in visoko kvalificiranih delavcev, med njimi dosti mladih, ki so se izšolali ob delu v tovarni. Franc Šetinc je pohvalil prizadevanja vod--stva mariborske METALNE, ki je obračunalo z napakami starega vodstva.
500 tisočakov, ki so jih delavci prispevali za novo proizvodno dvorano, bo sicer še nekaj časa čakalo, vendar je,“kot je dejal glavni direktor METALNE Boris Vadnjal, nujno, da najprej poiščejo pravi proizvodni program za krmeljsko tovarno. Tu so strokovne službe že daleč, krmeljska tovarna pa'bo še v tem mesecu ena od šestih temeljnih organizacij združenega dela v METALNI.
zgodaj uprizorile napad na mesto, ob 8.30 bo zbor borcev na Pungar-tu, nato zborovanje na Trgu svobode. Sledil pa bo zabavni del srečanja, ki bo prav tako privlačen. Ob 11. uri bo pri gasilskem domu koncert pihalnih godb iz Vevč, Trebnjega, Črnomlja in Metlike, nadaljevaU pa bodo z veselico v organizaciji vrlih metliških gasilcev.
Številni odojki in jagenjčki bodo te dni prišli mesarjem v roke, kajti računajo na več tisoč udeležencev prireditve. Morda bo koga zanimalo še to, da bodo točUi izvrstno kaplji-c- iz domače zadružne kleti
R. BACER
Kozje kot v velikih dneh revolucije: na stotine mladih, pripadnikov teritorialnih enot, aktivistov in borcev. (Foto: Železnik)
V sosednji Italiji se je razširila epidemija kolere,
I bolezen umazanih rok, kot ji radi pravimo. Ob pojavu, kolere pri sosedih so tudi v Sloveniji zdravstvena služba in sanitarne inšpekcije po-
Kolere riTastTni tSa
Za zdaj ni čas za preplah, čeprav so v Italiji imeli nekaj smrtnih žrtev. Ugotovili so, da gre za milejšo obliko kolere, ki jo povzroča manj odporen povzročitelj El. Tor. Pri hitrem posegu so velike možnosti za ozdravitev, seveda pa je veliko možnosti tudi za preprečitev epidemije že v Italiji.
In še nasvet prebivalcem: če ni nujno, ne potujte v Italijo ali potovanje odložite. Vsi tisti, ki morajo potovati, morajo biti ceplje-
tedenski
mozaik
Kako se je vse spremenilo! Iz skromne žerjavice se je dvignil mogočen plamen. V veliki dvorani univerze v Bandungu so se leta 1955 zbrali predstavniki afriških in azijskih držav. Deset let po vojni, osem let po proglasitvi indijske neodvisnosti so določili prve skromne smernice za bodočnost.
Domačin konference, predsednik Sukamo sprejema visoka goste. Sprehaja se po dvorani, na glavi ima črni fes, kakor je to navada v Indoneziji. Holarid-ci so se umaknili iz dežele. Sukamo govori zdaj v imenu svobode in neodvisnosti Indonezije.
V dvorani so Ču En Laj, Nehru, U Nu, Naser, Nkrumah - cela galerija. Ču En Laj je bil takrat „le'* zunanji minister, pozneje je postal predsednik vlade. Zdaj je koj za Maom, predsednikom kitajske republike. Kdo bi takrat samo slutil, da bo zavzel tako visoko mesto!
Tu je Nehru, voditelj Indije. Njegov pogled je blag, njegov glas mehak. Nehru ni govornik, Nehru ne govori množici, marveč glasno razmišlja vpričo nje.
Predsednik Egipta Naser je tedaj prvič obiskal neko azijsko deželo. Njegova pojava je bila dominantna - govoril je v imenu Arabcev. Septembra 1970 je počilo njegt)vo srce, Naser se je zrušil.
Zdaj sem ostal samo jaz, je povedal preds&lnik Tito na proslavi na Sutjeski. Nehmja ni več, Naser je omagal, zdaj nadaljujem jaz akcijo. Predsednik Tito sodeluje zdaj že na četrtem sestanku neuvrščenih. Zato ga povsod sprejemajo kot velikega državnika, ki govori z bogatimi izkušnjami. Takoj po prihodu v Alžir se je naš predsednik sestal z Bumedienom, gostiteljem alžirske konference.
Tito je eden redkih državnikov, ki je govoril z najpromi-nentnimi politiki sveta. Bil je od Japonske do Amerike, od Afrike do Sovjetske zveze. Le malo državnikov je doseglo tako veliko ime v svetu.
STATISTIČNA GOVORICA
Manj električne energije
Avgusta je slovenska industrija naredila za desetino več kot julija - Letos težove s premogom, električno energijo, barvna metalurgija pa je ostala celo pod lansko ravnijo
Po računih republiškega zavoda za statistiko pričakujejo industrijska podjela v Sloveniji avgusta za blizu 5 odstotkov večji količinski obseg proizvodnje od lanskoletnega poprečja. V primeijavi z julijem bo obseg proizvodnje za desetino večji, letošnja 8-mesečna proizvodnja pa naj bi preseda lansko za 7 odstotkov.
Avgusta bodo po teh podatkih naredili več v vseh industrijskih panogah, razen v elektro-energiji, kjei za vzrok zaostanka navajajo slabe hidrološke razmere ter popravila v termoelek-traman, prav tako pa zaostajajo v grafični industriji, kjer primanjkuje papiija.
Avgustovska rast industrijske proizvodnje je značilen pojav, čeprav je to še vedno mesec, v katerem je zaradi rednih letnih dopustov proizvodnja sorazmerno nizka. V letošnjem avgustu so imeli dosti težav tudi v premogovnikih zaradi pomanjkanja delovne sile, z enakim problemom so se ukvarjali tudi v železarnah, vse skupaj pa je oviralo še pomanjkanje električne energije. Statistični zavod poroča še, da je barvasti metalurgiji in
kovinski industriji manjkalo reprodukcijskega materiala, živilski industriji pa živine zaradi neurejenih odkupnih cen.
V primerjavi z lansko 8-me-sečno proizvodnjo, bo letos najbolj napredovala proizvodnja v tobačni industriji — za skoraj četrtino. V industriji gradbenega materiala in živilski industriji se je proizvodnja dvignila za 16, v kemični za 13, v elektroindustriji za 12, v grafični za 11, v gumarski za 10, v papimi pa za 9 odstotkov. Premoga bo le za 1 odstotek več kot lani, elek-troenergija bo na ravni lanskih osmih mesecev, barvna metalurgija pa bo edina panoga, ki bo pod lanskoletno 8-mesečno proizvodnjo.
R. KOMLJENOVIC
Generalni sekretar svetovne organizacije Kurt VValdheim seje med svojim obiskom v deželah Srednjega vzhoda ustavil tudi na Cipru. Iz Izraela ne more leteti nobeno letalo direktno za Izrael — tako so nepisana pravila. Zato se je, kakor kaže naša slika, mudil nekaj ur tudi v NŠkoziji, glavnem mestu Cipra. — Telefoto UPI
IZ ZADNJEGA PAVUHE
dr
•m
- Tovariš, koliko časa lahko upamo, da še ne bo učbenikov za naš razred?
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
Na razširjeni seji predsedstva slovenskih sindikatov so v začetku minulega tedna razpravljali o tem, kako naj bi razbremenili delavčev žep. Ne gre le za sezonsko nabavno akcijo sindikalnih organizacij, ki b zagotovile ozimnico, pač pa za široko zastavljeno politično mobilizacijo vseh dejavnikov na vseh ravneh. Akcija za preskrbo z ozimnico je le del tega širokega načrta. Treba je namreč zagotoviti tudi preskrbo s kurjavo, obutvijo, oblačili, s šolskimi potrebščinami in s podobnim, za kar gre ta čas največ denarja iz družinskih blagajn.
Še posebej pa bi se morali poslej zavzemati za to, da bi bilo na našem trgu vedno dovolj hrane in to po ceni, ki bi bila primerna za vsak delavski žep. Da pa bi to dosegli, bi morali najprej poskrbeti za red na trgu, torej stopiti na prste tudi prekupčevalcem, ki umetno navijajo cene posameznih proizvodov, morali pa bi tudi vedeti, koliko kmetijskih pridelkov bomo imeli na razpolago doma in koliko jih bomo potrebovali. Doslej se je namreč prepogosto dogajalo, da smo uvažali pridelke, ki smo jih sicer doma dovolj pridelali. Torej bi morali imeti pred očmi nadzorstvo nad trgom.
To akcijo sindikatov je vsekakor treba pozdraviti. Vemo, da so cene osnovnih živil hitreje naraščale kot osebni dohodki. To nesorazmerje je doseglo že takšno stopnjo, da je vplivalo na padec realne življenjske ravni, predvsem v družinah delavcev s sorazmerno majhnimi osebnimi dohodki.
Republiški izvršni svet je v drugi polovici minulega tedna razpravljal o svojem delovniku za september in oktober. Ta meseca bosta namreč odločilna za ureditev nekaterih sistemskih vprašanj, ki izvirajo iz ustavnih dopolnil, zato bo temu delu potrebno posvetiti posebno pozornost. Obenem bo
in o pripravi ustavnih zakonov za izvedbo ustav. Ugotovljeno je bilo, da sedanja ustavna razprava pomeni nadaljevanje razprave o uresničevanju ustavnih dopolnil na področju združenega dela, torej v zvezi z oblikovanjem temeljnih organizacij združenega dela, združevanjem dela in sredstev, samoupravnim sporazumevanjem, družbenim dogovarjanjem in z drugimi družbenoekonomskimi odnosi.
V razpravi kaže zlasti pojasniti vsa vprašanja v zvezi z oblikovanjem delegacij v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih temeljnih skupnosti ter v zvezi z. združevanjem delegacij v konference delegacij. Razčistiti je treba tudi vsa druga vprašanja zaradi priprave samoupravnih aktov v temeljnih organizacijah združenega dela, statutov krajevnih skupnosti in statutov občin.
%
Svet za kmetijsko, živilsko in tobačno industrijo ter za kmetijsko zadružništvo pri zvezni gospodarski zbornici na hitro pripravlja predloge za konkretne rešitve, ki naj bi omogočile izvajanje tako imenovanega zelenega načrta. O teh predlogih bo svet razpravljal na sejah do konca tega meseca.
Nedavno sklenjeni medrepubliški sporazum o dolgoročnem razvoju kmetijstva določa obseg potrebnih sredstev za razšiijeno reprodukcijo v nadaljnjem kmetijskem razvoju ter osnovne smeri in načela kmetijske politike.
Vendar ne gre le za to, kako zagotoviti finančne vire za razšiijeno reprodukcijo, temveč tudi za to, kako naj bi naložen denar s pametnimi ukrepi obrodil čim več sadov.
Torej je treba izdelati konkreten predlog, kako naj se v prihodnje ureja določanje ustreznih zajamčenih cen pomembnejših kmetijskih pridelkov, premij za mleko, nadomestil za umetna gnojila in podobno.
Preskrba naj bo za delavčev žep
Dogovorjeno je bilo, da se bodo izvršni svet in njegovi organi aktivno vključevali v razpravo o novi zvezni in republiški ustavi predvsem v okviru Socialistične zveze -tako pri iskanju normativnih rešitev ustavnih določil za posamezna družbenoekonomska področja, kot tudi pri uvajanju delegatskega sistema, ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela in podobno. Izvršni svet se mora aktivno vključevati tudi v priprave na kongres Zveze komunistov Slovenije in Jugoslavije.
Skupina za koordinacijo skupne komisije vseh zborov republiške skupščine za ustavna vprašanja je razpravljala o poteku javne razprave o osnutku zvezne in republiške ustave
tedenski zunanjepolitični pregled
Dokazali bomo, da je na svetu še tretja pot med ameri^im in sovjet^im sistemom. S temi besedami je naslikal Nehru tre^i svet, kakor imenujejo na Zahodu neuvrščene. „Ni Wa-shington ni Moscu“, so pisali v Argentini že pred dvajsetimi leti. Naj cvete sto, tisoč cvetov, so govorili na Kit^skem pred leti. To geslo je veljalo za kitaj-dce razmere. Ce ga posplošimo, bi lahko veljalo tudi za ves svet.
O usodi sveta so nekdaj odločale velike države. Njihova posest se je širila prek Azije in Afrike — kolonije so postale neodvisne. Nato se je svet razdelil (polariziral) na dva tabora — zgodni in vzhodni. Ta shema se vse bolj podira, vsaka država išče svoje mesto v svetu.
V sredo se je začel v Alžiru četrti vrh neuvrščenih. Vse oči sveta bodo zdaj uprte v to mesto na severu Afrike. Vsi drugi dogodki so stopili trenutno v ozadje. Neuvrščeni im^o dolgo zgodovino. Ni naš namen, da bi se zdaj vračali v preteklost, vendar bi radi le opozorili na nekatere zgodovinske momente. Saj je dobro znano, da' lahko razumemo sedanjost le na osnovi preteklosti.
Bandung (leta 1955) je bila prva manifestacija ideje neuvrščenosti, vendar se tam tretji svet formalno še ni rodil.
Beograd (1961) je bila prva konferenca neuvrščenih. Na tem zboru je dominirala osebnost preds^nika Tita. To je bila prva konferenca in še na evropskih tleh.
Kairo (1964) je bil v znamenju arabske obnove (renesanse). Na tem sestanku so sodelovale zelo številne afriške države. Večina teh držav je nek^ let prej postala neodvisnih.
Lusaka (1970) je bila manifestacija afriške želje, da se osvo-bode vse kolonije. Zanimivo je, da arabski prvalki niso sodelovali na tej konferenci, vendar to ni zmanjšalo njenega pomena.
Alžir (1973) je dokaz, daje postala kleja neuvrščenosti osnovna poteza zelo velikega števila držav. Krog neuvrščenih se je razširil tudi na Latinsko Ameriko. Postal je brez pretiravanja univerzalna ideja.
Neuvrščeni ne bodo izpolnili svoje naloge, če bodo spregledali ekonomske momente. Predsednik Bumedien je jasio in glagio povedd, da w neuvrščeni pravzaprav nerazviti del sveta. Prepad med razvitimi in nerazvitimi je iz leta v leto večji. Samo zaradi devalvacije ameriškega dolarja in monetarnih sprememb v svetu so ne-
uvrščeni v enem letu izgubili pol milijarde dolagev. Delež neuvrščenih v svetovni trgovini je vsako leto manjši.
Naloga neuvrščenih je, da ta razvoj (trend) čim prej zausta-
Veliki
zbor
vijo. Konferenca v Alžiru bo i^elala dokument, ki ga bodo predložili tudi svetovni organizaciji. Kajti na svetu nista samo dva pola - VVashington in Moskva, tu je cela galerija držav, ki želi po svoji poti naprej. In prav v tej volji je garancija, da bodo lahko v bodoče preprečili vse velike konflikte sveta.
TELEGRAMI
BEOGRAD - Ameriški finančni minister George Shultz bo oktobra obiskal Jugoslavijo. K nam bo prišel po konferenci mednarodnega monetarnega sklada - ta konferenca bo v Nairobiju. V njegovem spremstvu bo več visokih funkcionarjev Nixonove administracije, med njimi bo tudi minister za trgovino.
PAPEETE - Zahodne agenc^e poročajo, da pripravlja Francija že šesto ek^lozijo atomske bombe. Francoske oblasti sploh več ne obveščajo mednarodne javnosti o svojih ek^erimentih na Južnem moiju. Kdaj se bo sploh končala letošnja serija?
HOUSTON - Vse kaže, da bi veso^ci radi še podaljšali svojo misijo v vesolju. Po programu bodo ostali v zraku 59 dni, njihova želja je, da bi presegli ta program in ostali v kozmosu kar 65 oni. Menda direktor tega poleta ni za to, tudi zdravniki so baje proti.
WASHINGTON - Ameriški ekonomisti menijo, da se bo zunanjetrgovinski primanjkjkljaj letos zmanjšal za 700 milijonov dolarjev. Lani je znašal 6,4 milijarde dolarjev.
TRIPOLIS - Egipt in Lib|ja sta proglasili federacijo. Prvi ukrep je bila uvedba nove denarne enote - ta se bo imenovala kar dinar. Sicer pa je federacija za zdaj samo načrt za bodočnost, uresničili jo bodo postopno.
BONN — Kancler Brandt je odložil svoj obisk v Pragi. Očitno je. Ja se ne morejo sporazumeti o statusu zahodnega Berlina. Bonn bi želel, da bi lahko v vsakem primeru govoril tudi v imenu zahodnega Berlina. Zaradi nesporazumov so odstavili z dnevnega reda tudi razgovore o nor-nializacgi odnosov med Bonnom in Budimpešto ter Sofijo.
ALŽIR - Generalni sekretar svetovne organizacije Waldheim je zaključil 'svoj obisk po deželah Sred-iijoj-a vzhoda. Udeležil sc je otvo-rilvo konference neuvrščenih v Alžiru.
treba obravnavati tudi tekoča vprašanja družbenoekonomske politike v prihodnjem letu.
Čeprav bo urejanje sistemskih vprašanj in dograjevanje sistema predvsem v organizaciji zveznega izvršnega sveta (v dogovoru z republikami in pokrajinami), je bilo poudarjeno, da mora tudi slovenski izvršni svet pripraviti svoje predloge in stališča ter tako aktivno prispevati k dograjevanju sistema.
Aktivisti doma v vseh šestih kozjanskih občinah
—	to pomenijo listine, ki so jih od predsednikov vseh šestih občinskih skupščin prejeli v nedeljo v roke predstavniki aktivistov kozjanskega okrožja v Kozjem. Pozornost, ki je marsikateremu orosila oko. (Foto: Železnik)
Kaj je pa to? Le sodobne plastične posode — neke vrste sodi za prevoz vina. Metliška zadruga jih uporablja pri odkupu pridelka od zasebnih vinogradnikov. Ker se bliža nova letina, posodo pomivajo.
(Foto; R. Bačer)
Sto mladih iz brežiške občine je v spremstvu nekdanjih' borcev NOV v soboto zjutraj krenilo na dvodnevni partizanski pohod. Pred spomenikom revolucije v Brežicah je bila pred odhodom kratka slovesnost. Mladi so v nedeljo prispeli na zbor aktivistov v Kozje. (Foto; Jožica Teppey)
V	ponedeljek, 3. septembra, so se otroci v Dolenjskih Toplicah slavnostno v sprevodu preselili iz stare v novo šolo, kjer bodo v najmodernejših prostorih prisostvovali pouku. Nova šola je velik dosežek prebivalcev Topliške doline. (Foto; S. Mikulan)
CRNA BORZA
V	Italiji nikakor ne morejo ukrotiti proizvajalcev cementa, ki ga raje prodajajo na črni borzi po 1.600 lir cent, čeprav je država odobrila prodajo po polovico nižji ceni. Hiter račun pokaže, da prodajajo Italijani cement kupcem ceneje kot po 4.000 d^aijev.
Kako lepo bi bilo, če bi tudi pri nas uvedli črno borzo in na njej prodajali dragoceni gradbeni material po italijanskih činih cenah .,.
Lani 10.221 stanovanj v Sloveniji
Po podatkih republiškega Zavoda za statistiko je bilo lani v naši republiki zgrajenih 10.221 stanovanj, kar je za 48 stanovanj manj kot leto dni poprej. 53 odstotkov stanovanj je bilo zgrajenih za družbene lastnike.
Največ družbenih stanovanj so zgradili v ljubljanski občini ŠiSca in v Mariboru, novomeška
Sejmišča
NOVO MESTO: Na ponedeljkovem sejmu je bilo 348 prašičev naprodaj, prodanih pa 296. Za mlaj-5c so kupci zahtevali od 370 do 440 dinaijev, za starejše od 450 do 700. Razen tega so prignali na sejem še 105 glav živine, prodali pa so jih 56. Cene za kilogram žive teže so bile naslednje: za vole od 11 do 14.50 din, za krave od 8.50 do 11 din, za junce in telice pa od 10,50 do 13,50 din. Promet je bil kar živahen, odkupovali pa so za pleme in za zakol. Medtem ko je cena za govedo ostala nespremenjena, pa so bili prašički dražji kot prejšnji teden.
BREŽICE: Na sobotnem sejmu je bilo naprodaj 420 mlajših in 16 starejših prašičev. 314 mlajših in 11 starejših živali je zamenjalo lastnika. Kupci so morali odšteti za mlajše prašičke po 28 din za kilo žive teže, za starejše pa po 19 din.
Na Dolenjskem največ v Novem mestu
občina pa je z 90 družbenimi stanovanji na 16. mestu v Sloveniji in prva na Dolenjskem. V • črnomaljski občini so zgradili 45 stanovanj, v kočevski 25, v trebanjski 18, v metliški 12, Sevnici 10, Krškem 4 terBreži-c^ah 1.
Isti viri sporočajo, da so največ zasebnih stanovanj zgradili v občinah, ki jim pripisujemo nerazvitost. Tako je na prvem
Kmetijski nasveti
Skrb za sadje in sadovnjak
Jesen — najlepši letni čas — je v sadovnjakih. Pospraviti je treba pridelek, poskrbeti za sadovnjak. Kdaj je najprimernejši čas za obiranje? Pri koščičastem sadju in težko odgovoriti, težje pa je pri pečkatem, zlasti tistem, ki je namenjen za ozimnico. Pečkato sadje, to je jabolka in hruške, obiramo, ko so plodovi „drevesno zreli“, to pa je takrat, ko postane njih barva izrazita.
Če jabolka in hruške trgamo prezgodaj, nimajo pravega okusa. Prepozno obrano sadje pa postane mokasto, bolj podvrženo pegam in gnilobi. Čas obiranja ugotovimo, kot že rečeno, po zunanjih znakih, bolj zanesljivo pa je čas določiti po številu dni, ki za posamezno sorto sadja minejo od cvetenja do zorenja.
Za kakovost pa nista važna le čas in obiranje samo, temveč tudi pakiranje, sortiranje in skladiščenje. Trgovina prevzema le kakovostno, že na zunaj privlačno sadje. Plodovi morajo biti skrbno odbrani in sodobno pakirani. Embalaža naj bo standardne izdelave. V razsutem stanju prevažajo dandanes le še tisto sadje, kije namenjeno industrijski predelavi.
Plodove shranjujemo le v primernih kleteh, ki imajo stalno temperaturo. Ta naj znaša od 2 do 3 stopinje celzija, vlaga v kleti pa naj bo okrog 90-odstotna. Pred uskladiščenjem prebelimo klet z apnenim beležem, k temu pa dodamo mcdro galico. Poskrbeti je treba tudi za primemo zračenje.
Nege pa ne potrebuje le pridelek, temveč tudi sadovnjak. Rastlinske bolezni in škodljivci, med njimi najvažnejši škrlup, kapaiji in monilija prezimujejo v odpadlem listju, skorji in ^ilih plodovih. Zato mora sadjar odpadke nagrabiti in sežgati. Če lepo vreme dopušča, že v začetku zime drevje poškropimo. Šlaopljenje naj bo kar se da temeljito. Sadovnjak je treba varovati pred voluharji in mišmi, posebej pa še pred najhujšim zimskim škodljivcem — divjim zajcem, ki si je zaradi škode, ki jo dela v sadovnjaku, nakopal smrtno sovraštvo sadjarjev.
Inž. M. L.
mestu Maribor, slede pa Ljubljana Vič-Rudnik, Celje, Murska Sobota in Novo mesto z 210 stanovanji. Na dnu te razpredelnice sta ljubljanska občina Center s 6 stanovanji in Ilirska Bistrica s 4. Vsa površina lani zgrajenih stanovanj meri dobrih 766.000 kvadratnih metrov; od tega so zasebni lastniki zgradili 459.000 kvadratnih metrov.	R.	K.
Hitreje
Jurij Levičnik
v črnomaljski občini se gradi na vseh koncih in krajih, toda družinskih stanovanj, zlasti za delavce, še vedno močno primanjkuje. Za zdaj še ni videti praktičnih sprememb, ki so se jih (morda prekmalu!) veselili delovni ljudje ob novi stanovanjski zakonodaji.
Res pa je tudi, da je stanovanjska gradnja v preteklih letih po polžje rinila za potrebami, zato zdaj na hitro ni mogoče zapolniti starih vrzeli.
Trenutno je v občini 4.451 stanovanj, od tega jih je bilo skoro 55 odstotkov zgrajenih še pred vojno. Od skupnega števila stanovanj jih je velika večina v zasebni lasti - kar 3.829, medtem ko je družbenih samo 622.
V	letih 1966 do 1970 je bilo zgrajenih skupno 241 stanovanj, zdaj, ko govorimo o pospešeni stanovanjski izgradnji, pa predvidevajo, da bo od leta 1971 do 1975 zgrajenih 310 stanovanj, od tega samo 220 družbenih.
Menijo, da kar 400 družin prebiva v neprimernih prostorih, število prosilcev pa se bo ob močno naraščajoči industriji gotovo bliskovito večalo. Prav tako je težava s stanovanji za strokovnjake, ki jih primanjkuje tako gospodarskim organizacijam, kot občinski upravi, prosveti in sodstvu.
Vpliv sredstev, ki se letos prvič stekajo v solidarnostni stanovanjski sklad, bo čutiti šele prihodnje leto. Z nekaj milijoni, zbranimi v letošnjem letu, si ne morejo dosti pomagati, posebno ker se gradnja draži.
R. B.
Ne po sposobnih!
DELO je 25. avgusta v sobotni prilogi objavilo vrsto zanimivih izjav Jurija Levičnika, generalnega direk-toija IMV iz Novega mesta, pod skupnim naslovom „Potuha nesposobnim - ovira za sposobne". Med drugim je tovariš Levičnik opisal dosedanji razvoj in načrte največjega dolenjskega podjetja, v katerem delavcev ni strah tuje konkurence, saj se - kljub vsem potrebnim in nepotrebnim težavam! - Uspešno vključujejo v mednarodno delitev dela. Po njegovem mnenju, ki gaje v obsežnem izvajanju tudi tehtno utemeljil, je država preveč udeležena v gospodjujenju podjetij, neposredni proizvajalec-samoupravljavec pa pri tem še bore malo odloča.
„Največkrat dobro živijo tisti, ki najmanj del^o in ki im£yo najmaiij odgovornosti. Da se da dobro delati, to smo se že prepričali. Žal pa mi vedno manj delamo pri organizaciji proizvodnje, organiziranju poslovnosti in poslovnih vprašanj, vedno več pa na intervencijah, dogovorih, razgovorih v raznUi državnih in družbenih organih", je med drugim pribil tovariš Levičnik. Tekoča gospodarska politika po njegovem premalo spodbuja prizadevna podjetja, zlasti tista, ki se uspešno prebijajo na domačem in seveda tudi na tujem trgu. Glede vpliva delavcev in združenega dela na snovanje ekonomske politike pa je tovariš Levi-
čnik menil takole:
„Mislim, da bomo z novimi ustavnimi spremembami in z vsem, kar bo še sledilo, zagotovili neposreden vpliv neposrednfii proizvajalcev pri oblikovanju naše ekonomske politike. Pri tem bo vsekakor treba zagotoviti predvsem vpliv tistih naprednih proizvodnih sil, ki so že zdaj pokazale, da so pripravljene nesebično sodelovati pri uresničevanju usta-me politike.**
T.G.
Krajevna skupnost
z ustavnimi spremembami bo tudi KS, ki ji je kot temeljni samoupravni skupnosti občanov dan poseben poudarek, doživela nov razmah. Ustavne spremembe vnašajo v KS predvsem dve novi prvini: KS bo odslej veliko bolj samostojna in manj vezana na občino, poleg tega 'bo tudi veliko bolj odprta.
Večja samostojnost KS se bo kazala v tem, da občina v statutu sicer predpiše postopek in način ustanavljanja KS, vse drugo, torej tudi odločanje o tem, na katerem območju bo KS delovala, pa je prepuščeno delovnim ljudem, ki se v KS združujejo. KS poleg tega ne bo glede raz-nŽi vprašanj vezana samo na občino. Z delegati in delegacijami, ki jih bo volila, bo posegala v vsa vprašanja, ki zanimajo občane, in se pri reševanju teh vprašanj samostojno povezovala z drugimi KS, z interesnimi skupnostmi in drugimi organi, ne glede na občinske meje.
V	zvezi s tem KS ne bo povezovala samo tistih Imdi, ki žive na njenem ozemlju. Povezovala bo tako interes tistih občanov, ki sicer žive na njenem ozemlju, pa delajo drugod, kot tistih, ki delajo na njenem ozemlju, pa živijo drugod. Te oblike samostojnosti vsebujejo tudi večjo odprtost KS. Slednja se bo nadalje kazala tudi v tem, da se bo KS pri reševanju širših vprašanj, ki se ne omejujejo zgolj na območje občine (npr. kultura, izobraževanje, v nekaterih primerih tudi otroško varstvo, preskrba itd.), samostojno navezovala na razne organe in zainteresirane skupnosti neglede na občinske meje.
M. J.
©
4
- Bakterije na sadju! Preveč rok je zraven..
(karikatura: Maijan Bregar)
credtup le zapisat*
•••
Polna ušesa imamo neprestanih sporočil o izrednih obiskih domačih in tujih turistov, o rekordnem letu,
o	neverjetnem številu prenočitev. Sporočili so: v sedmih mesecih smo imeli 35 milijonov prenočitev, kar je za 18 odstotkov več kot lani v enakem obdobju. Tujih prenočitev je bilo celo za dobro tretjino več kot lani.
To je ena plat medalje, ki jo kar naprej kažemo vsakomur, ki si jo le hoče ogledati. Od časa do časa prodro še vesti o dvakratnih prodajah postelj, o predrago zaračunanih obedih tujim gostom, o uniformirani kuhinji in podobno.
„To so sicer obrobne zadeve gospodarsko tako pomembne veje, kot je turizem," si misli večina ljudi, zato pričakuje, da bo letošnje turistično poslovanje nadvse ugodno.
Ob teh resnicah, ki so prav gotovo prijetne za naša ušesa, pa je največkrat zamolčana resnična druga plat medalje: plat, ki ni tako svetla in ki kljub izvrstnim prenočitvam kaže, da turistična žetev ne bo preveč bogata.
Resnica
Ekonomski položaj gostinskih podjetij se bo letos poslabšal, tako trdijo skoraj povsod. Po mnenju Ekonomske politike gre vzroke za to iskati predvsem v tem, da so se dogovorjene obveznosti v turizmu povečale za 34 odstotkov, se pravi za 1 odstotek več kot sicer v gospodarstvu, zakonske obveznosti za 19 odst. v gospodarstvu, za 21 v gostinstvu in celo za 23 v sezonskem gostinstvu. Potem se ne gre čuditi, če so se poslovni fondi v gospodarstvu povečali za 9 odstotkov, v gostinstvu pa so se celo zmanjšali za 8 odstotkov.
Posledica teh odstotkov pa je očitna: ob precejšnjem povečanju prenočitev in prometa s splitskega turističnega območja že javljajo, da bodo imeli hoteli skoraj 3 milijone dolarjev izgube.
Posebnih dobičkov kajpak Dolenjci ne moremo pričakovati, zlasti ne, ker so največji objekti zadnja leta veliko investirali.
J. SPLICHAL
Delegat - novi voljeni predstavnik
Ustavne spremembe uvajajo namesto odbornikov in poslancev kot voljene predstavnike delovnih ljudi delegate - Večja odgovornost delegatov in tesnejša povezanost s stališči delovnih ljudi.
V osnutkih republiške in zvezne ustave se srečujemo z novim pojmom delegata in delegacije. Izraz nam bo nekaj časa prav gotovo zvenel tuje, sčasoma pa se bo uho privadilo nanj. Kaj sta delegat in delegacija, saj smo doslej poznali le odbornika, poslanca, skupščino in zbor? Zelo kratek odgovor bi bil: delegat je izvoljeni in pooblaščeni predstavnik občanov, nekaj takšnega, kot je bil do zdaj odbornik ali poslanec, le da je njegova odgovornost do volivcev precej večja, delegacijo pa sestavlja več delegatov, ki zastopajo interes občanov v določenem vprašanju.
To bi bila prva razlika ali novost. Druga je v tem, da smo imeli doslej v raznih predstavniških telesih veliko manj odbornikov in poslancev, ki
PRAZNIK SLOVENSKEGA SODSTVA
Člani delovnih skupnosti okrožnega in občinskega sodišča v Novem mestu so 3. septembra proslavili 29. obletnico sprejetja odloka o začasni ureditvi narodnih sodišč in narodnih sodnikov. Odslej bodo 3. september počastili vsako leto. V letu 1974 bo osrednja slovenska proslava v Črnomlju, kjer je bil odlok sprejet.
naj bi kot naši voljeni predstavniki tam zastopali naše interese. Osnutka obeh ustav uvajata, še bolje, dajeta delovnim ljudem pravico voliti delegate in delegacije v vseh zadevah, ki se jih neposredno tičejo ah jih zanimajo. Delegate volijo delovni ljudje v TOZD, v KS in v samoupravnih interesnih skupnostih. Glas delovnih ljudi, njihova stališča, mišljenje in zahteve bo torej odslej v organih, ki odločajo, čutiti in slišati veliko bolj kot do zdaj. To tudi zato, ker bo vsak predlog novega predpisa, vsaka količkaj pomembnejša odločitev MORALA BITI OBVEZNO, preden bo o njej odločal pristojni organ, obravnavana v delegacijah temeljnih
samoupravnih skupnosti. Delegati teh delegacij bodo morali v teh razpravah najprej prisluhniti stališčem delovnih ljudi, nato ta stališča, kijih bodo prinesli v del^acijo, v razpravah med delegacijami uskladiti in
TREBNJE: PETERICI OBČINSKE PLAKETE
Na sobotni slavnostni akademiji v Trebnjem je predsednica občinske konference Socialistične zveze Ivanka Pavlin podelila petim zaslužnim občanom plakete občine Trebnje za leto 1973. Prejeli so jih; Jože Novak, kmet z Gornjega Vrha, Jože Tomažin, družbeno-politični delavec z Mirne, Ivan Longar, sindikalni delavec iz Trebnjega, Vilko Videčnik, prosvetni delavec iz Mokronoga, in Ciril Pevec, predsednik občinske skupščine. Slavnosti, na kateri so sodelovali solist na električni harmoniki Silvester Mihelčič, pevski zbor iz Mokronoga ter Zvonka in Jože Falkner, se je udeležila tudi delegacija iz pobratene občine Obre-novac.
,J^rance Mihelič je tako s svojim izvirnim slikarskim slogom, bogatim in razvitim v malone vse upodabljajoče razsežnosti, in prav tako s svojim celotnim opusom, nenava(^m, osebnim enkratnim, združil čutno pogojeno filozofijo življenja — utemeljeno z zgodovinskim in mitičnim izročilom — z bogastvom oblik in barv in z neizmerno umetniško domišljijo, osupljivo dinamično urejajočo ta svet s svojimi lastnimi zakoni. Le poglobljen mislec in občutljiv umetnik velike izrazne moči si je lahko priboril in ohranil ustvaijalno svobodo,
ki je za avtentičnost umetnosti, kakršna je Miheličeva, predvsem potrebna.**
S temi sklepnimi besedami predstavlja umetnostni kritik Janez Mesesnel mojstra 'Franceta Miheliča v razstavnem katalogu ob umetnikovi retrospektivni razstavi, ki bo v Lamutovem salonu v Kostanjevici na Krki odprta še do 10. septembra. Obisk bogate razstave toplo priporočamo. — Zgoraj: FRANCE MIHELIČ - TOŽBA ZA POLETJEM
tako izoblikovana stališča posredovati pristojnemu organu.
Na videz zapleteni postopek bo tekel dokaj enostavno, n.pr.; delegacije vseh TOZD bodo vsa^ zase razpravljale o osnutku predpisa, stališča bodo nato uskladile na konferenci del^atov (te se bodo udeležili samo predstavniki posameznih delegacij), nato pa bodo tako usklajeno stališče posredovale pristojnemu organu po delegatih, la bodo posebej izbrani za to, da to stališče posredujejo. Zelo pomembno je tudi, da bodo morali del^ati svojim volivcem in samoupravnim organom, ki jih bodo del^irali (odposlali, izvolili), poročati o uspehu svojega dela v posamični zadevi. S tem bo zagotovljena prisotnost delovnih ljudi pri odločanju: delegati bodo upoštevah njihova stališča, ob koncu pa jim bodo obvezno poročali o uspehu.
M. J.
SREČANJE V NEDELJO
Deset do dvanajst ekip se bo 9. septembra udeležilo občinskega orientacijskega tekmovanja, ki ga prireja Združenje rezervnih vojaških starešin. Za zmagovalno ekipo uvajajo tokrat prvič tudi prehodni pokal. Najboljše ekipe bodo prejele pismena priznanja, prvi trije posamezniki pa praktične nagrade. Udeleženci bodo pokazali znanje v streljanju, odgovarjali bodo na vprašanja iz vo-1 jaške teorije in reševali še taktične naloge.
PRAZNOVANJE BO V CERKLJAH
Pripravljalni odbor za organizacijo prireditev, s katerimi bodo letos počastili praznik občine Brežice, napoveduje tokrat praznovanje v Cerkljah. V tem kraju bodo za praznik slovesno odprli novi šolski trakt, poslovno-stanovanjsko zgradbo ter več asfaltiranih cestnih odsekov. Krajevna skupnost pa obljublja, da bo do takrat poskrbela za ureditev Cerkelj in okoliških vasi, kjer bodo slovesnosti
Taka je bila Lahinja v Gradcu 28. avgusta dopoldne, tisto uro, ko je začela teči voda.
Lahko bi se zastrupili
To, kar se je zgodilo konec av^sta letos, sploh ni igemen primer. Gradac je lani po večletni gradnji dobil vodovod, za katerega so tudi ljudje,plačevali samoprispevek. No, vodovod je bil odprt, veljal je tudi občino težke milijone, vendar se okvare vrstyo kar naprg.
K^ res ni mogoče enkrat za vselej tega urediti? Ce se okvara pripeti v petek, bi morali po zdravi pameti delavci v soboto popravljati, četudi je uradno prost dan. Menda je laže nekaj ljudi pripraviti k dežurstvu v primeru nuje, kot pa pustiti prebivalstvo, da pije tako umazanijo. In kdo bi bil kriv, če bi prišlo do okužbe? V Gradcu poznajo tifus še iz prejšnjih let.
Ko je v torek, 28. avgusta dopoldne, v Gradcu po več kot deset dneh spet pritekla voda iz vodovodnih pip, so ljudje skoro vriskali od veselja. Ni pa si težko predstavljati jeze in kritik, ki so nad tleden dni prej letele na odgovorne za gradaški vodovod.
Kar je v vasi še ostalo vodnjakov, so večinoma suhi, zato so morali ljudje ali z avtom in vozom po vodo na Krupo ali pa jo na ,plavci" nositi iz Lahinje. Največ je bilo po hišah te vode. Kdor pa je posedal v strugo, si je zatisnil nos in oči. Se živina je včasih odklanjala to vodo. Okrog gradu je bila ena sama preproga zelene in ijave umazanije. Voda je smrdela, da se je> ljudem obračal želodec, pa so jc vendarle morali nositi za živino, za pranje in za kuho.
R. BACER
Domicil okrožnemu odboru aktivistov
V Grčaricah pričakujejo na nedeljski proslavi mnogo obiskovalcev - 30 let bitke v Jelenovem žlebu in Grčaricah, 70 let gasilcev
Te dni teko v Grčaricah poslednje priprave na nedeljsko veliko proslavo treh obletnic: tridesetletnice borb v Jelenovem žlebu in v Grčaricah ter 704etnice domačega gasilskega društva.
Praznovanje, ki pomeni letos v občini najpomembnejšo počastitev borbenih tradicij NOB, se bo pričelo že v soboto s slavnostno sejo druž-beno-političnega zbora krajevne skupnosti in s kulturnim programom. Po akademiji bo tovariški večer ob tabornem ognju. V nedeljo se bo proslava pričela z veliko parado v kateri bodo sodelovale gasilske enote, enote civilne zaščite in teritorialne enote, mladina, borčevske organizacije, lovci, predstavniki AMD in drugi.
Proslava bo poskušala kar najpo-polneje združiti tako tradicije parti-
zanskih brigad, to je partizanske vojske, kakor tudi tradicije Osvobodilne fronte in porajanja, utrjevanja in rasti ljudske oblasti. Prav v Grčaricah, faraju, kjer so med vojno bili vsi prebivalci do poslednjega z dušo in srcem za osvobodilni boj, bo trideset let po dotlej najpomembnejših partizanskih zmagah v naših krajih ustanovljen okrožni odbor aktivistov OF nekdanjih okrožij od Barja do Kolpe, okrožnemu odboru pa bodo občine Kočevje, Ribnica in Ljubljana-Vič-Rudnik podelile domicilne listine. Naloga novoizvoljenega odbora okrožja - doslej deluje
le iniciativni odbor - bo predvsem v zbiranju zgodovinsk^a ^diva o razvoju ljudske oblasti in pisanje politične zgodovine tega območja v letih pred vojno in med vojno. In Grčarice s svojo bogato borbeno
Ereteklostjo in s povojnim prispev-om vseh njenih prebivalcev razvoju naše družbe zaslužijo, da jim je bUa poveijena organizacija in izvedba tako velike in pomembne prireditve.
Prireditelji upajo, da so bo udeležilo proslave veliko nekdanjih aktivistov OF, članov partizanskih bri-pd, ki so se borile tod, predstavnikov družbeno-političnega življenja vseh treh občin in dru^ občanov. Za vse bo dobro poskrbljeno. Organizirali bodo tudi redno avtobusno progo iz Ribnice oz. Dolenje vasi v Grčeče.	-vec
Prof. Veljko Troha
Spet se začenja pouk
Ni pa pametno izpolnjevati želja, ko noče otrok združevati „prgetno in koristno" na tak način, da se hoče učiti na vrtu, na kavču ali postelji, ob poslušanju radia in drugem. Poču^e ob takem „učenju" je sicer res prgetno, ni pa učinkovito in tudi koristno ne. Zatorej se je potrebno pri resničnem učenju izogibati pretiranih telesnih udobnosti.
SPOSOBNOSTI IN UČNI USPEH
Skoraj samo po sebi se zdi razumljivo, daje sposoben učenec hkrati tudi zelo uspešen v šoli. Čeprav obstoji precejšnja veijetnost, da je to res, pa obstaja precej pomislekov, da bi to veljalo za vse sposobne otroke. Ko gre za odnose med šolo in domom, je pomembno, kako vrednotimo sposobnosti lastnih otrok. Ker jih imamo radi, se nam zelo pogosto zgodi, da pretiravamo v svojem presojanju otrokovih sposobnosti. To je seveda razumljivo, saj navadno tudi menimo, da se sposobnosti podedujejo, to pa hkrati pomeni, da starši pravzaprav ocenjujejo svoje sposobnosti. Med človeškimi lastnostmi pa je sposobnost tista, pri kateri smo najbolj občutljivi. Prav ta prizadetost je vzrok, da skusajo učitelji zelo previdno staršem razložiti, da njihov otrok snovi ne zmore in da zato ne more izdelati razreda. Starši lažje
prenesejo kritiko, ki se nanaša na otrokovo nagiyivost, površnost, raztresenost in podobno, težko pa sprejmejo kritiko otrokovih sposobnosti. Prav gotovo je to lahko povod za ne dovolj iskreno sodelovanje med učitelji in starši Ce so namreč starši prepričani v sposobnosti svojega otroka, ki pa ne u^va v šoli, potem so po zgornji logiki krivi otrokovega neuspeha edinole učitelji
Pojavi takih nesporazumov so najčešči pri starših, ki tudi sicer menijo, da morajo njihovi otroci doseči najvi^o izobrazbo in si pozneje ustvariti ugleden družbeni položaj. Tu obstajata med starši dve skrajnosti. Najprej so taki, ki jim je bilo onemogočeno šolarje, čeprav bi bili sposobni zanj, pa želijo, da bi njihovi otroci postali tisto, kar sami niso mogli. Drugič pa so tu starši, ki so dosegli visoko izobrazbo in družben ugled, pa želijo, da njihovi otroci dosežejo najmanj tako stopnjo, kakor so jo sami. Ti si ne morejo zamisliti dejstva, da bi bil njihov otrok manj sposoben kot drugi. Od tod pa prih^ajo nekatere hujše težave, ki včasih povsem podrejo tako otrebno sožitje med starši in otro-
i.	V obeh primerih gre seveda za skrajnosti, ki nam med drugim razodevajo tudi vzdu^e, v katerem morajo živeti nekateri otroci, ki niso umsko tako razviti, da bi zadovoljevali težnjam svojih staršev.
Sposobnosti staršev in njihovih otrok niso vedno enake. Tudi ni nuj-
no, da imsgo zelo sposobni starši roosobne otroke. Sama sposobnost ali nadapenost se ne podeduje v takem smislu, kot včasih mislimo. Ali se bo sposobnim staršem razvil tudi sposoben otrok, je odvisno še od tega, koliko se bodo starši z otrokom ukvaijali in koliko bo sam otrok pirzadeven. Danes strokovnjaki zelo resno opozarjajo, daje družbeno koristen predvsem človek, ki je delaven, ki ima razvite delovne navade. Sama nadarjenost še ne pomeni uspeha, je pa seveda pogij za u^eh. Kilar ocenjujemo sposobnost ljudi laično, se navadno radi motimo. Tudi učitelj ne bi smel prehitro dajati izjav o otrokovi nadaijenosti, ker jo zelo težko spozna.
Kako je učni Ui^eh odvisen od sposobnosti? V glavnem lahko rečemo, da im^o bistri učenci več možnosti, da v šoli zelo dobro uspevajo. Taki učenci zelo hitro dojemajo, primemo hitro znajo tisto, kar so se naučili, tudi uporabiti. Tak otrok zaupa vase in ne računa na pomoč drugih. Ob tem pa nastajajo tudi težave. Ker se ti otroci hitro nauče, jim postaja v šoli dolgčas, ki ga poskušajo odpraviti z nekaterimi dejavnostmi, ki niso v skladu s šol skim pro^amom. To sili šole, da organizirajo za take otroke dodatni pouk, da bi ustregle njihovi vedoželjnosti Ce takih otrok ne obremenimo dovolj, je nevarnost, da postanejo leni, nedelavni. In kadar prevladuje lenoba nad nadarjenostjo, tak
učenec ne more z uspehom končati šole.
Ker je poznavai\je sposobnosti otrok zelo pomembno, je prav, da se obrnejo starši po strokovno mnenje
o	sposobnostih svojih otrok, ki jim ^ bo dal psiholog na osnovi opravljene preizkušnje. To je potrebno tudi zato, da od naših otrok več ne pričakujemo, kot so zmožni, pa tudi zato, da od njih več zahtevamo, kot sedaj kažejo.
OPRAVIČEVANJE OTROKOVE . ODSOTNOSTI OD POUKA
Za uspešno delo v šoli je nedvomno pomembno tudi redno obiskovanje pouka. V šoli obravnavajo snov vedno po nekem zaporedju, ki je takšno, da nova učna snov vedno predpostavlja prejšnjo. Zaradi otrokove odsotnosti od pouka nastanejo vrzeli v razumevanju nove snovi. Otroci, ki manjkajo v šoli zaradi opravičljivih razlogov, navadno hitro nadomestijo zamujeno. Težje pa je s tistimi otroki, ki manjkajo pri pouku zaradi vzrokov, ki niso znani niti staršem niti učiteljem. Za tako odsotnostjo se navadno skriva globlji vzrok. Kadar otrok šolo „šprica“, kadar nam daje za svojo odsotnost neustrezna pojasnila, smo se dolžni bolj pozanimati za dejanske vzroke njegove odsotnosti. Sama kazen, ki jo je otrok deležen zaradi manjkanja v šoli, ne da bi vedeli za dejanski vzrok, ni vzgojno posrečena. Med temi skritimi vzroki najdemo tudi naslednje: otrok se ni prilagodil življenju v razredu, neuspeh pri več predmetih, čustvo manjvrednosti, neprijetna doživetja doma in zavest, da bodo sošolci o tem govorili, ali neprevidna beseda učitelja, ki je otroka ranil itd. Vsako nepojasnjeno odsotnost otroka od pouka jc torej
potrebno ugotoviti in temu primerno ukrepati Ce dejanskega vzroka ne odkrgemo, se bo prejšnjemu vzroku za odpor do šole pridružil občutek, da otrok ne more nadomestiti zamujenega in odpor bo še ve-čjl
Včasih ravnajo starši drugače; bodisi zato, ker so otroka potrebovali doma, bodisi zaradi tega, da bi ustregli otroku, opravičijo izostanek z lažnimi razlogi (daje bil otrok bolan, da je obiskal bolno mamo in podobno). S takimi opravičili, ki naj učitelja prepričajo, da je bil otrok upravičeno odsoten, seveda starši otrokovemu uspehu ne del^o usluge. Nasprotno: vplivno negativno na več načinov:
1. otrok razume tako opravičevanje kot možnost, ki bi se dala še kdaj izkoristiti;
2. otroka navajajo na misel, da se da z lažjo na lahek način prebroditi težave, na katere naleti;
3. ugled staršev, ki hočejo biti zgled svojim otrokom, hitro plahni.
Res je včasih potrebna otrokova pomoč doma, toda veliko ustreznejše je, da stopijo starši v šolo pa se z učiteljem pomenijo, kot da navajajo lažen vzrok za otrokovo odsotnost. Na našem področju še veliko otrok manjka zaradi dela doma. Kljub temu da je to človeško razumljivo, delajo starši otroku neprecenljivo škodo, če pomislimo na njegovo pr^odnost in na možnosti, kijih bo imel v življenju brez dovršene Sole.
SODELOVANJE PRI VREDNOTENJU OTROKOVEGA OBNAŠANJA
Prav gotovp so predvsem starši in učitelji odgovorni za otrokovo ob-našjmje. Ce bi bil odločilen za otro-
kovo obnašanje samo čas, ki ga otrok preživi v šoli in doma, bi bUa odgovornost staršev celo ve^a. Resnica je, da se otroci ne obnašajo enako doma in v šoli. Razlogi so različni. Eden med njimi je ta, da se otroci zaradi „strogega režima" doma lahko sprostijo samo v šoli. -Ce je tak otrok pretirano utesnjen doma, bo njegova sprostitev v šoli pretirana, nenormalna. In obratno. Včasih se odrasli ne obnašamo najbolje, kolnemo, uporabljamo spolzke izraze, opravljamo. Otrok to sliši in se s tem postavlja pred svojimi sošolci. Razlogov je torej mnogo. Vendar gre za to, kaj storiti, da bi bilo otrokovo obnašanje čim boljše. Namesto da se takoj odločimo, kako bomo otroka kaznovali, se je otrebno zateči k dru^čni rešitvi na teh rešitev je, da pridemo v šolo in se pomenimo z učiteljem.
Danes poznamo uradno dve obliki sodelovanja šole s starši, nista pa edini. Ena od teh so roditeljski sestanki. Žal imajo nekateri starši slabe izkušt\je z roditeljskimi sestanki, ker so morali v pričo drugih staršev poslušati vse slabo in nič dobrega o svojem otroku. Tako obravnavanje otrokovega uspeha in obnašanja je seveda neprimerno in celo žaljivo. ‘Tako polega otroka dobijo odpor do 'šole še starši. Pot za resnično izboljšanje otrokovega obnaš^ja je tako onemogočena. No, razveseljivo je, da je sestankov s takim obravnava-i\jem otrokove^ obna^ja čedalje manj. Ustreznejša oblika za iskanje rešitev glede otrokovega obnašanja so govorilne ure, ki omogočajo razgovor na štiri oči.
^nadaljevanje prihodnjič)
To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami!
v vašem časopisu z dne 23. 8. 1973 stai bila natisnjena dva kratka prispevka, ki se nanašata na problem alkoholizma:
V prvem prispevicu je pod naslovom .Jutranji kozarec“ zabeleženo nekaj zelo zanimivih igav, katerih smisel je predvsem v tem, da prepoved točenja alkoholnih pijač v jutranjih urah ne bo rešila problemov alkoholizma, kajti tisti, ki brez alkohola ne morejo biti, si ga bodo že kako nabavili. Sporna pa je naslednja izjava: „Kdor potrebuje svojo mero pijač gutraj, si jo bo že priskrbel. Resje, daje ta navada precej razšiijena, a to še ni alkoholizem."
Tovarišica Dragica Lužar je z navedenim delom svoje izjave natančno označila poglavitno lastnost alkoholizma —'odvisnost, pa vendar trdi, da to ni alkoholizem. Prav je, da se priobčijo različna stališča, ki jih imajo naši ljudje o alkoholu in alkoholizmu, vendar je treba
Dvakrat alkohol
skrbeti, da napačna stališča ne ostanejo brez komentarja in razlage. Namreč: če navedene izjave tov. Dragice Lužar ne komentiramo, potem bi bralci Dolenjskega lista utegnili misliti, da trajno jutranje uživanje alkohola res ni nič drugega kot „nava-da“. Znano pa je, daje tisti, ki „potrebuje svojo mero pijače zjutraj“, zagotovo že odvisen od ^ohola, se pravi, da je alkoholik.
V drugem prispevku je pod naslovom ,,Tašči grozil z nožem“ opisano surovo ravnanje alkoholika Alojza Potočarja iz Laz. Zaradi ogrožanja več oseb so ga priprli. Prispevek je sklenjen z ugotovitvijo, da za taka kazniva dejanja obtoženec lahko pričakuje zapor od 3 mesecev do petih let.
Pri tej ugotovitvi pa bi se kazalo malo ustaviti. Alkoholizem je namreč svojevrstna bolezen, ki jo označuje tudi socialni in moralni propad. Z zaporno kazngo in prisilno abstinenco ne napravimo nič drugega, kot da zadostimo našim agresivnim impulzom do asocialnega alkoholika, čeprav je ob strpnosti celotne družbe drsel v alkoholizem. Znano je, da gre alkoholik po prestani zaporni kczni — naravnost v gostilno! Neredko imajo že isti večer z njim spet opraviti miličniki, ker se v pijanem stanju spet asocialno obnaša. Do tega pnhaja zato, ker alkoholike zaradi kaznivih dejanj samo zapiramo, namesto da bi jih tudi zdravili. V takšnih primerih bi sodišča bila dolžna (česnaj ne zadoščajo samo našun agresivnim impulzom do alkoholikov), da izrečgo poleg zaporne kazni tudi varnostni ukrep obveznega zdravljenja alkoholikov. Pa ne samo to, sodišča s pravosodjem in drugimi organi bi se morala pobrigati, da bi se varnostni ukrep obveznega zdravljenja res izvajal v skladu s sodobnim konceptom vsestranskega zdravljenja in prevzgoje ^oholika in njegove družine.
Sedaj se pri nas v zaporih za (UkoholUce dejansko nič učinkovitega ne napravi glede njihovega alkoholizma. V navedenem prispevku se torej govori samo o možno sti zaporne kazni, nič pa ni govora o zdravljenju kar, seveda, kot smo videli, ni prav.
Dr. JANEZ RUGEU Rozmanova 2 UUBUANA
Še enkrat: dejstva govore
Franc Šegedin odgovarja Jožetu Simčiču: »1452 filmov na razpolago«
Dejstva govore, da je tov. Jože Simčič načel svoj lastni problem. Ker poznam njegovo zanimanje za film in ker je bil tudi na seminaiju za filmsko vzgojo v Kopru, bi želel zastaviti tole vprašanje:
Zaksg Jože Simčič kot poznavalec filma raje ne ^roži vprašanja o ustanovitvi kluba ljubiteljev filma, v katerem bi vsa njegova gledanja in težnje prišle do izraza, ali pa kot mladinec pomaga v Mladinskem klubu pri formiranju filmske sekcije? Zakaj ne? Zato, ker je laže kritizirati kot delati.
Ne želim osebnih obračunov v Dolenjskem listu, ovreči pa moram nekaj netočnih podatkov, ki so bUi navedeni v Simčičevem sestavku.
Lahko trdim, da- kinematografi nimajo nobenega vpliva na uvozni izbor filmov niti na domačo proizvodnjo. Filmov se uvozi toliko, kolikor je razpoložljivih deviz, teh pa je po devalvaciji dinaija in stabilizacijskih ukrepih mnogo manj. Iz zanesljivih virov vem, da je bilo v letu 1972 uvoženili okoli 250 filmov. Od kod Simčiču podatek za 5000 filmov, mi ni jasno. Tudi če bi licenca trajala 5 let (traja 3-5 let), jih ne bi bilo toliko, ker v zbir ne moremo šteti filmov, kijih poseduje Jugoslovanska kinoteka in ki jih posreduje pod posebnimi pogoji. Iz katalogov vseh distribucij v Jugoslaviji za leto 1973/74 sem naštel komaj 1452 tujih in domačih filmov. Če so kje skrite jezerve, potem morem izreči samo pohvalo distribucijam, saj često traja več let, da dobimo že uvožen film na program.
Nihče me ne more prepričati, da mora kinematograf delati v svojo
izgubo, pa tudi ne, kateri filmi so bolj donosni in kateri manj. Kot sem že omenil, sta v Novem mestu dva enakopravna kinematografa, ki tedensko odvrtita 4 do 6 filmov iz omenjenega fonda. Res pa je, da imamo na sporedu zelo malo filmov iz vzhodnih držav. Zakaj je tako, je stvar gledalcev, saj jih le-ti dobesedno bojkotirajo, če ^ na programu. Ugotovili smo, da je vsak teden v mestu na sporedu več filmov, tako da se za vsak okus najde nekaj. Ce gledalec ni zadovoljen s filmom v kinu „Krka“, gre lahko v kino Dom JLA.
Res smo v poletnih mesecih imeli na programu filme lažjega ž^a za okus tistih gledalcev, ki imajo take filme radi, res pa je tudi, da smo že
v začetku leta imeli na sporedu dokaj kvalitetnih filmov, še več pa jih bo jeseni. Naj naštejem nekaj nagrajenih filmov; Zima leva. Boter, Dama s kamelijami, Priznanje političnega komika. Živeti od ljubezni, Cvetje v jeseni, V vrtincu, Andrej Rubljov. To je le bežen pogled na program kina Krke.
Poseben odgovor in razpravo bi zahtevala ljubezen do miline in subvencije. Da ne bom predolg, bom končal s pripombo o ljubezni gledalcev do imovine. Želel bi predvsem, da bi bilo v naši dvorani več reda, manj nepotrebnih pripomb in delanja škode. Tudi red bo pripomogel k uvajanju filmskega gledališča in bolj- • šemu odnosu do filma.
FRANC ŠEGEDIN
Kvalitetno sadje prašičem
v sadovnjaku, ki sem ga kupil od kmetijske zadmge na licitaciji, sem letos pridelal 200 kg namiznih hrušk vilijamovk in 1000 kg hrušk p'astork. Letina je bila dobra, toda moje veselje se tu konča, »dja namreč ne morem prodati. Prejšnja leta je moj pridelek odkupila JLA, letos pa sem šel po več delovnih kolektivih, kjer bi lahko hruške odkupili po polovični ceni od tiste, ki velja na trgu, da bi delavci lahko za mdico dobili tudi nekaj sadja, a nisem naletel na razumevanje. Enako se je godilo tudi na šolah, v restavracijah in drugih gostinskih obratih. Ne morem razumeti,da
nočejo kupiti polovico cenejših hrušk. Mar raje kupujejo dražje?
Mislim, da je odkup kmetijskih pridelkov na našem območju izredno slabo organiziran. Vse to pa. ne more biti spodbuda za večanje pridelka. Kmet se nujno čuti ogoljufanega. Smo res prišli tako daleč, da bom moral kyalitetno sadje vreči prašičem ali pustiti, da zgnije? V istem času pa prekupčevalci pobirajo mastne denarce za iste pridelke.
Moj primer gotovo ni edini zato je prav, da javnost zve, kakšen je položaj.
FRANC POVŠE Uršna sela
Profesor Herman Kotar odhaja
Dolgoletni direktor kočevske gimnazije prof. Herman Kotar odhaja v zasluženi pokoj. 24 let jo je vodil in se boril zanjo, saj ni bila samo enkrat v nevarnosti, dajo ukinejo.
Ko je junija 1945 prevzel mesto delegata gimnazije, je bila stavba delno porušena in do kraja opustošena. Kočevje je bilo takrat kup razvalin. Po nasvetu prosvetnih oblasti v Ljubljani je zavaroval arhiv in inventar, kaiko bo z gimnazijo, ni bilo jasno. Z mladostnim ognjem in neomahljivo vztrajnostjo se je
Rrof. Kotar vrgel na delo in zmagal, [e le da je gimnazija ostala, priznan ji je bil celo status višje, to je popolne gimnazije, čeprav ni imela VII. in VIII. razreda in je bilo v V. in VI. razredu manj kot po 20 učencev. Kaj se pravi obnoviti in skoraj iz nič ustvariti popoln srednješolski zavod v povojnih letih ve samo tisti, ki se je kdaj lotil takega dela. Tovarišu
Kotjuju in vsem, ki so z njim sodelovali, je to uspelo.
Druga kriza je nastopila, koje zaradi spremenjenih razmer začelo število dijakov hitro upadati in v šolskem letu 1947/48 ni bilo mogoče odpreti niti V. razreda. Vendar je le uspelo obdržati naziv višje gimnazije in doseči pri prosvetnih oblasteh obljubo, da bo gimnazija spet dobila višje razrede, čim bo dovolj dijakov. To se je po treh letih tudi zgodilo. Danes ima gimnazija 10 oddelkov s 300 učenci. Na prenekatera vrata je bilo treba potrkati, preden je tovariš direktor dobil potrebne učne moči in denar za obnavljanje zastarele in dotrajane stavbe. Treba je bilo veri-
ficirati gimnazijo, uvesti kabinetni pouk, reševati vedno nove naloge. Nič ni moglo zadržati tov. Kotarja, da bi ne dosegel tistega, kar je bilo za gimnazijo dobro in potrebno. Danes lahko s ponosom pokaže gimnazijske razrede in kabinete gostom od kjerkoli. Vsi prostori so sodobno opremljeni in kočevska mladina se s pomočjo modemih učil uspešno izobražuje. Samo en prostor je na šoli, ki ga še ni utegnil modernizirati, to je njegova pisarna, v kateri je še marsikaic kos pohištva iz časov Franca Jožefa. In vedno je bilo tako: za vse je skrbel, nase je pozabljal. Ko so si ob 50-letnici slovenske gimnazije v Kočevju stavbo ogledov^ nekdanji profesoiji in dijaki, niso mogli verjeti, da je takšna sprememba sploh možna.
Direktor Kotar ni bil samo vzoren delavec, bil je tudi človek v najboljšem pomenu besede. Včasih je bil njegov nastop trd, a vedno je mislil le na dijakovo dobro. Koliko anekdot bi vedeli povedati bivši dijaki o svojem dobrem ravnatelju, pred katerim so se sicer včasih tresli, a so obenem vedeli, da se bo vse dobro končalo. Ostal jim je v najlepšem spominu. Prav tako ga ne bodo pozabili njegovi sodelavci in vsi, ki so ga poznali. Še bi lahko delal, a dovolj je bilo truda in skrbi. Tudi najboljši delavec zasluži počitek - tak še prav posebno.
Tovariš direktor Kotar! Hvala za tvoj trud in neutrudljivo prizadevanje za dvig in utrditev kočevske gimnazije! Več kot 700 dosedanjih maturantov pozna tvoje delo in ga ceni. Ko boš v zasluženem pokoju stopal mimo gimnazije, ki si jo toliko let uspešno vodil, boš lahko upravičeno ponosen na svoje delo. Spremlja naj te zavest, da se nisi zaman trudil. Nam, ki ostajamo, pa bo tvoj zgled vodilo za nwrej.
M. H.
Spominu magistre Marte Slaparjeve
črna zastava na poslopjih KRKE, tovarne farmacevtskih in kemičnih izdelkov v Novem mestu, je v nedeljo pretresla delavke in delavce enega naših največjih podjetij in ovila v žalost tudi številne Novomeščane: od nas se je za vedno poslovila magistra Marta Slapar, pomočnica generalnega direktorja KRKE v pokoju. Kolektiv KRKE in vsa slovenska farmacevtska industrija sta s pokojnico izgubila eno izmed pobudnic, da sta Dolenjska in Slovenija dobili 1954 svojo farmacevtsko tovarno.
Življenjska pot mr. Slapa-tjeve se je začela 19. marca 1907 v Novem mestu, kjer se je rodila v znani družini naprednih intelektualcev Mušičevih kot najmlajši, peti otrok. Bila je posebno nadarjena za prirodoslovne vede in tuje jezike; z odliko je končala v domačem mestu osnovno šolo in gimnazijo, študij farmacije pa v Zagrebu. Poklicno delo jo je nato vodilo iz Dolenjske na Koroško, kamor je sledila soprogu dr. Jožetu Slaparju v Slovenj Gradec, tik pred drugo svetovno vojno pa se je z družinico spet vrnila v Novo mesto. Kot napredna slovenska izobraženka je skupaj z možem pomagala borcem NOB reševati njihova življenja.
Takoj po 1945 se je vključila v otfnovo domovine in opravljala najprej delo apo-tekarskega referenta za takratno novomeško okrožje, 1947 pa je prevzela lekarno novomeške bolnice in jo vodila vse do 1954. Iz kroga družinske sreče ji je prezgodnja smrt iztrgala ljubečega soproga že v prvih povojnih letih, kljub težkim udarcem usode pa je maestra Slaparjeva vztrajala v življenjskem boju. Svoje bogato strokovno znanje in neutrudno delo je docela posvetila farmaciji, zlasti pO' letu 1954. Njen kolektiv se je zaradi tega v torek popoldne na ljubljanskem pokopališču poslovil od nje z naslednjimi pretresljivimi besedami:
„Tako te je pot tistega poletnega dne leta 1954 pripeljala v dežurno sobo novomeške lekarne, kjer si skupaj s sodelavci posejala seme slovenske farmacevtske industrije. Sama si prevzela njen strokovni del in skupaj
z maloštevilnimi sodelavci začela delati na industrijski tehnologiji za izdelavo zdravil. Nihče izmed nas še ni imel praktičnega znanja o tem, a ti si s svojo vztrajnostjo, prodornostjo in z bogatim teoretičnim znanjem prebrodila tudi to. Začeli smo! Na eni tabletirki, v lekarniški kleti, z vsega šestimi ljudmi. Takrat je vzklila KRKA, kjer je od njenih štirih črk več kot ena tvoja. Tvoja življenjska izkušenost, vztrajnost in znanje so pomagali, da smo rasli in zrasli v podjetje in v skoraj dvatisočglavi kolektiv, ki danes, ta trenutek, nem stoji in ne more verjeti, da te ni več.
Poznala si vsako poro svoje tovarne in njenih ljudi, vzgajala mlade v proizvodnji, pri raziskavah in razvoju in v sodelovanju z domačimi ter s tujimi znanstvenimi in poslovnimi ljudmi in ustanovami. Bila si prvi neposredni in strokovni vodja proizvodnje, prvi vodja znanstvenih raziskav v inštitutu, ki je nastal pod tvojim vodstvom, in bila si tista, ki si z znanjem tujih jezikov, z osebnim šarmom in zate značilno resnostjo pri delu uspešno vodila prve razgovore s tujimi institucijami in tovarnami ter tako resnično odprla KRKI pot v svet.
Vzgojila si generacijo mladih ljudi, svojih poklicnih kolegov in drugih, ter jim vlila predvsem vero v lastno delo...“
Za jesen svojega življenja si je tovarišica Slaparjeva izbrala Ljubljano, še vedno
•	pa je gojila prisrčne vezi z rodnim Novim mestom. Ob prezgodnjem slovesu se je njen kolektiv poslovil od nje v torek popoldne s preprostimi, a iskrenimi besedami: hvala ti za vse! To pa ji izreka tudi rodno mesto 'in vsi, ki so jo poznali in jo imeli radi.
Movomeški Francoz v Radovljici
V počastitev 200-Jetnice smrti Antona Janše razstava v Radovljici
v letošnjem letu praznujejo slovenski čebelami pomemben jubilej. Pred dvesto leti se je izteklo ži\1jenje velikega slovendcega ^čebelarskega strdcovnjaka Antona Janše.
Francoski vojak — panj za čebele iz Gornjih Sušic pri Dolenjskih Toplicah. Hrani ga etnološki oddelek Dolenjskega muzeja.
V	počastitev tega jubilejnega ,Janševega leta“ seje zvrstilo že več
Kroslav doma in v tujini. V prenov-,eni radovljiški graščini, kjer ima svoje prostore Slovenski čebelarski muzej, so avgusta odprli na novo urejeno in dopolnjeno zbirko slo-ven^ega čebelarstva. Razstava kaže,
PRVIČ NA TRIGLAV
23. avgusta je občinski sindikalni svet Krško organiziral tridnevni „po-skusni“ izlet na Triglav. Veijetno bo to postala vsakoletna tradicija. Pri-javljencev je bilo veliko, udeležilo pa se je izleta 22 članov iz raznih podjetij. Izletniki so obiskali Vodnikovo kočo. Planiko, Dolič, Prehodavce, Triglavska jezera, kočo pod Bogatinom in Komno. Planinci so bili deležni lepot naših gora, sonca in svežega zraka, pa tudi plohe in nevihte.
da je slovensko čebelarstvo v resnici originalno in da ima že nekaj stoletij pomembno mesto tudi v evropskem merilu, saj je bil ravno Janša eden najuglednejših čebelarskih učiteljev na Dunsyu.
Razstavi je prispeval svoj delež tudi etnološki oddelek Dolenjskega muzeja. Že pred leti je Dolenjski muzej odkupU v Gornjih Sušicah pri Dolenjcih Toplicah zanimiv lesen panj — franco A^a vojaka, visokega skoraj dva metra. Ta antropomorfni panj zastopa dolenjsko čebelarstvo na radovljiški razstavi.
Razen panja je Dolenjski ^uzej posodil v Radovljico tudi nek^ modelov iz lesa za odtiskov^je piškotov iz medenega testa, ki so jih izdelovali v Murnovi medičarski in svečarski delavnici v Novem mestu.
Na Dolenjskem je opazno opuščanje čebclnj^ov, zato je prav, da se ob tej pomembni obletnici dolenjski
čebelagi zamislijo nad stanjem čebelarstva pri nas. Med našimi Ijudnu je še tudi dosti starih panjev, diplom, čebelarskega orodja in panjskih končnic. Ti predmeti sodijo v Dolenjski muzej, kjer bi bili primemo shranjeni poznejšim rodovom v dokaz zanimive in ^menibne dejavnosti dolenjsk^a kmeta.
J. BOGATAJ
POKLJUKA: TEKMOVANJE HARMONIKARJEV
Kot vsako leto, bo tudi letos v nedeljo, 16. septembra, tekmovanje starih harmonikarjev. Preizkus znanja bo v gostišču „Ob tabornem ognju“. Pokrovitelja bosta odbor Prešernove brigade iz Kranja in Via-tor, TOZD Bled. Prijave sprejemajo do 10. septembra na naslov: „Tekmovanje harmonikarjev", 64247 Zg. Gorje pri Bledu.
Sestanek
družine
■■
Od 5. do 8. septembra bo v Alžiru četrta konferenca šefov držav in vlad neuvrščenih držav. Konferenca je času, ki ga živi svet danes, nadvse pomemben politični dogodek. Gibanje neuvrščenih je v zadnjem času dobilo močno mednarodno afirmacijo, zlasti v okviru Organizacije združenih narodov. V neuvrščenih državah živi približno trideset odstotkov vsega prebivalstva na svetu, ki si prizadeva, da bi prav tako kot večina ostalega sveta odločalo in soodločalo o ključnih problemih sedanjosti. Neuvrščenost je postala široka mednarodna ^cija, neločljiv del občega boja za napredno spreminjanje sveta, v katerem se načela aktivnega miroljubnega sožitja skušajo uveljaviti kot osnovna norma in obče pravilo ravnanja v odnosih med državami.
SVET NEUVRŠČENIH NARAŠČA
Predsednik Tito, ki bo vodil jugoslovansko delegacijo na ''konferenci neuvrščenih v Alžiru, je v intervjuju z novinarjem norveške televizije na vprašanje, kako gleda na idejo neuvrščenosti v primerjavi s stanjem pred desetimi ali petnajstimi leti, ter
o	tem, ali im^o neuvrščene države danes boljše možnosti, da sooblikujejo politiko v svetu, dejal: „Politika neuvrščenih sil je prav gotovo veliko pripomogla k pomiritvi v svetu in k uveljavljanju možnosti za boljše in pravilnejše stike med narodi. Spomnimo se, kako je bilo med prvo konferenco šefov držav in vlad neuvrščenih držav v Beogradu. To je bilo obdobje hladne vojne, ko je grozila nevarnost, da bo zdaj zdaj izbruhnila svetovna katastrofa. Vi veste, o čem smo govorili takrat v Beogradu in kaj so neuvrščeni zahtevali. Svoje zastopnike so celo
poslali v Moskvo, VVashington in New York ter zahtevali, naj se veliki vsaj začnejo sestajati in pogovarjati, da bi postopoma odpravili psihozo hladne vojne. Načela, ki so bila sprejeta na beograjski konferenci in pozneje na konferencah neuvrščenih v Kairu in Lusaki, so sprejeli po vsem svetu, ne samo med neuvrščenimi. Tudi v državah, ki pripadajo blokom, je veliko takih, ki sodijo, da so ta načela edini mogoči izhod iz položaja, v katerem smo danes. V zadnjem času so nekateri začeli govoriti, zlasti pa je takšno mnenje čutiti v delu tiska, daje neuvrščenost tako rekoč stvar preteklosti, ker so se- veliki — ZDA, SZ in drugi — začeh po-' gaj ati, ter da bo mogoče vsa ta vprašanja rešiti s pogajanji med njimi. To ni res. Danes je bolj kot kdaj potrebno, da se neuvrščene države čimbolj politično organizirajo, da preprečijo poskuse tistih, ki so hoteli v teg mednarodnih pogajanjih rešiti zadeve na račun srednjih in majhnih držav. To se pravi, da pomen neuvrščenosti ne upada, temveč stalno narašča; svet se vse bolj zanima zanjo.“
OD BEOGRADA DO ALŽIRA
Ideja neuvrščenosti ima svoj začetek v petdesetih letih. Prvo formalno zborovanje neuvrščenih držav je bilo v prvi polovici junija 1961 v Kairu. Beograjska konferenca in hkrati prva konferenca neuvrščenih držav „na vrhu“ je bila od 1. do 6. septembra 1961. Kot polnopravni člani so se je udeležili voditelji 25 držav, kot opazovalci pa predstavniki ireh držav. Leta 1964 je bil v Colombu pripravljalni sestanek, od 5. do 10. oktobra 1964 pa je bila v Kairu druga konferenca voditeljev neuvrščenih držav in vlad. Kot polnopravni člani ali kot opazovalci so se je udeležili predstavniki 57 držav. Leta 1969 je bil v
Naser, Tito in Nehru so bili pobomiki miru v svetu, graditelji politike neuvrščanja. Od trojice živi le še naš predsednik
New Yorku prvi formalni sestanek zunanjih ministrov neuvrščenih držav. Pripravljalni sestanek na konferenco neuvrščenih v Lusaki je bil leta 1970 v Dar Es Salamu in isto leto je bila tudi konferenca, na kateri je bilo navzočih 63 delegatov. Kasneje so bili v New Yorku še trije sestanki ministrov ali posebnih vladnih odposlancev neuvrščenih držav. Lani je bil v Georgetovvnu prvi sestanek pripravljalnega odbora za konferenco na vrhu v Alžiru in letos še sestanek v Kabulu, na katerem so odposlanci šestnajstih neuvrščenih držav razpravljali o bližajoči se konferenci v Alžiru in pripravili izhodišča zanjo. V skupnem sporočilu, ki so ga objavili po končanem sestanku, je bilo rečeno, da so bili udeleženci zasedanja mnenja, da bodo na srečanju v Alžiru podrobno razpravljali o sedanji smeri mednarodnih odnosov in še zlasti o vlogi neuvrščenih. Na sestanku so z zadovoljstvom ugotovili, da je med državami po vsem svetu, zlasti v Latinski Ameriki, vse večje zanimanje za neuvrščenost, in izrazili podporo boju latinskoameriških narodov, da bi dosegli popolno politično in gospodarsko suverenost. V sporočilu so tudi opozorili na vso podporo narodom, ki se bojuje-
jo proti kolonializmu, rasizmu ali kakršnim koli drugim oblikam tuje nadvlade, ter obsodili kolonializem in nezakonito vlado v Rodeziji in vojno, ki jo je Portugalska sprožila proti narodom Angole, Mozambika in Gvineje-Bisao. Na zasedanju odbora so pozvali narode po svetu, naj na vse možne načine pomagajo pri osvobajanju zatiranih ljudstev v južni Afriki. Udeleženci sestarika so med drugim izrazili prepričanje, da bi popoln umik tujih čet iz Indokine odprl pot do trajnega miru na tem področju. V zvezi s čedalje slabšim gospodarskim položajem dežel v razvoju so udeleženci zasedanja menili, da so nujno potrebne odločne akcije za ureditev poglavitnih problemov razvoja in za popolno uresničitev mednarodne strategije razvoja v okviru drugega desetletja razvoja OZN. Odbor je tudi menil, da imajo dežele v razvoju pravico, da enakopravno in aktivno sodelujejo na vseh pogajanjih o mednarodnem monetarnem sistemu in trgovini, prav tako pa se je zavzel za uresničitev akcijskega programa gospodarskega sodelovanja neuvrščenih držav in posebej opozoril na potrebo, da se opro na lastne sile.
Sl tiifi;!!
Včeraj se je v Alžiru (na fotografiji je istoimenska prestolnica te države) začela četrta konferenca neuvrščenih
Zgodovinsko gledano, so nastanek in razvoj politike neuvrščenosti povzročili mnogi objektivni činitelji, ki so pretresali svet po drugi svetovni vojni. To so: spopadi med velikimi silami, ki so pripeljali do hladne vojne in ustvarjanja vojaških blokov ( ti so težili k temu, da bi svet delili ter mu vsiljevali svoje politično gledanje), dalje širok in močan proces dekolonizacije v Aziji in Afriki. Blokovska nasprotja niso nudila nikakršnega jamstva novoosvobo-jenim malim in srednje velikim državam, da bi ohranila težko priborjeno neodvisnost. Neuvrščenost se je rodila prav kot odpor proti takim težnjam in nevarnostim. Sestanek Tita, Nehruja in Naserja na Brionih leta 1956 je bil prvi korak k združevanju in razpravljanju med neuvrščenimi na najviS^em nivoju. Štiri leta kasneje so se državniki Tito, Nehru, Naser, Nkrumah in Sukarno srečali na zasedanju generalne skupščine ter pripravili pot, ki je kasneje vodila k beograjski konferenci. Pred konferenco je šel predsednik Tito v Afriko in se v dveh mesecih sestal z državniki osmih držav, med katerimi so si nekatere komajda izbojevale neodvisnost. Ko je bila turneja končana, je bilo v Kairu objavljeno sporočilo, v katerem je bila izražena potreba po sestanku šefov neblokovskih držav, in v soglasju z Nehrujem in Sukar-nom so bila iz Kaira poslana tudi prva vabila na beograjsko konferenco neuvrščenih. Deklaracija, sprejeta na beograjski konferenci, je politična filozofija, strategija ter dolgoročni program delovanja neuvrščenih držav.
Kakšno je mednarodno okolje, v katerem potekajo priprave na alžirsko konferenco? O tem je pred nedavnim v „Naši obrambi“ zapisal dr. Aleš Bebler tole: „Za mednarodno okolje, v katerem delujejo neuvrščene dežele, je med drugim značilna čedalje večja absolutna militarizacija .. . Med neuvrščenimi deželami je še največ majhnih in srednje majhnih azijskih in afriških držav, manj pa latinskoameriških in evropskih. Absolutno ali relativno majhna obrambna sposobnost mnogih od teh dežel, njihov strah pred posledicami morebitne jedrske vojne med velesilami in bloki, nevarnost, da jih proti njihovi volji potegnejo v tako vojno, življenjski interesi glede samoohranitve, ohranjevanje komaj pridobljene politične samostojnosti ter ideološke in
politične avtonomije — vse to je pripomoglo k temu, da so se te dežele odločile za zunajblokov-sko zunanjo politiko.“ Izkušnje mnogih teh držav, med njimi zlasti latinskoameriških, ki so v zadnjih dneh pred konferenco v Alžiru pokazne izjemno povečano zanimanje za sodelovanje v njenem delu na ravni članic, so zelo koristne za vse neuvrščene države. Latinskoameriške države so v zadnjih letih na svoji koži občutile pritisk velikih, ki se kaže skozi izsiljevanje anonimnih, tako imenovanih transnacionalnih družb. Odločitev nekaterih latinskoameriških držav, na primer Oila, da se otresejo gospodarskega izžemanja ter začno črpati svoja naravna bogastva zase, v korist vseh delovnih ljudi, je naletela celo na poskuse državnih udarov, ki so jih pripravljale desničarske, nazadnjaške in profa-šistične skupine v teh državah skupaj z velikim kapitalom iz tujine, ki se ne more sprijazniti z dejstvom, da mu je tu že od-zvoriilo.
ZGODOVINSKI POMEN NEUVRŠČANJA
Neuvrščene države se bodo na sestanku v Alžiru posvetile tudi gospodarskim vprašanjem, ki niso nič manj boleča od dnevnopolitičnih. Danes je dgstvo, da se prepad med razvitimi in nerazvitimi vse bolj poglablja. Čeprav so mnoge države v razvoju dosegle v industrializaciji pomembne uspehe, pa'so-delujejo v industrijski proizvodnji sveta približno samo z eno desetino. Alžirski sestanek bo torej v vzdušju pozornosti do krivic, ki se gode svetu manj razvitih in nerazvitih. Naravnost žalosten je podatek, da danes milijarda in pol prebivalstva na svetu nima zadosti hrane, da šest sto milijonov ljudi gladuje, da je na jugu Azije in v centralni Afriki nacionalni dohodek deset in večkrat manjši kot v Združenih državah Amerike.
Jugoslavija je eden najbolj zavzetih organizatorjev neuvrščenih. Neuvrščenost je edina mogoča pot na zunanjepolitičnem področju. Z neuvrščenimi državami se povezujemo v miroljubno družino sveta, ki si med drugim želi tudi, da bi se povečala vloga in učinkovitost Organizacije združenih narodov, ki hoče pomagati narodom in državam, žrtvam nasilja, kolonializma in tuje okupacije, in ki hoče doseči skupne ukrepe za boj proti nasilju na svetu in ogrožanju neodvisnosti.
PETliR BRLSCAK
PIONIR «
>£2yilv
L .1 A rsi aj sgp novo mesto
l. J l.l lil
XXIII. športne igre gradbenih delavcev Slovenije
XXIII.
Mm^
LJUBLJANA,
r^icarsiir^
peto mesto
Ekipa Pionirjevih športnikov je bila vzorno opremljena.
Več kot 60 športnikov splošnega gradbenega podjetja PIO.-NiR iz Novega mesta je sodelovalo na letošnjih republiških športnih igrah gradbenih delavcev Slovenije. PIONIR je imel ekipe v vseh sedmih športnih panogah in zasedel v skupni uvrstitvi peto mesto. Pionirjevi športniki s tako uvrstitvijo sicer niso preveč zadovoljni, vendar se v tako močni konkurenci, kot je bila letos, ni dalo doseči več. Tudi žreb ni bil najbolj naklonjen Pionirjevim ekipam, saj so že v prvih izločilnih tekmah imele najmočnejše nasprotnike. Pionirjevi športniki so sklenili, da se bodo za prihodnje leto, ko bodo ŠIG v Novem mestu v organizaciji njihovega podjetja, temeljito pripravili in posegli po prvih mestih.
Sicer pa so bile letošnje športne igre gradbenih delavcev Slovenije spet rekordne. 354 ekip je sestavljalo 2300 delavcev iz 66 slovenskih gradbenih in sorodnih podjetij. Tekmovalci so se pomerili v sedmih športnih disciplinah: malem nogometu, odbojki, streljanju, kegljanju, namiznem tenisu, balinanju in šahu. Organizator je bil tokrat SGP Grosuplje, ki je tekmovanje v športnem parku na Kodeljevem v Ljubljani lepo izpeljalo.
Tako številno zastopstvo Pionirjevih športnikov in v močni konkurenci, med 66 podjetji doseženo peto mesto v skupni uvrstitvi je spet dokaz, da pri Pionirju posvečajo športu in rekreaciji delavcev vso pozornost.
iCP
Odbojkarji so računali na bolJSo uvrstitev.
Športnike je obiskal glavni direktor Ivan Kočevar,
Odbojkarice so zasedle četrto mesto.
Najbolj so se odrezale strelke. Sršenova je bila prva, Bratoševa pa tretja. Ekipa, v kateri je bila še Bračkova, pa je bila druga.
I
X
Ekipa balinarjev.
Bogdan Hren je bil med 331 kegljači drugi.
Foto: M. Vesel
„Udeleženci v prometu, posebej vozniki motornih vozil, naj ne dovolijo, da jih zapelje moč motoija njihovega vozila, trenutna slaba volja ali njihova vihravost. Zavoljo tega bi le ogrožali druge ali jim kakor koli brezobzirno oteževali uporabo ceste. S svojim vedenjem naj okolici ne dajo povoda, da jih bo imela za ljudi brez srčne kulture. “
Na ta dobronamerni napotek iz Kodeksa etike udeležencev v cestnem prometu — pred dvema letoma ga je izdala komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu SR Slovenije — sem se v mislih nenehno vračal, ko sem 22. avgusta z beležko in fotoaparatom spremljal promet in delo novomeških prometnih lAiličnikov na naši magistrali od Poljan do Čateža ob Savi.
Ta dan sem se nič kolikokrat prepričal, da so v strnjenih in razvlečenih kolonah, ki se pomikajo zdaj proti Ljubljani, zdaj proti Zagrebu, za krmilom ljudje, ki se požvižgajo na kodekse, pravila in dobronamerne napotke, ki se vedejo tako, kot bi bil prometni red pri nas že od pamtiveka španska vas, in ki jih le učinkovit miličnikov ukrep na ,Jcraju samem“ spomni na to, da so ravnali napak. Razlika med domačimi in tujimi kršitelji je očitna: tujci se pokorijo brez besed, domači (beri jugoslovanski) vozniki pa najprej dokažejo, da smo ljudstvo govornikov.
O dnevnem redu miličniških opravil na avtomobilski cesti me je poučil komandir prometne Jože Prosinečki, h kateremu sem prisedel v minija:
# od 15. do 17. ure v Karte-
# Ijevem: ustavljanje in kazno-0 vanje voznikov, ki nepravil-^ no prehitevajo ali vozijo v
prekratki varnostni razdalji; ® od 18, do 18.30. ure v
# Gmajni: nadzor hitrosti to-
# vomjakov in avtobusov;
% od 19. do 19.30 v Dmo-
0	vem: splošna kontrola pro-^ meta in
^ od 20.00 do 21.00 na Ča-
# težu; pre^ed svetil na mo-
# tornih vozilih in kontrola
# hrupa motoijev.
Karteljevo: škarje, škarje...
Ob 15. uri so bili miličniki v Karteljevem pripravljeni. In že
so jim kolegi z opazovalne točke v Poljanah sporočili: ,4Combi CE 472 . .. prehiteval v škaije. Ustavite in kaznujte!“ In čez minuto, dve: „Lada NM 191 — 99 na poljanskem klancu prehitevala kombi in ogrozila vozilo, kije šlo naproti. ..
Okoli 16. ure pri nadvozu karteljevskega priključka. „Rumeni tovornjak vozi v prekratki varnostni razdalji za drugim tovornjakom. Ustavi in ukrepaj!" je prišlo Sporočilo z opazovalne točke nad dolgim karteljevskim klancem. Z drugega konca je za grmom skriti miličnik- sporočil: „Ustavi tovornjak - mercedes zelene barve! Voznik med vožnjo stal na stopnicah in gledal gor in dol po cesti.’*
In spet: „Celjski ami prehiteval tovornjak, ki ima za seboj dvojno kolono. Izloči tovornjak, da bodo šla hitrejša vozila naprej!“
In še: „Italijanski fiat prehiteval čez polno črto. ... Halo, nujno: ustavi novomeško žabo, ki je po sporočilu ljubljanske milice nepravilno prehitevala pri. ..“
Komandir Prosinečki je pripomnil: „Očitajo nam, da se gremo skrivače. Ampak sami vidite, da je to potrebno, če hočemo kršitelja ujeti. Sicer pa: kdor pravilno vozi, se nima česa bati. ..“
Nekaj časa sem štel avtomobile: nad 200 jih je šlo mimo v manj kot petih minutah. Dve tretjini je bilo tujih. Turisti so se vračali domov.
Gmajna: radar odkriva
Ena prvih žrtev radarja, ki so ga miličniki postavili pri Zalokah, je bil tovornjak ZG 164-795. Ustavili so ga v Gmajni:
„Vozili ste 10 km na uro prehitro . .
„Vraga!“ je v zagorskem narečju zategnil voznik.
„Gramoz ni prav naložen in preveč ga je . . . Prej ne morete dalje, preden ne boste zravnali kopice.“
„Pa znate, zakaj mi to delamo - zato, jer tak više izgleda,“ je spet zapel voznik, vzel lopato in ubogal miličnika.
Zavore so še nekajkrat zacvilile. „Vozili ste prehitro,“ so miličniki opominjali voznike
avtobusov in tovornjakov. Kako hitro so vozili od tam naprej, nihče ne ve.
V akciji so sodelovali: komandir PPM Jože Prosinečki, miličniki Jože Meglič, Ludvik Hočevar, Dane Klepec, Miran Dobravec, Mirko Sopčič, Ljubo	Rataj,	Ivan
Gorše in Martin Remih, pripravnika Zlatko Romih in Martin Kolenc ter kadet (II. letnik) Dušan Serk.
Drnovo: petkrat v nevarnosti
Mračilo se je že, ko so v Drnovem	ustavili	avtobus
Croatiatransa. Radar je „pove-dal“, daje vozil 90, namesto 80 na uro.
„Dokumente!“ je bil kratek miličnik. In potem: „Pregledal bom tahimeter!“
„Pohitite,“ je prosil voznik. „Imamo zamudo.“
„Ne bo šlo tako lahko,“ je mirno odvrnil miličnik. „Tahi-meter imate pokvaijen, kaj naj napravimo? “
„Ampak, kaj jaz morem. Jaz samo vozim in mudi se mi. Glejte, potniki so nemirni,“ je pokazal voznik na potnike, ki so se usuli iz avtobusa in ju obstopili.
,,Z njimi nimam nič, vi ste voznik, vi odgovarjate za napake," je pojasnil miličnik.
To je na potnike delovalo tako, kot bi dregnil v sršenje gnezdo.
Kaj nam hočejo, ti . . . ti! ... Vrag vedi, če bom še ženo našel živo. Dobil sem telegram ... ja, ja vi boste krivi, če bom zamudil . . . Uf, uf, kaj smo mi kaj krivi, zakaj nas kaznujete!“
In tega ni bilo ne konca ne kraja.
Samo potnik z očali ni mislil z ostalimi: „Do tule smo bili petkrat v nevarnosti: dvakrat po krivdi drugih vozil, trikrat smo mi zašli v škarje.“
Pol ure je minilo in avtobus z
Za trenutek na počivališču: dokumenti morajo biti vselej pri roki in v redu.
Jože Prosinečki: navodila opazovalcem po radijski zvezi.
nepomirjenimi potniki je odpeljal. Odpeljala se je tudi družina, ki se je vsaj dvakrat po pet minut vadila v vžiganju zastave 1300 s premikanjem .. .
Čatež: Američan z - nabodalom
Na Čatežu — bila je že noč — sta na parkirišče zapeljala dva prazna avtobusa. VOEPEL — REISEN in REMSCHEID je pisalo na njima. Dokumenti, ki sta jih imela voznika, so povedali; vozili je kupil Jordanec v Nemčiji. Preizkusne tablice sta imela avtobusa navezane tako, da so ju greli izpušni plini in daleč od luči.
Sicer je imel glavno besedo regloskop — naprava, ki pove, ah reflektorji pravilno svetijo. In takoj je treba pristaviti, daje bilo ves večer „šravfanja“ še in še: ta je moral spustiti dolgo luč, oni zamenjati žarnico. Američana iz Kalifornije pa sploh niso pustili naprej. Kriv je bil kakih pet metrov dolg čoln, pripet na še enkrat tako dolgo limuzino. Čoln zadaj ni imel svetil, poleg tega pa mu je iz zadka molel tri četrt metra dolg kovinski ladijski vijak — kot nalašč, da bi se manj pazljiv avtomobilist nanj nasadil. „Strahota! In vse to pri ameriškem standardu!“ mi je ušlo v beležko.
In še zanimivost s Čateža: moped, ki je hrumel kot dva buldožerja. Fonometer je poskočil, miličniki pa tudi. „Ta ropotulja ne sme naprej!“
Še številke in mnenje
Od petnajstih do 22. ure, ko se je končala ta ^cija, so miličniki ustavili nad 100 motomih vozil.
Denarno so kaznovali 45 voznikov: 28 jih je iz listnice potegnilo po 50 din, 17 pa po 20 din. Denar je pokazalo 14 tujcev.
V žep so morali vozniki poseči, če so nepravilno prehitevali ali z vožnjo v prekratkih varnostnih razdaljah ogrožali promet.
Osemnajstim so za manjše kršitve izrekli opomin.
Temeljito je bilo pregledanih 19 vozil, začasno pa izločenih 6 tovornjakov.
Poleg tega so miličniki napisali 5 predlogov za ,Jc sodniku za prekrške“, odvzeli dvoje prometnih dovoljenj in izdali en plačilni nalog.
Po mnenju komandirja Prosi-nečkega je akcija vsestransko uspela. To je bilo možno le z novim načinom — s skupinskim delom miličnikov, kakršnega se v zadnjem času čedalje bolj ali pa že predvsem poslužujejo.
„Najpomembnejši je psihološki učinek, ki ga pri tem dosežemo. Če voznik zagleda skupino miličnikov, to nanj dmgače vpliva, kot če bi ga ustavil en sam miličnik. Običajno že samo naša prisotnost dovolj zaleže.“
Tekst in foto: IVAN ZORAN
Varno ustavljanje motornih vozil: avtobus je miličnikova tablica STOP ustavila že na ovinku.
Neprekinjena črta pomeni prepoved prehitevanja. Zaradi slabih živcev je bil že marsikdo ob življenje. Vožnja v koloni je najboljši preizkus discipline voznikov.
STOPITE IZ KOLONE, PROSIM!
POTil
»Kriminalcev ne marajo«
rokomet
Dežurni poročajo
KA SO UKRADILI - Matiji Bojancu na Muhaberu je 28. avgusta dopoldne nekdo ukradel psico, vredno 1.000 din. Psica je bila priženjena, tat pa je odnesel tudi verigo.
RAZGRAJAL V ŽUŽEMBERKU - 28. avgusta so žužemberški miličniki pridržali do iztreznitve domačina Dušana Uršiča, ker je v gostilni razgrajal.
PRI VODNJAKU PRIPRT -Novomeški miličniki so 28. avgusta prkiržali do iztreznitve Jože Peršeta iz Nove^ mesta, ker je razgrajal v restavraciji „Pri vodnjaku**.
KDO JE BIL V SPALNICI? -
26.	avgusta je iz spalnice Marije Grabnar v Gor. Kamenju zmanjkal tranzistor, vreden 2.000 din.
KRAJA NA ZEGNANJU - 26. avgusta popoldne je v Rosalnicah zmanjkala kobila, last Darka Hudo-rovca. Tatvina se je zgodila pri Treh farah, kjer je bilo žegnanje.
NADLEGOVAL GOSTE - Črnomaljski miličniki so 30. avgusta zvečer pridržali do iztreznitve Huseina Jašaragiča iz Črnomlja, ker je v Kolodvorsld restavraciji nadlegoval goste in strežno osebje ter razgrajal.
OSUMLJENI SO CIGANI - V noči na 31. avgust so imeli tatove v Globodolu pri Berusovih, Murnovih in Kolenčevih. Odnesli so 20 kur. Kraje so osumljeni Berto Hudoro-vac, Adolf Brajdič in Franc Brajdič. Hudorovca so prijeli, Brajdiča pa sta še na begu.
SPET KRAJA V KAMPU - 31. avgusta je nekdo okradel turista iz Rotterdama, ki je prenočeval v novomeškem kampu. Ukradel mu je tranzistor.
MED KOPANJEM OB URO -Alojz Kovačič z Golobinjeka se ie 31. avgusta kopal v Temenici, nekdo pa mu je medtem iz oblačil ukradel uro, vr^no 150 din.
STRELJAL S PISTOLO - 30. avgusta zvečer je nekdo streljal na Pranca in Katarino Brajdič iz Žabjeka. Dejanja je osumljen Bojan Brajdič, ki pa je na begu.
SENO JE ZMANJKALO - Bur-
frjevim s Težke vode so v noči na september zmikavti odpeljali s travnika dve kopici sena.
PRI BELEM DNEVU OKRADEN
-	Milanu Jamnikarju iz Novega mesta je nekdo 2. septembra dopoldne izpred Kolodvorske restavracije v Novem mestu odpeljal pony ekspres.
Kradejo!
Martin Derganc iz Pišec bo spet dve leti in pol zaprt - Preživljal se je z vlomi
Zaradi treh velikih tatvin in enega poskusa takega dejanja je še ne
20-letni priučeni kuhar Martin Derganc sedel na zatožni klopi novomeškega okrožnega sodišča. Letos 13. aprila je prišel iz zapora, 22. aprila ponoči jpa je že zagrešil prvega v novi seriji vlomov.
Kot je rekel sam, dela ni dobil po prestani zaporni kazni, ker se ljuai s kriminalno preteklostjo povsod otresajo, zato je znova začel krasti.
Po vlomu v novomeški Market v Kristanovi ulici, kjer je vzel 920 din in nek^ blaga, je med prvomajskimi prazniki vlomil v brežiški Prosvetni dom. Tu je spečemu kinooperaterju iz hlačnega žepa izmaknil denarnico z 2200 dinaiji.
Ta čas se je lotil še šestih zaklenjenih garderobnih omaric v samcem domu podjetja Zasavje v Brežicah, toda tu ni bilo nobenega plena. Nadaljeval je 9. m^a ponoči, koje v
Novem mestu vlomil v kavarno Metropol in iz nasilno odprte blagajne ukradel 510 din, razen tega pa je vzel še nekaj sladkarij in pijač.
Senat pod predsedstvom Janeza Kramariča je Dergancu prisodil 2 leti in 6 mesecev strogega zapora. Obtoženec je skoro vse priznal. To so mu šteli v olajševalno okolnost, prav tako pa so upoštevali neurejene razmere, v katerih je rasel med puberteto. Po ločitvi staršev je živel pri živčni materi, zašel je v slabo družbo in kradel. Bil je zaprt in zdaj spet začel znova. Skoro ves denar, ki ga je pridobil na nepošten način, je porabil za hrano in stanovanje. Po drugi strani je moralo sodišče pri odmeri kazni upoštevati tudi to, da je specialni povratnik. Ce ga bo ta kazen streznila, bo še lahko stopil na pot poštenih ljudi. Sodba še ni pravnomočna.
Taka je obvozna cesta čez Štrekljevec in Stransko vas na Metliko, odkar obnavljajo asfalt na gorjanski cesti. Tovorni in avtobusni promet sta očitno ovirana, pa tudi vozniki osebnih avtomobilov, med katerimi tujci niso rekdi, so v nevarnosti. Da o neje volji ne govorimo! (Foto: R. Bačer)
Iz avtomobilov izginjajo vredne stvari
Zadnje čase na veliko vlamljajo v avtomobile na novomeškem in trebanjskem koncu. Tako je nekdo v noči na 1. september vlomil v avto Jožeta Rešetiča, parkiran v Kettejevem drevoredu. Naslednjo noč je bil žrtev tatov Nemec, katerega avto je stal pred „Putnikom** v Trebnjem. Neznanec je razbil trikotno okence, odnesel pa je spalno vrečo, potovalko s hrano, dva fotoaparata ter dva kovčka z oblačili. Nemec je bil oškodovan za najmanj 17.760 din.
Isto noč so .neznanci vlamljali tudi na Otočcu. Iz avtomobila romunskega diplomata Aleksandra Petrescuja niso sicer nič odnesli, medtem pa so nekemu Italijanu ukradli iz avta dva dežnika in očala.
V	noči na 2. september so v Trebnjem ukradli celo avtobus podjetja TRANSTURIST iz Škofje Loke, ki je stal na parkirnem prostoru. Neznani šofer je z njim prevozil okrog 300 km, naslednji dan pa so avto našli pri Poljanah. Razbito je bilo vetrobransko steklo, iz motorja je steklo olje, na obeh stfaneh je bil avtobus odrgnjen.
Kdor pušča ponoči avto zunaj, naj bo previden! Iz avta naj pobere vse vrednejše stvari, prav tako ni pametno puščati v predalu prometno in vozniško dovoljenje. Ce je v ukradenem avtu še dosti bencina, se lahko tatovi z dokumenti daleč odpeljejo, preden jih milica zasači.
ŠKOCJAN: VEC RANJENIH -
2.	septembra popoldne sta si v Škocjanu naproti pripeljala osebna avtomobila, ki sta ju vozila Jože Zupan iz Osrečja in Anton Kirn iz Goriške vasi. Pred srečanjem sta zavrla, vendar je Zupanov avto zaneslo v steber cestne ograje, od tam pa v Kirnov avtomobil. Anton Kirn in sopotnik Darko in Marija Godec ter Frančiška Kralj so se pri trčenju laže poškodovali. Gmotne škode je za 10.000 din. Jože Zupan je vozil brez dovoljenja.
ŽABJA VAS: ZAPELJAL NA CESTO - 27. avgusta dopoldne je, Novomeščan Milenko Stamenkovič zapeljal osebni avtomcA)il od trgovine KZ v Žabji vasi na cesto, ko je po njej pripeljal z avtom Jože Boltez iz Gabrja. Avtomobila sta trčila. Škode je za 3.000 din.
KANDIJA: ZADEL V ZAPORNICE - Franc Henigman iz Straže je 27. avgusta popoldne s tovornjakom pripeljal iz Smihelske v Volči-čevo ulico, ko so se spuščale želez-niSce zapornice. Z me^lnikom, ki je bil na tovornjaku, je zapornico zadel, nato pa je avtp zdrknil še v vrtno ograjo Žvegljeve hiše. Škode je za 1.000 din.
MIRNA: ŽENSKO PODRL -Marko Uhan iz Šentruperta je 28. avgusta zjutraj vozil proti Trebnjemu, na Mirni pa je nenadoma stopila pred avto 65-letna Marija Žgajnar, ki je prečkala cesto. Avto je Žgaj-narjevo zadel in jo zbil na tla, pri tem pa se je ženska poškodovala, da so jo morali odpeljati v bolnišnico.
NOVO MESTO: TRCENJE V CENTRU - Novomeščan Marjan Obranovič je 28. avgusta popoldne zapeljal avto z novomeškega Novega trga na prednostno Cesto komandanta Staneta, ko je po njej pripeljal Janez Bašelj iz Dol. Maharovca. Vozili sta trčili, gmotna škoda znaša 1.500 din.
DOL: VOZIL PO LEVI - Marjan Bevc iz Martinje vasi je 28. avgusta popoldne vozil iz Mirne proti Treb-njemu.vDolu pa mu je v ovinku po levi naproti pripeljal z avtom Ladislav Marolt iz Novega mesta. Trčenju se ni dalo izogniti, škode pa je za 8.000 din.
GOR. POLJE: AVTO V TOVORNJAK - '29. avgusta popoldne je Vlado Božič iz Gabrja vozil tovornjak od Soteske proti Straži. V Gor. Polju je zapeljal mimo stoječega tovornjaka, ko mu je naproti pripeljal z osebnim avtom Matija Lavrič iz Sadinje vasi. Vozili sta trčili, pri tem pa se je Lavrič poškodoval in so ga odpeljali v bolnišnico. Gmotna škoda znaša 8.000 din.
MIRNA: ZANESLO GA JE - 29. avgusta zvečer sta na Mirni pripeljala naproti z osebnim avtom Jože Lindič iz Pekla in s tovornjakom Alojz Felicijan iz Boštanja. Med srečanjem je osebni avto zaneslo na levo v tovornjak. Škode je za 4.500 din.
GOTNA VAS; NESRECA PRI PREHITEVANJU - Marjan Muhič iz Gor. Lahovnice je 30. avgusta zjutraj vozil avto čez Gorjance proti
Novemu mestu. V Gotni vasi je ustavil za kolono, ko pa je zapeljal naprej in zavil v levo, ga je prehitel motorist Jože Judež z Orehka. Motorist je trčil v osebni avto in je s sopotnikom Jožetom Pipanom vred padel na tla. Oba sta se laže poškodovala, škode pa je za 3.000 din.
KANIŽARICA: NI USTAVIL -
30. avgusta dopoldne je Miroslav I Rom z Dobličke gore vozil tovor- I njak od Vinice proti Črnomlju, v I Kanižarici pa je zmanjšal hitrost, ker I cesto popravljajo. Za njim vozeči I Jože Žvab iz Crmošnjic je z oseb- I nim avtomobilom trčil v zadnji del I tovornjaka. Škode je za 2.000 din. I
DRAGATUŠ: NI POGLEDALA
-	Marija Butala iz Šipka je 30. avgusta dopoldne v Dragatušu stopila iz avtobusa in hotela prečkati cesto, ne da bi pogledala, če je prosta. Prav tedaj je pripeljal mimo tovornjak Janez Cimerman iz Črnomlja. Koje opazil priletno žensko na cesti, je zavrl in zapeljal s ceste na travnik. Škode na tovornjaku je za 5.000 din.
KANDIJA : PREOZEK MOST -
31. avgusta zjutraj je Jože Ambrožič iz Podgrada pripeljal na novomeški most avtobus, čeprav imajo prednost vozila s kandijske strani. Naproti je namreč pripeljal drug avtobus, ki ga je vozil Ivan Longar iz Stranske vasi. Med srečanjem sta se avtobusa oplazila. Škoda znaša
3.000 din.
IRČA VAS: ZAPRL JE POT - I Anton Bonar iz Petan se je 31. avgusta z motorjem pripeljal po Šukljevi Ulici, ko je z dvorišča mehanične delavnice zapeljal na cesto osebni avto Anton Mariin iz Irče vasi. Zaprl je pot motoristu, zato je ta trčil in padel na tla. Bonar se je le laže poškbdoval, gmotne škode pa je za
3.000 din.
BRŠUN: PREKRATKA RAZDALJA - Ivan Papež s Suhorja je 1. septembra zvečer ustavil pred križiščem za Prečno in čakal prosto pot. Ker je za njim v prekratki varnostni razdalji pripeljal avtobus Anton Rukše iz Novega mesta, je trčil v zadnji del stoječega avtomobila. Škode je za 5.000 din.
GORNJA BREZOVICA: SRNA SKOČILA PRED AVTO - 2. septembra zvečer je Jože Strojin iz Mihovice vozil avto proti Šentjerneju, ko je v Gor. Brezovici nenadoma pritekla na cesto srnica, skočila na prednji del avtomobila in razbila vetrobransko steklo. Pri tem sta se laže poškodovali sopotnici Antonija Strojin in 18-mesečna Irenca.
Štiri tekme, ena točka
Črna nedelja v slovenski in zvezni konkurenci — Sevnici in Brežičankam nič z novinci!
Slaba bera dolenjskih predstavnikov v rokometnih ligah: na startu drugoligaškega prvenstva so Sevničani izgubili v Bosanskem Brodu z novinci in kljub okrepitvam za uvod pokazali staro rano. Še naprej bodo, kot vse kaže, le težko osvajali točke na tujem. Še hujši udarec so doživele Brežičanke, ki so prav tako izgubile z novinkami iz Labina — toda doma! Na domačih tleh so položile orožje tudi novinke v slovenski li^ rokometašice iz Črnomlja, medtem ko so Ribničani po nerodnem uvodu doma tokrat prin^ točko iz Kozine, največ po zaslugi odličnega Mikulina.
PREMIUM-SEVNICA 24:19
Več kot 1.000 gledalcev je pozdravilo zmago domačinov. Sevničani so popolnoma odpovedali v ob rambi, dobili kar 24 golov in izgubili obe točki. Domačini so zlahka prihajali do črte, od tam so zanesljivo zadevali gol, prekrške pa iz sedemmetrovk prav tako spreminjali v zadetke. Gostje so držali korak le do rezultata 8:8.
Sevnica; Možic, Papež 1, Simončič, Doblekar 2, Jurišič 1, Bizjak, Radič 7, Koprivnik, Stojs 1, Sile 5, Trbovc 2, Sirk.
E.R.
BREŽICE - RUDAR 12:13
V	zanimivi in cakovostni igri so gostje iz Labina csvojile obe točki; povedle so že v prvfli minutah in potem vodile do konca tekme. Nekaj pred koncem so vodile 12:10 in potem obdržale prednost do konca kljub naporom domačih igralk, da bi vsaj izenačile. Smerkolje-va in Toplakova sta bili najboljši domačinki.
Brežice: Zorko, Molan 1, Stauber
1,	Bah, A. Mišič 2, Smerkolj 3, V. Mišič, Engel, Toplak 5, Hribernik.
V. P.
JADRAN - RIBNICA 19:19
Domačini so vso tekmo vodili z nekaj goli razlike, pa vendar so Ribničani prav na koncu izenačili po zaslugi razpoloženega Mikulina, ki je dosegel kar 10 golov.
Ribnica; Lovšin, Abram, Žuk, Kersnič III., Matelič, Mikulin 10, Andoljšek 1, Ambrožič, Ponikvar 4, Kersnič I. 3, Kersnič II.
ČRNOMELJ - STEKLAR 11:17
Domačinke, novinke v ligj, so se prvi polčas presenetljivo dobro upirale gostjam iz Hrastnika, v nadaljevanju pa jim je zmanjkalo moči in so gostje iz nasprotnih napadov dosegle odločilne gole.
Črnomelj: Starešinič, Maruceli. J. Geltar, M. Geltar, Povše, Grgič 6, Sepec 4, Željko, Gizdavec, Švajger, Fortun 1, Rajgelj.
T. L.
GROŠELJ ČETRTI
V	soboto je bil v Mostarju tradicionalni, že 14. „Soko kup**. 25 modelarjev se je pomerilo v kategorijah F1 A, B in C. Med nastopajočimi je bil tudi Novomeščan Janez Grošelj, ki se je zlasti izkazal v F1 A, kjer je osvojil odlično četrto mesto, medtem ko je bil v kategoriji F1 C šesti. Zanimivo je, da je Grošelj, čeprav je nastopal sam in ni tekmoval v kategoriji F1 B, v skupni uvrstitvi osvojil deveto mesto za Novo mesto - med ekipami! S temi odličnimi rezultati je Grošelj dobil velike možnosti za uvrstitev v jugoslovansko reprezentanco.
košarka
Košarkarji Novoteksa so drago prod^ kožo na Vrtmiki, saj so se morali domačini, ki vadijo na lestvici, do zadnje minute boriti za zmago. Novo-I meški košaikaiji tako dokazujejo svoj letošnji napredek, saj so tudi najboljšim enakovredni na njihovih igriščih in bodo prihodnje leto, oboroženi z
I	izkušnjami, gotovo med najresnejšimi kandidati za prvo me-
I	sto. Iz B lige se bodo v A selili tudi Metličani: Beti je v Ljubljani sicer tesno premagala Zarjo, a ima šest ko! pred koncem toliko naskoka, da dejansko • nima nobenega strahu več, da
I	bi ne bili prvi!
NOVOTEKS-MARLES 95:65
Mariborski Večer je sicer zapisal, da gredo Mariborčani v Novo mesto po točke, a so doživeli katastrofo. [Od prve do zadrije minute so bili [domači košarkarji gospodarji položaja in z malo bolj smotrno igro bi lahko brez težav dosegli stotico. Prav na koncu so namreč popustili, tako da je Marles razliko, ki je bila že 40 košev, zmanjšal.
Novoteks: Splichal 26, Ž. Kovačevič 24, Kopač 9, S. Kovačevič 12, Ivančič 18, Šepetave 2, Piletič
4.
VRHNIKA - NOVOTEKS 90:85
V	usodnih zadnjih štirih minutah prvega polčasa so domačini dosegli 17 košev, Novoteks pa le 6. Namesto izenačenega prvega polčasa so imeli domači košarkarji kar 15 košev prednosti! V nadaljevanju so Novomeščani silovito pritisnili,, čeprav je S. Kovačevič že v 14. minuti šel iz igre s petimi osebnimi napakami. Tri minute pred koncem je bilo vse nared za presenečenje, takrat pa so se gostje zmedli in točki sta ostali na Vrhniki.
Novoteks: Splichal 22, Ivančič 22, Ž. Kovačevič 23, S. Kovačevič
8,	Piletič 4, Šepetave 4, Kopač 2.
ZARJA - BETI 82:89
Visoki center domačih Murko je povzročil Metličanom veliko pregla* vic, vendar pa domači niso mogU presenetiti, ko sta se razigrala Dau-tović in Medek. Z novo zmago so si košarkarji Beti praktično zagotovili sodelovanje v I. A SKL!
Beti: Dautović 27, Vergot 10,' Lalić 7, Rožič 14, Medek 19, Arbu-tina 12.
^ ^ ^ ^
^ i i i
Prihodnjo sezono dva!
Novoteks bo bržkone četrti v I. A SKL, z zaporednimi zmagami v B ligi pa napreduje • Beti
TREBNJE — V počastitev občinskega praznika je v streljanju z malokalibrsko puško zmagalo Trebnje I (Hrovat, Herceg, Ajdišček) s 553 krogi, pred drugo ekipo, ki je nastre-Ijala 551 krogov, in Novim mestom s 540 krogi. Pri mladincih je zmagala domača ekipa v postavi Lavren-šek, Hrovat, Žlajpah, ki je nastrelja-la celo 621 krogov. V posamični konkurenci sta zmagala Longar pri mladincih in Stane pri članih. (J.
BREŽICE — V prvenstveni nogometni tekmi conske lige-vzhod so Brežičani premagali B^ovce 2:1. Gola sta dala Božič in Mirkac. (V.
BREŽICE - V prvenstveni rokometni tekmi conske lige so domačini ugnali Alples z 21:17. Gorišek je dal 10 golov. Božič 5, Brežiški rokometaši so v nedeljo osvojili v Samoboru še pokal za prvo mesto na tamkajšnjem turnirju. (V. P.)
LESKOVEC - V mednarodni prijateljski rokometni tekmi so domačini premagali Celovec 24:13. Najuspešnejši strelec je bil N. Mlakar z 10 goli, najboljši igralec pa Urbanč. Kljub veliki zmagi so domačini zamudili priložnost, da bi goste še izdatneje premagah. (L. S.)
MOKRONOG - Na hitropoteznem šahovskem turnirju za avgust je zmagala Nada Peterle z 8 točkami, pred Hočevarjem s 7 in Zajčevo s 6. V skupni uvrstitvi vodi Peterletova s 66 točkami pred Zajčevo, ki jih ima 50. (J. H.)
RIBNICA - V prvenstveni rokometni tekmi conske lige so domačinke izgubile s škofjeloškim Sešir-jem 11:14, vendar so pokazale zelo dobro igro. Najuspešnejša ribniška strelka je bila Bršnikova s 5 goU. (F.
Črnomelj - v prvenstveni nogometni tekmi je Bela krajina izgubila v Zagorju z 1:3, čeprav je vf^ila in pri rezultatu 1:0 zastreljala še enajstmetrovko. (T. L.)
KRMELJ - V prvenstveni rokometni tekmi je fcmelj izgubil v Šmartnem 30:19, čeprav je bil ob polčasu rezultat še 13;13.XB. D.)
KRMELJ - Na septembrskem hitropoteznem šahovskem turnirju je med osmimi udeleženci, ki so igrali dvokrožno, zmagal Blas z 11,5 točke. Slede; inž. Sribar, Markovič, Žitnik, Pogačnik. (B. D.)
RIBNICA - Začel se je jesenski del dolenjske, rokometne lige, v kateri nastopajo letos tudi ekipe iz Črnomlja, Semiča in Šentjerneja. (F. L.)
NOVO MESTO — Na slovenskem taborniškem mnogoboju so čebelice Treh smrek iz Sevnice zasedle 7. mesto, starejfe čebelice Odreda Matija Gubca iz Brežic 6., pri starejših medvedkih pa so bili novomeški predstavniki Odreda gorjanskih tabornikov 8., Brežičani pa 11. (T. G.)
KOSTANJEVICA - V finalni tekmi turnirja v malem nogometu je Šentjernej premagal domačine 1:0. Gol je dal T ratar. (S. V.)
Šentjernej - v prvenstveni rokometni tekmi je Šentjernej premagal Sodražico 15:14. Najboljši pri domačih je bil vratar Ponikvar, pri gostih se je odlikoval Mrda.
ŠPORTNI KOMENTAR
Gostje so v mreži
Črnomaljke v slovenski ligi! - Dolenjske ekipe naberejo premalo točk na tujem
Začela so se tekmovanja v rokometnih ligah. V slovenski in zvezni konkurenci predstavljajo Dolenjsko štiri ekipe, tako kot lani. Namesto Brežičanov, ki so izpadli v consko ligo, so se v žensko republiško ligo uvrstile rokometašice iz Črnomlja.
Uvod ni bil kaj prida spodbuden, saj so Ribničani v prvih dveh kolih osvojili le točko, Črnomaljke so izgubile z izkušenim Steklarjem doma, v drugi zvezni ligi pa so Dolenjci utrpeli dva poraza, in to z novinci v ligi!
Zlasti je boleč poraz Breži-čank na domačem igrišču, pa tudi poraz sevniške ekipe v Bosanskem Brodu ima zametke že kar kronične bolezni:	slabe
obrambe in boječe igre v gosteh. Ce se bodo hoteli sevniški rokometaši utrditi v drugi zvezni ligi, bodo morali najprej popraviti prav to slabost. Ž okrepitvama Radičem in Doblekarjem, z novim trenerjem in z več izkušnjami bodo vsekakor morali ugrizniti tudi v to jabolko.
Rokomet je namreč bolj kot katerakoli druga igra „igra domačega igrišča**./ Sorazmerno najlaže je pomanjkljivo kakovost nadomestiti z veliko borbenostjo in ostrostjo doma, pred svojimi gledalci. To še posebej velja takrat, če sodniki zamiže na eno oko. Zato se navadno zgodi, da so gostje v mreži. Edino učinkovito zdravilo za to je hrabra in trda obramba in igranje „svoje** igre.
Prav slovenske ekipe igrajo znatno premehko na gostovanjih, zaradi tega dostikrat ostajajo tudi praznih rok. Te značilne bolezni bi se dolenjske ekipe morale čimprej otresti.
Ob opominih na težave kajpak ne gre prezreti velike^ uspeha rokometašic iz Črnomlja, ki so se z vztrajnim delom uvrstile v slovensko ligo in tako obdržale sloves dolenjske štiriperesne rokometne deteljice v slovenski in zvezni konkurenci.
J. SPLICHAL
BREZ BESED
S
■•■eeeeiBBeeeMBaeBeeeeeeBeBeeeBBBseeeeBeeeee
rOolenlsMmi]p^ed 20leti Gradnja kopališča na Mirni
ŽE PRED LETI so marljivi športni delavci na Mirni pričeli graditi kopališče. Delo je v redu potekalo in prepričani smo bili, da bomo kaj kmalu prisostvovali otvoritvi tega fizkulturnega objekta. Toda nastopile so težave. Gradbeni odbor si ne more nikamor več pomagati. Storil je že vse, da bi si izposloval še 1,500.000 din kredita, s katerim upa začeto delo dokončati. Vsaka akcija do sedaj pa je rodila samo zagotovila in obljube, ki graditeljem ne morejo nadomestiti gradbenega materiala. Ali bo Dolenjska res še nadalje zapostavljena? Krediti, s katerimi razpolaga Fizkultuma zveza, bi se morali enakomerno porazdeliti na vse predele naše republike! Dolenjska je dala ogromen delež v NOB, zato upravičeno pričakuje, da pri delitvi investicijskih kreditov ne bo prezrta. Ali naj započeto delo klavrno propade res samo zato, ker za Dolenjsko redno ni mogoče zagotoviti kreditov, dasi je znano, da se drugod gradijo najrazličnejši fizkulturni objekti? Naj bo kakor hoče, agihii fizkulturni delavci na Mirni še ne smejo vreči puške v koruzo, ker smo prepričani, da bo njihovo prizadevanje končno rodilo zaželeni uspeh: potrebni kredit se bo našel in moderno kopališče s športnim plavališčem bo v ponos in korist ne samo Mirni, temveč vsej Dolenjski.
ELEKTRIFIKACIJA vasi Ban in Javorovica dobro napreduje in bo predvidoma letos končana. Težje gre v Zameškem in okolici. Tudi njim je okrajni ljudski odbor nakazal en milijon dinarjev kot pomoč pri elektrifikaciji, ker pa sami nočejo nič prispevati in sodelovati, bo veijetno ostal milijon neizkoriščen. Tudi osuševanje Kozarij pri vasi Drama ob Krki lepo napreduje.
DOBER ZASLUŽEK nudimo tovarišem in tovarišicam, ki imqo svoje kolo, na območju krajev Črnomelj, Kočevje in Novo mesto. Podrobnejše podatke daje Uprava Dolenjskega lista v Novem mestu.
Iz Dolenjskega lista 28. avgusta 1953
Zgodilo seje.V.
IZDAJALSKE HLaCKE - Temno rdeče hlačke so postale za 23-let-no Nancy Cooper, prodajalko v eni izmed londonskih veleblagovnic, usodne. Ko se je na svojem delovnem mestu sklonila, je vodja oddelka z zanimanjem opazoval neobičajno barvo Nancynega perila. Ko seje pozneje spet nekaj sklanjala, je debelo pogledal, ko je imela na sebi modre hlačke. Pri preiskavi je morala prodajalka priznati, da sije iz lastnih zaJog brezplačno vzela modrček in hlačke in oboje navlekla žez svoje perilo. In še nasvet vsem prodajalkam s podobnimi nagnenji; Ne nosite mini krilc!
IZGUBA CASA - Siegfried Wla-dberg iz Frankfurta je v 36 letih zaprosil Anno Strokman za roko kar 384-krat in je dobil enako število košaric. Pri 385. poskusu seje Anne nepričakovano omehčala in Siegfried se je lahko nenadoma poročil z ženo svojih sanj. Morda bi jo moral prositi za roko pismeno v 385 izvodih. Prihranil bi čas, pa še precej mlajšo nevesto bi dobil.
ZNAK ZDRAVJA - Londonski otroški zdravnik dr. M. Hill je sprožil hude proteste svojih kolegov z izjavo, da je „umazani kolobar okrog vratu otrok najboljši znak zdravja, zato je tudi (iipor otrok proti pretiranemu umivanju normalen in-stinkt“. Ce bo s svojim odkrijem prodrl, se otrokom obetajo zlati časi.
VZDRŽLJIVOST - Knjiga svetovnih rekordov lahko zabeleži nov dosežek: V Alabami je bil obsojen na prisilno delo možak, kije zavrtel telefonsko številko in si olajšal dušo s kvantanjem. Dama na drugi strani žice je vzdržala 55 minut. Pa naj še kdo reče, da ženske ne znajo poslušati!
KAJ JE KRIZA - Nenehne težave v svetovnem denarnem sistemu je ministrski predsednik Swazilanda Makošini opisal takole: „Sploh ne vemo več, kaj naj počnemo. Podobni smo slepcu, ki v temni sobi išče črnega mačka, ki ga sploh ni.“ Po 20. v mesecu je po tej izjavi tudi velika večina Jugoslovanov nekje na svetovni ravni.
MAŠČEVANJE - Luis Mendoza, zaposlen v Luna parku havajskega glavnega mesta Honululuja, je po divjem prepiru s taščo privezal ubožico na klop orjaškega kolesa, s kakršnim se ponaša na primer dunajski Prater, spravil kolo v pogon in ga ustavil, ko je dosegla nesrečna tašča najvišjo točko. Tam jo je pustil vso noč. Ko so jo naslednje jutro rešili, je zeta neusmiljeno prijavila policiji in plačati je moral krepko globo, ki najbrž ni odtehtala blažene noči miru pred taščo. O, ti grda tašča!
KRIVIČEN UKREP - Policija v San Remu je morala ukrepati proti papigi, ki je zmeijala goste v bližnjem hotelu z „vražjimi požeruhi** in ,,smrdljivimi lenuhi**, vmes pa vreščala odlomke iz najnovejših italijanskih popevk. Vsi, ki so ji to znanje posredovali, so seveda ostali nekaznovani.
TATINSKA SRAKA - V okoUci Richmonda v ZDA so prekinili turnir golfa, udeleženci so zamenjali palice s puškami in odšli lovit srako, ki jim je neprestano kradla krogle. Po dolgem iskanju so jo zasledili, kruto ustrelili in našli v njenem gnezdu 16 krogci za golf. Tako je pač v ZDA - pri nas ne bi bili tako strogi, ker smo raznih srak preveč navajeni.
KRATKOVIDNOST - Angleški študent Albert Colhom je šestkrat ustrelil v svojo bivšo ljubo, ker mu je zabrusila, da je kratkoviden kot krt. Dekle je govorilo resnico, saj jo je odneslo brez najmanjše praske.
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Ne hodite z dežja pod kap
(Ne v Ameriko!) Vedno pogostejši so opomini, naj ljudje nikar ne silijo v Ameriko, ker dela pomanjkuje tudi tam. Mnogi slovenski delavci tožijo, kako stradajo, ker nikjer ne morejo dobiti dela. Nekateri se že vračajo domov. „Amer. Slovenec" piše 4. avg.;„Zadnji čas imajo rudarji kaj bomo življenje. Od kraja do kraja hodijo in vprašujejo po delu, vendar stalnega dela v rudnikih in topilnicah ne dobe nikjer in ga tudi ne bodo dobili pred jednim ali dvema mesecema. Velika večina Slovencev, kar jih pride iz Evrope, se potakne po topilnicah in rudnikih, ker se tukaj pri jako mučnem in težavnem delu najhitrejše prisluži. Njili življenje je nestanovitno, borno in nemirno. Raztreseni po vseh državah so v vedni dotiki z najrazličnejšimi drugoverniki, ki jim ne malokrat omajajo versko prepričanje in jih zvabijo v svoje zanjke, kjer pozabijo vero, narod, domovino in se odtujujejo svojim lastnim rojakom v Ameriki**. Zato, Slovenci, ne hodite brezmiselno z doma, dežja pod kap!
STARINE
Za ceno ne ve nihče
Vrednost starin je odvisna od muhaste mode
Anglija je zanesljivo največje tržišče starin na svetu. Od časov, ko je državljanska vojna pretresala to deželo, so minila tri stoletja in od takrat so oficirji, uslužbenci in trgovci prinesli iz kolonij na tisoče dragocenih predmetov - dragocene in manj dragocene, ki so postali starine.
Tako velja Anglija danes za državo z največjim številom trgovin s starinami. Devalvacija funta je nakup starin za tujce naredila privlačen. Cene postavljajo izključno po občutkih, po načelih ponudbe in povpraševanja. Starin pač ni mogoče delati kot pralne praške, potrebno jih je odkriti, potrebno je iskati nove izvore.
Trgovci navadno postavijo ceno za deset do 15 odstotkov nad vrednostjo, kljub temu pa je vsem znano: človek, ki se odloči za starino, je ne kupi zaradi nizke ali previsoke cene, ampak zato, ker mu je starina všeč. Kupci v trgovinah s starinami so zvečine drugi ljudje kot kupci, ki se pojavljajo na znanih londonskih dražbah. Tam vsak točno ve, koliko namerava odšteti za stvar, za katero je prav tako točno znano, koliko velja. Bokal za vino iz 14. stoletja — 220.500 funtov, par pištol za dvoboj - 60.00 funtov, Velasquezov portret - 2,3 milijona funtov. To so le nekatere izmed vrtoglavih cen, ki so jih izlicitirali na dražbah.
geografske karte iz 17. stoletja za 90 funtov. Vse stvari določa muhasta moda. Lepo okrašene sablje so se podražile za 80 odstotkov, srebrnina se je pocenila... Za
zbiratelje starin pa je tako ali tako važno le eno: ali jim je stvar, ki jo nameravajo kupiti, všeč ali ne ...
Maja 1972 sta vladi Sovjetske zveze in Združenih držav Amerike podpisali sporazum, s katerim se obe strani obvezujeta, da bosta združeno razvili in zgradili naprave za zbliževanje in spojitev vesoljskih ladij in postaj. Razvoj vesoljske tehnike in kozmičnih poletov sta namreč pogojena s tehniko spojitve vesoljskih ladij. Brez tega si ni mogoče zamisliti orbitalnih postaj — izhodišč za nadaljnje polete in laboratorijev za opazovanja Zemlje in vesolja. Orbitalne postaje, kot na primer sedanji ameriški Skylab, bodo krožile okrog Zemlje, na njih pa bo mogoče priti z vesoljsko ladjo. Prihoda take ladje na postajo pa si v brezzračnem prostom ni mogoče zamisliti brez zanesljivega sistema za spajanje obeh naprav. Tudi rešitev posadke iz pokvarjene vesoljske ladje je možna samo, če se ladji lahko sestaneta in imata vgrajen sistem za prehod posadke iz ene ladje v drugo.
Tako sta vladi vesoljskih velesil spoznali, da bi enoten sistem za spojitev lahko rešil marsikakšno življenje, hkrati pa tudi poenostavil vesoljski promet in predvsem zmanjšal stroške! Rešiti morajo zlasti tri vprašanja: 1. na tistem koncu, kjer se bosta ladji spojili, se morata konstrukcijsko ujemati - po domače rečeno, morata biti kot „mandelc in babca“ - to pa ni tako enostavno, že samo zaradi merskega sistema (v Ameriki
CCCP - USA objem v vesolju
merijo na cole, v Rusiji na centimetre!); 2. ujemati se morajo načini in sistemi za medsebojno odkrivanje - na področju elektronike in precizne optike je namreč stvar še dosti bolj zamotana; 3. v obeh ladjah mora biti enaka atmosfera ali pa je treba zgraditi posebno vmesno „čakalnico" za prilagoditev. V „Sojuzu“ na primer je atmosfera taka kot na Zemlji (pritisk 760 mm.Hg, 33 % kisika, 66 % dušika), v „Apollu“ pa vdihavajo Amerikanci čist kisik pod pritiskom 260 mm Hg!
Za zdaj se ne ujemata ruska in ameriška ladja v not)eni od omenjenih treh stvari, prva združitev v vesolju pa je predvidena že za leto 1975!
m
I
m
(Vas prišla na boben) Hudo je pri nas na Kranjskem, a tako pa le ni, kakor na otoku Sardiniji, kjer tamošnji uradni list naznanja, da se na dražbi proda 500 hiš v vasi Gatelli, torej skoro cela vas, zarad zaostalih davkov.
(Razpis) Na deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu pri Novem Mestu, — z dveletnim poučevanjem in slovenskim učnim jezikom, - izpraznenih je 9 deželnih ustanov za
priliodnje šolsko leto 1893/94, katero se prične 3. novembra 1893. Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja, lepega vedenja in so z dobrim vspehom dovršili vsaj ljudsko šolo. Prednost imajo laki kmetski sinovi, od katerih je upati, da sc bodo potem na svojem domu s kmetijstvom, vino in sadjerejo pečali.
Dolenjske Novico 1. septembra 1893
Cigan in cepec
Dobrepolja že od nekdaj radi udarijo, ako jim pride na pamet, in dajejo dober zgled vaščanom iz Ponikev, ki so oni dan v gozdu razbili bivališče ciganov in jih napodili, ker so se naveličali prosjačenja. Ciganov ne marajo videti še od takrat, ko so v Dobrepoljah mlatili s cepci. Tega je te dolga vrsta let.
Tako je bilo: v skednju so s cepci mlatili v dveh ali štirih pika poka, pika poka, ves dan, ves teden In cel mesec je bil naokoli, preden so končali. Bili so že vsega naveličani, kar jih je zmotil cigan, ki je pomolil glavo skozi vrata skednja in prosil vbogajme.
„Nimamo," so mu dejali in jezno tolkli naprej.
Cigan jih ni poslušal, pa je prosil še naprej, kakor je njegova tešča navada.
„Pusti nas pri miru,“ so ga opomnili mlatiči, vendar ni zalego, zato je namesto po slami začelo padati po ubogem ciganu. Komaj se je rešil. Ves potolčen in prete-
pen jih je šel tožit naravnost na sodni pečat.
„Kako je bilo? “ ga je vprašal sodnik.
„Prišel sem mimo pa sem jih poprosil za kos kruha. Namesto tega so me pa pretepli, “ je stokal.
„S čim so te tepli? “ je bil radoveden sodnik.
„V rokah so imeli ono stvar, ki se skrči pa iztegne in poči, da je joj“.
„In kaj je to? “ je vrtal dalje sodnik, ki je menil, da cigan laže.
Cigan se je obrnil h kmetom, vendar so se obtoženi Dobrepoljci napravili nevedne in niso hoteli o pretepu nič slišati.
,,Še videli ga nismo, nikar tepli, “ so izjavili.
Ciganu ni bilo prav. Pred sodnikom je mahal z rokami, kako se nekaj skrči im potlej iztegne, zato ga je sodnik spodil: „Izgini, da te ne vidim, kajti danes imam še obilo bolj pametnega dela!"
MARTIN KRPAN
P
Zlagana zgodba o stevardesah -resnica je drugačna ...
V ZRAKU .
Čaj ali mene?
Reklame o stevardesah so kajpak zlagane j
Eden izmed potnikov na leta- .^ lu London - Singapur je stekel ' v stranišče, pritekel iz njega čez hip popolnoma gol in napadel stevardeso. Dva stevarda sta ga le s težavo ukrotila ... To je za zdaj najbolj drastičen primer prave hipnoze, ki so jo me potniki ustvarile reklame o legendarnem klubu „5,000 metrov.".
Bajke so se začele, ko je „Super — Constellation“ preletel Atlantik le z nekaj moškimi potniki in prav toliko stevardesami. Prijazne gostiteljice so tedaj menda lansirale naslednji stavek: „Hočete čaj, kavo ali mene? “
V bitki za potniki so letalske družbe skrajševale obleke svojih stevardes d^eč nad kolena, jih oblačila v vse bolj drzne bluze in reklamirala svoja letala prav s stevardesami. „Naše stevardese vam izpolnijo' sleherno željo“, „Najlepše ptičice na nebu,“ Preživi noč z menoj!“ in podobne dvosmiselne stavke so si. izmišljale reklamne službe letalskih podjetij.
V lovu za potniki je največji korak naredila družba Air Jamaica: potem ko so stevardese postreže goste s čajem, so ob sentimentahii glasbi na višini 10.000 metrov priredile še revijo kopalnih kostumov.
Zaradi take usmerjenosti imajo letalske družbe obilo težav, da bi stvari spet postavile na pravo mesto in da bi vsem potnikom povedale, da so stevardese pač del nujno potrebnega aparata, ki morajo vedno kazati vesel obraz, znati nekaj tujih jezikov, osnove gostoljubja, ki morajo biti mlajše od 26 let (v večini primerov), višje od 160 cm in ki zaslužijo od 1400 do 3100 mark .
KEM.
KOLIČ.
MPRtlSKAVA
SNOV. KI jDOLZ ZBUJA MERA. ALERGIJO PALEC
ZNANI
NORV.
DRAMATI
EFIM
GELLER
PREDMET
SNOV
ZIVUENJE-^ SLOVJE j
SPROŽITEV! OROŽJA i
DRZ. BLAGAJNA
TRETJE
ALFI
NIPIČ
..„ELJ.	,
6HS&MEEL___________
■.____________________
CVETICA
iENOTA
UTMERA ZA ZLATO
D L JAKOSTI
FR.REKA
POSGOA Zfl UMJVANJL
lEL.TOKA
'P
NJORKA ’
I..
IZUMRLI PTIČ /ELIKAN
IZRAEL
SKA
LUKA
OVIJALKA
SAHBTST.
POGAN
SPANSKAi STENA I
NJUDESK
		
DELITEV
CELICE
POEZIJE
BREZ BESED
V stoletja skritem svetu
Obiskovalci Kostanjevice si lahko brezplačno ogledajo tudi bližnjo kraško Jamo - Narava gradi stoletja, človek uniči v trenutku
Samo dober kilometer makadamske poti iz Kosta-v njevice je potrebno preiti, da se pride do cilja, ki ga napovedujejo kažipoti ob nji — ,do Kostanje viške jame. Ta naravna znamenitost, čeprav manj znana med ljudmi, je vsekakor vredna obiska. Kostanje viškim turističnim delavcem in jamaijem je uspelo jamo pripraviti za
obisk in le malo truda je potrebno za ogled čudovitega dela narave, ki je v tisočletjih v temi iz vode in apnenca ustvapla edinstveno lepoto. 1
Pred vhodom v jamo so postavili manjši kiosk, kjer so obiskovalcem na voljo pivo in ostale osvežilne pijače, ki jih naravno hladijo v studencu. Sam začetek jame
Kapniki ob stopnicah napovedujejo, da spust ne bo zaman. (Foto; Cedo Negovanovič)
ni preveč obetajoč; ozek in nizek hodnik se spusti v globino in tu se že pojavijo prvi znanilci podzemeljskih lepot - manjši kapniki. Pravo razkošje pa jama odpre očem obiskovalca v „Kapniški dvorani“. Električna svetloba se lomi med kamnitimi zavesami, odseva od mno^h stalagmitov in stalaktitov ter kapniških stebrov, ki v igri svetlobe in fantastičnih oblik ustvarjajo v domišljiji podobe ljudi, obrazov in živali. Doživetje, ki ga lahko da samo še svetovno znana Postojnska jama.
Kapniški zid na koncu jame ob udarcu skrivnostno zazveni. Za njim se nahaja vsaj še kakšnih 60 metrov podzemeljskega kraljestva lepot, zavitih v večno temo, ki je veijetno ne bo nikoli razsvetlila luč niti videle človeške oči.
Žal pa se vdor človeka v jamo ne pozna samo v tem, da je razsvetljena in pripravljena za obisk, ampak tudi v uničevanju kapnikov, ki odlomljeni in odbiti nemo pričajo o številnih obiskovalcih, katerim je narava samo stvar za uničevanje.
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
JOŽE SPUCHIL
Slavko Pavlin, predsednik solidarnostnega stanovanjskega sklada, išče solidarnostne prostovoljce za betoniranje plošče svoje hiše, ki ni v soUdamostem stilu...
Brežiški rokometaši so dosledni: v slovenski ligi so se tako navadili izgubljati, da to počno tudi zdaj, ko so padli v consko!
Novinar ljubljanskega Radia v Novem mestu Rihard Šoper se tako pogosto vozi s svojim austinom, da ga bo zanesljivo očuval še, ko ljudje sploh ne bodo več vedeli, kakšni so nekoč au-stini bili...
Rešitev prejšnje križanke:
c c !T> I M
fe-iT) iL.K +1 j ftiMj
L A
ps J-JLLO.
niA K) !q;S	>	iD
•.	v	I	K	S
K
PRISTANEK V PRASKUPNOSTI
? p.' I ,M|e ,£■ X. ft-; A '0 g N A Lio 1 'O 11^
,1kj1 ^ll^ai-riLl
18. Vnovič je Paradižnik postroj'* svoje zidaije. Spet so morali navaliti kamnitih kla^ J'h zlo/jti v pravokotnik. Tokral skoraj večji, kot t ^il prvi.
Stavba — v tri nadstropja je — je dobila nad vrata napis. Napisal ga je umetfl^ ^ — la in glasil se je : OBCINSKA SKUPŠČINA KOŠATA PRAPROT:
Še en napis je moral izdelati ^ la. Nad vrati naj-večjega prostora v zgradbi je stalo: ODDELEK ZA GRADBENE ZADEVE.
„Tako!“ je zadovljno pomel roke Paradižnik, „Zdaj pa pričnimo s to našo urbanizacijo!“
Pol pravasi je odšlo na delo v prostore novega poslopja. Kamnite žige so dobili v roke in so čakali...
Potrkal je prvi pmsilec. S seboj je nosil kamnito ploščo. ,J*rošnja za lokacijsko dovoljenje“ je pisalo na njej. Dobil je žig! Nato je privlekel drugo z napisom „Prošnja za gradbeno dovoljenje“ in tretjo — „Prošnja /a vodovodni priključek“. Ko je prosilec znosil pred
LOVVRENCE HARVEV:
BEG IZ ZAPORA
S hribčka, na katerem je bil zapor, je nenadoma odjeknil predirljiv pisk sirene.
Martha je stopila k oknu in pogledala v noč. V daljavi so se risali zidovi zapora. Nekaj žarometov je preiskovalo okolico. Takoj nato je bilo slišati klice in nekaj strelov.
Skoraj že deset let sta Martha in njen mož Ed živela v senci zapora. Pogosto sta si želela oditi, čeprav sta vedela, da ne moreta. Hiša je bila stara, zemlja pa dejansko brez vrednosti, ker je bila tako blizu zapora. Nikoli ne bi mogla s prodajo dobiti toliko denarja, da bi si kupila hišo kje drugje.
Mimo tega sta bila preveč navezana na ta mali kos zemlje. Tu sta se naselila, ko zapora še niso zgradili. Tu so se rodili njuni sinovi in od tod so kreniU v svet.
Prisilila sta se, da sta živela zraven neprijetnega soseda, in se trudila, da bi pozabila na njegovo prisotnost.
Slišala je, kako gre Ed v kopalnico. Kmalu bo moral v službo. Bilje nočni čuvaj v tovarni.
Ed je bil ponosen na svoj pokhc. Prej sta komaj shajala z njegovo pokojnino. Odkar pa je našel novo službo, je bil njun gmotni položaj znatno boljši.
Ed je prišel iz kopalnice. Bilje zaskrbljen.
- Kaže, da je okoli zapora precej „gosto“, - je zamrmral.
Oblekel si je plašč.
- Ne skrbi, - je rekla. - Do sedaj so	gotovo	že	prijeli	tega
begunca. Pohiti, da ne boš zamudil.
- Zakleni vrata! - je rekel Ed, ko je odhajal.
Sedla je na stol in začela plesti. Kmalu je	nekaj	lopnilo po vratih.
Nekzy hipov je bila kot paralizirana v sUahu.
- Odpri, Martha! - je zashšala Edov glas.
Oddahnila si je. Šla je k vratom in jih odprla. Zagledala je Eda, za njim pa neznanega fanta z velikim revolverjem v roki.
- Ed! - je zavpila.
- Molčite! - je ukazal mladenič s strogim glasom,
Martha gaje skrivaj pogledala. Človek je bil morilec. To je prebrala
v njegovih očeh. Umaknila se je za npkaj korakov. Fantje porival Eda v sobo. Opazila je, da je njen mož prestrašen. Bila je prepričana, da begunec ne bi okleval, če biju bilo treba ubiti.
- Naredi, kot pravi, - jo je opomnil Ed.
- Bodite pametni in ostali boste živi. Ce bosta kaj poskušala, je z vama konec. Samo enkrat me lahko obesijo. Pravkar sem ubil stražarja in nič se ne bo spremenilo, če dam še vaju na spisek.
- Morda me tu ne bodo iskali, - je nadaljeval. - Najbolj veijetno so šh.na lov za tovornjakom, v katerem sem pobegnil s še dvema tovarišema. Ne vedo, da sem bil tako pameten, da sem skočil s tovornjaka že blizu zapora. Skrival se bom pri vas, dokler se stvar ne pomiri.
Zapornik je vrgel glavo nazaj in se zasmejal.
- Ce pa bi me kljub temu iskah tukaj, - je rekel, - se obnašajta popolnoma naravno. Sta razumela?
Martha je pokimala.
Jetnik se je obrnil k Edu.
- Kam ste biU namenjeni, ko sem vas srečal?
- V službo, - je odgovoril Ed.
Fant gaje nekaj časa gledal. Nato je dodal:
- Imate telefon?
- Da, - je pritrdil Ed. - V kuhinji je.
- Dobro, telefonirajte v službo in povejte, da nocoj ne boste prišli. Zlomili ste si nogo ali kaj podobnega. Pohitite!
Ko je Ed nehal telefonirati, je tudi kaznjenec stopil v kuhmjo. S praga je zavpil Marthi:
- Midva bova ostala tu, vi pa bodite, kjer ste. Pa pamet v roke. Zaprl je vrata.
Martha je vzela rjuho , ki jo je popoldne začela krpati, m spet sedla v naslonjač.
Delala je kake pol ure. Nato je zunaj zashšala korake in pridušene glasove, ki so se bližali.
Begunec je odprl kuhinjska vrata in zašepetal:
- Nikar jim ne povejte, da sem tu. Ce jim poveste, bom ubil vašega moža. Ste razumeli?
- Da, - je odgovorila Martha.
Kuhinjska vrata so se tiho zaprla. Koraki in glasovi so bili že čisto bUzu. Nekdo je potrkal.
Počasi je vstala, stopila k vratom in jih odprla.
- Kaj žehte? - je rekla.
- Iščemo pobeglega kaznjenca. Gotovo ste slišah hrup okoli zapora.
- Da.
- Lahko vstopim?
- Izvolite.
Martha je na široko odprla vrata in moški je vstopil. Bil je v uniformi jetniškega paznika. Za pasom je nosil revolver.
- Zakaj mislite, da bi begunec bil lahko tu, tako blizu zapora? -je vprašala Martha.
- Iščemo pač za vsak primer. PrijeU smo dva begunca na drugem koncu mesta. Ni zelo verjetno, da je begunec tu blizu, vendar ne smemo ničesar tvegati.
- Razumem, - je rekla Martha.
- Ste kaj slišali? - je vprašal paznik. - Kakšne nenavadne šume.
- Ne.
- Živite sami?
- Moj možje nočni čuvaj. Pred kratkim je odšel v službo.
.Martha je vzela rjuho, ki jo je krpala, in jo razprostrla ter gledala
paznika naravnost v oči.
Morate- razumeti, je pomishla. Ed je v nevarnosti. Nekaj moramo
storiti.
- Žal mi je, da sem vas vznemirjal, - je rekel paznik. - imejte vrata zaklenjena, dokler se vaš mož ne vrne. Lahko noč!
Odšel je, z njim ^a zadnje upanje. Ona in Ed sta bila obsojena: begunec ju bo gotovo ubil. Mrtve priče ne govore. Ničesar m mogel več zgubiti. Nenadoma je odjeknil revolverski strel. Zvok je prišel iz kuhinje. Nato je zaslišala glasove in hrup v hiši in zunaj. Začutila je veliko olajšanje, ko je zagledala moža.
- O, Ed! je zajecljala.
Položil ji je roko na rame in tiho rekel;
- Pomiri se Martha, vse je mimo.	*
V hišo je priteklo nekaj uniformirancev. Med njimi je bil tudi
paznik, s katerim je prej govorila. Stopil je k njej in se nasmehnil:
- Ne bo vas več vznemirjal, - je rekel.
- Kako ste zvedeh, da je tu? - je vprašal Ed. Mishl sem že, daje z mano konec.
- Rešila vas je žena.
-Ne razumem, - je rekel Ed. - Nič nisem slišal, da bi vas
opozorila.	_	.
- Nič ni rekla - je odgovoril stražar. - Toda poglejte sami. Razgrnil je rjuho, ki jo je Martha krpala. Na belem platnu je bila s
črnim sukancem izvezena ena sama beseda: Pomoč!
ume uradnike vse svoje plošče in ko jih je zvlekel spet na piano s potrdili vred, ki jih je prejel v uradu samem, je imel tu pred seboj ves gradbeni material za novo gradnjo, za svojo lično enostanovanjsko individualno hi — ši — co!
Tako približno je tekla urbanizacija v Košati praproti. Seveda, pred 500 000 leti ti še ni šlo tako, kot tik taka zadeva danes, v atomski dobi!
- BREZ BESED
PRVI MED ORAČI
V	Cerkljah ob Krki so se 30. septembra pomerili med seboj traktoristi-orači, vsi kooperanti. Na prva mesta so se uvrstili: Martin Godler iz Brezine, Jože Žmavc z Bojsnega, Martin Kovačič s Cmca in Franc Zevnik iz Jereslavcev. Ti štiije in rezerva Ivan Curhalek bodo jutri zastopali brežiško občino na republiškem tekmovanju v Draga-tušu pri Črnomlju. Srečanje v Cerkljah je organizirala sekcija za kmetijsko strojništvo pri Zvezi organizacij za tehnično kulturo v Brežicah.
V. P.
NOVO V BREŽICAH
SPET ZAMUDA. Knjigarno in papirnico že ves avgust oblegajo šolarji. Vsakdo je želel imeti do začetka pouka vse knjige doma. Pa tudi letos ni šlo. Se vedno mora prod^alka odgovarjati, da so knjige v tisku, da bo treba nekoliko počakati. Sicer pa smo zamud že vajeni, zakaj bi tokrat hoteli izjemo?
OBET ZA *62 STANOVANJ. V Vodnikovi in Jurčičevi ulici bosta prihodnje leto stala dva nova stanovanjska stolpiča. Graditi ju bodo začeli to jesen. Predračun^a vrednost zanju je osem milijonov dinarjev.
POLNE PRODAJALNE. V ti^go-vinah s čevlji je zadnje dni zelo živahno. Ljudje kupujejo jesensko obutev za šolarje, ki so te dni spet sedU v šolske klopi. Starši želijo čimprej oskrbeti otroke z obleko in čevlji za deževne dni, saj so nove pošiljke vsak dan dražje.
VSEGA NE BODO RAZDELILL Pred dnevi se je sestal ivzršni odbor temeljne kulturne skupnosti. Ta razpolaga letos z 1,2 milijona dinarjev. Del te vsote bodo namenili za večje investicije v naslednjih letih, letos pa bodo dobili porabniki za 12 odst. več sredstev kot lani. Dobro pripravljene akcge bo TKS financirala posebej.
Se nekaj asfalta. Cestno
komunalna služba pri občinski skupščini bo letos uredila in asfaltirala del ceste proti stadionu, Kettejevo ulico in okolico novega vrtca. Če bo na voljo še kaj denarja, bo prišla na vrsto tudi Gubčeva ulica.
breMe vesti
Sobotni vrvež na živilskem tigu v Brežicah. Stojnice so dobro založene s sadjem in zelenjavo vseh vrst. (Foto: Jožica Teppey)
Poglejino se v zrcalo!
Ali res tako malo cenimo svojo preteklost?
Nič novega ni, če je ta ali ona proslava v občini slabo obiskana, vendar se organizato-iji le vprašajo, komu je namenjena^ njim ali občanom. Z udeležbo končno pokažemo tudi svoj odnos do preteklosti in sedanjosti, odnos do družbe, v kateri živimo.
Komite občinske konference ZK v Brežicah je za v bodoče naložil družbeno-političnim organizacijam večjo odgovornost pri pripravah na počastitev praznika dela, dneva republike, dneva borcev, dneva vstaje in drugih praznikov. Letošnji 22, julij se ne sme več ponoviti. Kulturnemu programu pred spomenikom revolucije je tedaj prisostvovala le peščica občanov. Na prste bi jih lahko pre-šteh, zato je bilo toliko več nastopajočih, ki so, žal, peH in igrali le sebi.
Organizacije se ne smgo sprijazniti s tem, da je obisk na proslavah vedno manjši. Pripravam morajo posvetiti več po-zomosti. Ni dovolj, če vabijo le
lepaki. Preveč brezosebni so, zato je nujno potrebno spregovoriti o udeležbi med članstvom in po potrebi spremeniti programe teh proslav ter jih napraviti privlačnejše.
Abonmajska gledališka predstava, za katero vsak udeleženec plača vstopnico, najbrž tudi ni rešitev. Zanjo res niso potrebne posebne priprave toda vstop v dvorano bi vendarle moral biti prost vsakomur.
O teh stvareh bo v organizacijah še tekla beseda, saj se vendarle ne smemo zadovoljiti samo z ugotovitvijo, da smo proslavo organizirali, ljudi pa ni.
J.T.
KOSCI V BUKOŠKU
Pospeševalna služba pri 'Agrarii in vaška organizacija Socialistične zveze v Bukošku sta tudi letos spodbudili tekmovalni duh med kosci. Za nedeljsko tekmovanje z motornimi kosilnicami se jih je prijavilo dvanajst. Zmagal je Žerjav iz Trnja.
KRAVO JE ODPELJAL HRVAT
Kdo bi razumel vse vzroke in posledice, ki ^remljajo mesno krizo pri nas. Tudi odbomOc Ko-retič s Planine si beli glavo s tem, zato je na seji občinske skupščine vprašal, kako je mogoče, da je odkupovalec v Podbočju odklonil nakup krave, ki jo je ponujal kmet, da bi z izkupičkom poravnal račune in dolgove. Zadevo je na mah rešil nakupovalec s Hrvaškega, ki je ml^o kravo plačal po 9 din kilogram.
I
KRŠKE NOVICE
TECAJ in izpiti - Enajst sluša-teljic iz Kršk^a, Podbočja, Gorenjega Leskovca in z Rake je minuli teden sodelovalo na tečaju za pridobitev naziva polkvalificiranih kuharic, ki bodo pripravljale obroke v šolskih kuhinjah. Teoretični in praktični pouk je vodila tovarišica Murnikov, izpitna komisija pa je prišla iz Ljubljane, iz Centra za napredek gosp>o-dinjstva.
200 NOVINCEV - V Šolskem centru se je pred začetkom tega šolskega leta vpisalo v prve razrede skoraj 200 novincev: 120 dijakov bo sedlo v klopi strojnih in elektrotehniških oddelkov, v poklicni šoli kovinske stroke bo 60 novincev, v oddelku delovod«ke šole pa 25.
SE SLAČILNICE! - Sindikalna organizacija v tovarni celuloze in papirja „Djuro Salaj“, ki je ustanoviteljica plavalnega kluba „Celulozar“, se je to sezono res izkazala. Prav ta čas urejajo na bazenu klubske slačilnice, obljubili pa so tudi, da bodo kmalu uredili še klubsko sobo.
Se DVE RAZSTAVI - V okviru likovnih prireditev Dolenjskega kulturnega festivala bosta razstavi del akademika Franceta Miheliča sledili do konca sezone še dve: najprej se bo predstavil kipar Dušan TrW, za zaključek pa še jugoslovanski pionirji z grafičnimi listi na temo „Le vkup, le vkup, uboga gmajna“.
KR.SKI
tv
Novomeško podje^ Pionir ima pri graditvi delavnic, garaž in skladišča za Elektro Celje — obrat Krško na Vidmu še precej dela. Ko bo stavba dokončana, bodo asfaltirali tudi njeno okolico.
PRAVOČASNA OPOZORILA
Podružnica Službe družbenega knjigovodstva v Krškem se vestno prilagaja ustavnim spremembam. Predvsem je sklenila skrbeti za informiranje samoupravnih organov o poslovanju organizacij združenega dela, pomoč pa jim bo nudila tudi pri razvijanju notranje kontrole. S pravočasnimi opozorili bo poskušala preprečiti pojave nezakonitega in nepravilnega dela.
URESNIČEVANJE PROGRAMA
-	Po tem, ko so pred nedavnim odprli otroški vrtec v Kostanjevici, se že pripravljajo na gradnjo enakega objekta v Brestanici. Načrti so narejeni, denar zagotodjen, tako da bodo vzgojnovarstveno ustanovo, ki bo stala poleg brestaniške osnovne šole, izročili namenu verjetno že prihodnje leto jeseni. Program srednjeročnega razvoja otroškega varstva torej v krški občini res uspešno uresničujejo.
SPORAZUMNO
Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima bi lahko rekli tudi za nesporazume med upokojenci iz Kostanjevice in Senovega, ker se je zavlekla graditev stanovanj. Cene rastejo, zato vsako odlaganje pomeni čisto izgubo. V kratkem lahko pričakujemo sporazumno odločitev, kajti v komisiji, ki jo je imenovala skupščina, sta zastopana razen predsednikov društev tudi predstavnika obč. konference SZDL in Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje.
Za zvezke sama zasluži
v Leskovcu pri Krškem dobijo učenci vse knjige v šoli. Staršem je tako prihranjen velik izdatek. Že zvezki so dovolj dragi in za vi^'e razrede je treba odšteti zanje kar veliko vsoto.
Na podeželju si marsikateri učenec pomaga sam. Brigita Božič z Nemške gore je že ena tistih, ki so si sami zaslužili denar za šolske potrebščine. Za 400 din si je kupila zvezke, trikotnike, copate in druge stvari, ki jih bo potrebovala v šoli. Letos je že drugič obirala ribez pri sosedu.
„Delo ni prijetno", je dejala, „zlasti če je ribez moker. Vse prste razje. Takrat, ko dozori, ga obiramo od jutra do večera. To je priložnost, da tudi otroci zaslužimo kak dinar."
Brigita tudi sicer ne lenari. Za vsako delo prime, zdaj v vinogradu, zdaj na njivi ali na travnU^u. Zares brezskrbne počitnice ima le tedaj, če utegne za nekaj dni k teti na Bled.
Letos je v sedmem razredu. Učenje jo veseli, zato bi se po končani osnovni šoli rada šolda naprej. Upa, da bo že našla kakšno možnost za štipendijo, če se bo pridno učila. Dve leti bosta hitro mimo, v tem ča.su pa si bo najbrž izbrala tudi poklic. j_ j.
MILIČNIKOV MANJKA
Delavci postaje milice v Krškem in oddelka v Kostanjevici so preobremenjeni z delom zlasti v poletnih mesecih. To je čas dopustov in čas, ko se običajno poveča delovni obseg. Postaja ima sistemiziranih 26 delovnih mest, zasedenih pa je komaj 17. Že ta številka nas opozaija, da zaposleni v rednem delovnem času niso kos vsem nalogam, ki jih narekuje varnost.
Boštanj: temelji za novo šolo
6-milijonska naložba, v glavnem iz samoprispevka, spreminja kraj - MARLES prične montažo čez 45 dni - Prometni vrvež v vasi
Denar, ki ga prispevajo občani sevni^e občine za izgradnjo šol, že daje prve sadove: v ponedeljek je pričel buldežer gi^be-nega podjetja BETON iz Zago-ija kopati na boštanjskem gornjem polju. Podjetje mora v 45 dneh ur^ti spodnji del in okolico ter vse potrebno, da bodo lahko delavci MARLESA pričeli postavljati montažneele-mente za šolo.
Po izjavi ravnatelja boštanjske šole Ivana Snuderla bodo v prvi etapi zgradili 8 učilnic, kuhinjo z jedilnico, skupni prostor, ki bo za začetek služil tudi kot telovadnica, in vse sanitarije. Skupni pokriti prostor bo meril 1.100 površinskih metrov. Zagorski BETON bo za ta dela dobil 720 tisočakov, preostala ureditvena dela pa bodo veljala še 150 tisočakov. Montažna dela bodo to zimo že tako daleč, da bodo lahko takrat izvajali obrtniška dela.
Kot je novica o pričetku del na novi šoli razveseljiva za učence in učitelje ter vse vaščane, pa posebno učitelje skrbi promet mimo sedanje stare šole. Se vedno namreč obstaja nevarnost, da se šola zruši. Solni-
ceste, ki bo zaprta zaraai gradnje mostu. Strah vzbujajo prikoličarji, ki bodo vozili 'MARLESOVE elemente. Mnogi mislijo, da bi bilo zato pametneje izravnati nekatere ovinke v Dolenjem Boštanju. Uganka je namreč, kako bodo ti tovornjaki vozili skoz ožiro med mesnico in stanovanjsko hišo v Boštanju. Za ta težki promet razen omenjenih ovinkov ni ovir, občinska cestna služba bi morala nadaljevati tam, kjer bi že zdavnaj morala: pri jaških kanalizacije in podobnem, kar so vaščani že pripravili. Doslej tod še ni bilo tako veliko gradenj. Vse, kar se bo poslej do^jalo, bo terjalo tudi nekaj potrpljenja, seveda pa bo
Udarništvo
KS Krmelj — tovarna — občani
Zares gre! Kjer je bila v ponedeljek še koruza in druge poljščine, sta bila že ta dan narejena pot in prostor za gradbene barake. Kmalu bo kaj gledati.
kom je uspelo, da je po cesti mimo šole omejitev za promet s tovornjaki do treh ton. Sedaj pa širijo cesto pod šolo tako, da bodo po njej lahko preusmerili promet iz zasavske
„Krajevna skupnost je lepa beseda," je dejal vodja nabave v krmeljski METALNI Alojz Ko-stevc v razgovoru s sekretarjem sekretariata CK ZKS Francem Šetincem. „Krajevna skupnost brez denarja ni nič," je nadaljeval. Vseeno krmeljska krajevna skupnost lahko ponosno kaže na svoje uspehe, čeprav je za svoje delo dobila bore malo pomoči.
Tepe jo namreč ključ, po katerem se deli občinska pomoč; med drugim je odločilno število prebivalstva, Krmelj z vasmi pa ne premore niti 1.000 prebivalcev. Tu so se doslej v glavnem zanašali na lastne sile: tovarišu Šetincu so lahko pokazali tovarniško menzo, barvamo, avtobusno postajo, prostore za športnike. Na računu imajo 500 tisočakov za nove proizvodne prostore, ki so si jih leto za letom pritrgovali od ust vsi delavci METALNE. To lepo tradicijo kraja, da so se ljudje pripravljeni odreči marsičemu, da ^adijo tovarno in olepšujejo kraj, je razen tovariša Šetinca pohvalil tudi glavni direktor mariborske METALNE Boris Vadnjal. Takšna pripravljenost ljudi je namreč temelj za odnose v vsej METALNI, ki zaradi težav in obilne konkurence v kovinski industriji ni v lahkem položaju.
A. Ž.
marsikateri trenutek kazalo izkoristiti še za kakšno akcijo.
A. ŽELEZNIK
SEVNIŠKl PABERKI
LEPAKI NISO VSE - Nad 400 aktivistov in borcev iz sevniške občine se je udeležilo velikega shoda minulo nedeljo v Kozjem. Samo iz Zabukovja se jih je odpeljalo več kot 50. Lepake za to prireditev je bilo kar težko najti v množici ostalih: za tombole, tekme ipd., kar preplavlja vse drogove in ograje v mestu. Spet se je videlo, kaj zmore dobro obveščanje med člani v borčevski organizaciji in delo SZDL med aktivisti samimi.
NAJBOLJŠE STAREŠINE V SEVNICI - Čeprav je bilo tekmovanje in ocenjevanje sposobnosti rezervnih vojaških starešin sevniške občine še pred dopusti, so rezultati znani šele sedaj. Na težkih preizkušnjah ni padel niti en starešina iz Sevnice, lOmelja in Loke. Tudi udeležba je bila vzorna. Po uspehih pa si sledijo: Sevnica, Krmelj in Loka.
UPOKOJENCI V BELO KRAJINO IN NA KOČEVSKO - Sevni-ško društvo vabi svoje člane spet na zanimiv izlet. V soboto 15. septembra, si bodo z avtobusi ogledali na poti preko Gorjancev Metliko, Črnomelj, Kočevje in Ribnico. Ustavili se bodo tudi na Turjaku. Prijave zbirajo v društveni pisarni v Domu upokojencev ob ponedeljkih in četrtkih.
TABORNIKI: PONOVITI AKCIJO - V prošnjah za pomoč pri ureditvi okolice taborniškega doma, s katerimi so se obrnili na sevniške kolektive pred dopusti, niso naleteli na kaj prida odmeva. Kot smo že poročali, so se odzvali le v JUTRANJKI in sevniški krajevni skupnosti. Taborniki bodo prosili še enkrat.
POMNIK NEUČINKOVITOSTI? Na lesenem sevniškem mostu že mesece stojijo znaki za zoženje, odstop prednosti in podobne ovire zaradi potrebnih del na mostu. Vse kaže, da je delovodstvu Cestnega podjetja zmanjkalo sape. Lažje je pač postaviti znake, kot odstraniti oviro!
SKVNI^[IVKS1\\II
Otročički, lom z vami
Zmogljivosti vrtcev v trebanjski občini so izkoriščene - Oskrbnine za varstvo različne
v trebanjski občini imajo tri vrtce za dnevno varstvo predšolskih otrok, v katere je bilo letos vključeno 112 otrok. Od tega jih je novi vrtec v Trebnjem obiskovalo 55, na
»Zadovoljen sem...«
Pred Kolinsko, tovarno za predelavo krompiija, na Mirni, se vsak dan ustavlja vse več vozov in kamionov, ki vozijo letošnji pridelek krompiija iz bližnje in širše okolice. Cas odkupa se je začel in kme^e po dogovorjenem redu vozijo polne vozove na tovorno tehtnico, da jim zmeri v kilogramih sadove nelahkega dela na polju.
Med čakajočimi vozniki sem se zapletel v kratek pogovor s Francom Ajdeščkom iz Stana, vasi, nedaleč od Mirne.
„Okoli tisoč kilogramov sem ga pripeljal!" pravi, medtem ko vodi par konj do tehtnice." Nekaj sem ga pustil za seme in za hrano, ostalo pa bo šlo v tovarno za predelavo. Zelo sem zlovoljen, da smo kmetje dobili stalnega, zanesljivega kupca našega pridelka krompiija. S tem smo se rešili vsakoletnili skrbi, kain z njim. Človek celo pozabi daje odkupna cena malo nizka."
• Enakega mnenja so bili tudi drugi kmetovalci, ki vklijo v Kolinski trdno točko, na katero se lahko oprejo prvi razvijanju svoje osnovne dejavnosti.
Mirni 36 in v Mokronogu 21 predšolskih otrok. Poleg njih so vrtce obiskovaU tudi šolski otroci v oddelkih podaljšanega bivanja. Vrtec v Trebnjem je bil tako čisto zaseden, medtem ko sta vrtca v Mokronogu in na Mirni izkoriščena že preko svojih zmo^jivosti. Ravno zaradi tega v občini ni bilo mogoče organizirati varstva otrok do trećega leta starosti. To varstvo bo možno izpeljati le v primeru, da se oddelki podaljšanega bhranja otrok preselijo v šole, kamor spadajo. Ker pa v samih šolah ni ne ustreznih prosto-
rov ne potrebnih kadrov, se rešitev varstva otrok do trećega leta starosti lahko reši šele takrat, ko bo v Trebnjem zgrajena nova šola.
V	^ladu z družbenim prizadevanjem o odpravi socialnih razlik pri mladini so vrtci uvedU razhčne oskrbnine. Starši jih bodo v bodoče plačevali v skladu z dohodkom na družinskega člana. Najmanjši mesečni prispevek naj bi bil 60 din za tiste, ki imajo na mesec do 400 din na družinskega člana, največji pa 360 din za tiste, ki imajo 1300 ali več dinarjev na družinskega člana.
TRIMO: dali so predlog
Delavski svet trebanjskega Trima je na svoji seji 23. avgusta razpravljal
o	možni integraciji podjetja v Združeno podjetje slovenskih železarn in sprejel sklep, da predlaga ZPSŽ, da se kot enaicopraven član vključi v interesno skupnost predelave. Kot pobudniki za integracijo so poslali pismen predl^ in zdaj čakajo, da o njem v ZPSZ razpravljajo in dajo odgovor.
Od vključitve pričakujejo, da se bo pospešeno reševala koordinacija razvojnega programa in oskrba z materialom, da bo možen usklajen nastop na domačem in tujem tržišču ter da bo zagotovljena boljša osnova za finančne in kreditne odnose.
Trimo bi tudi po vključitvi obdržal sedanjo obliko p<^jetja in bi ostal samostojna skupnost z vso ekonomsko samostojnostjo. ZPSŽ pa naj bi opravljalo sporazumno določene funkcije.
Trebanjski okoliš ima šc dovolj neizkoriščene delovne sile in bo lali-
SAMI ZA CESTO
Prebivalci vasi Skrljevo so sami zbrali potreben denar za asfaltiranje več kot kilometer dolge ceste. Denar so začcU zbirati že lansko leto in pri pripravljanju cestišča sodelovali tudi s prostovoljnim delom. Upali so, da bo cesta končana že junija, pa se je pri gradnji zataknilo, tako da bo dokončno urejena šele drugi mesec.
ko razvil možnosti večje predelave jekla, kar je v skupnem interesu vseh slovenskih železaijev. Že danes se podjetje Trimo pojavlja kot najmočnejši odjemalec hladno oblikovanih profilov jeseniške železarne.
TREBANJSKE IVERI
TREBNJE: LEPOTNI OKRAS -Na terasi motela ob cesti prvega reda stoji pločevinasta naprava, ki daje motelu posebno „estetsko" podobo. Videti je, da se nihče ni domislil, da bi pripravo za pečenje čevapčičev ali kar že je, spravil na manj vidno mesto.
MIRNA: ČUDEŽNE LINIJE -Poseben hokus pokus doživi človek, če kliče po telefonu z Mirne kakšno številko iz Novega mesta. Ob stalnem vrtenju ene in iste številke se oglašajo razni neželeni in jezni imetniki telefonov, samo pravi se ne oglasi.
VELIKI GABER: MRTVI V STISKI — Pokopališče v Velikem Gabru je že tako polno, da kmalu ne bo več prostora za nove pokope. Prebivalci naj torej lepo živijo in naj si nihče ne zmisli, da bi morda odšel k večnemu počitku.
TREBANJSKE NOVICE
Kmalu: zavrtiš, dobišl
Tudi pošta, telegraf in telefon bodo do leta 1975 občutno napredovali - To je potreba
Petletni razvoj ptt prometa je na območju črnomaljske občine planiran skladno s splošnim pospešenim razvojem, kajti na vseh področjih hočejo v tem času toliko naprej, da bi se znebili pečata zaostalosti.
Leta 1970 je bilo na primer v poštni enoti na območju občine zaposlenih 22 ljudi, ustvarili so
1,738.000	din celotnega dohodka.
PREMALO SLOVESNO
Na območju črnomaljske občine deluje 6 matičnih uradov, toda niti eden nima spodobne sobe ali dvorane za poročne obrede. V vsem povojnem obdobju občina ni bila finančno sposobna opremiti vsaj enega prostora tako, da bi poročni obred dobil slavnostno vzduge. Vs^o leto to stvar obravnavajo kot nujno, toda zaradi še bolj nujnih zadev ostaja pri starem.
ČRNOMAUSKI DROBIR
PIŠE, DA SE NE SME - V okrožnici, ki jo je pred poletjem krajevna skupnost razposlda občanom, piše, da ni dovoljeno metati papirjev in odpadkov po tleh na mednih ulicah. Po novem odloku so ^di kazni ostrejše, vendar navlaka še ni izginila, kazni pa ni.
KONEC POČITNIC - Tudi za odbornike občinske skupščine se bodo v prvi polovici septembra končale počitnice. Na prvi skupščini bodo obravnavali uspehe v gospodarstvu v prvi polovici leta, problematiko kmetijstva in gozdarstva ter poročila sodišča.
TO JE MNOŽIČNOST! - TVD Partizan bo prve dni septembra spet vpeljal redno vadbo, za natančen urnik pa bodo interesenti izvedeli pravočasno. Med telovadečimi bo spet okrog 300 otrok.
KONCNO IGRISCE NARED -Podjetje BEGRAD je uredilo asfaltno igrišče za košarko pri novi šoli v Loki. Na rokometnem igrišču pa urejajo novo razsvetljavo.
leta 1975 pa računajo na 32 ljudi in kar na 4,500.000 din realizacije.
Tako povečanje bodo lahko dosegli ob predvidenih novih naložbah, začrtanih tudi v srednjeročnem razvojnem programu občine. Tu piše, da bodo:
- razširili avtomatsko telefonsko centralo v Črnomlju od zdajšnjih 200 na 600 lokalnih priključkov;
- nabavili in opremili novo avtomatsko telefor^sko centralo na Vinici s 40 priključio in zanjo zagotovili potreben prostor;
- povečati število medkrajevnih telefonskih zvez med Novim mestom in Črnomljem od sedanjih 11 na 30;
- povečali število medkrajevnih telefonskih zvez med Črnomljem in Metliko od 6 na 12;
- povečali število medkrajevnih telefonskih zvez med Črnomljem in Vinico od ene same sedanje na 3;
- razširili krajevno kabelsko omrežje v Črnomlju.
Uresničitev teh načrtov je deloma že v teku, največ del pa bo opravljenih v prihodnjih dveh letih. Potem Črnomelj tudi za zunanji svet ne bo tako nedosegljiv po telefonu, kar mrgolelo bo zasebnih telefonskih naročnikov in ob iskanju zveze z oddaljenimi kraji ne bomo več izgubljali živcev
VEČ BO TRGOVIN
Čeprav se zadnje čase izboljšuje stanje trgovske mreže v mestu in na podeželju, pa je očitno,' da bodo morali trgovci obnoviti ali na novo odpreti več lokalov, če bodo hoteli kupce obdržati. Predvideno je, da bo podjele Dolenjka prenovilo tri lokale v Črnomlju (nekatera dela so se že začela), enega na Vinici in na novo zgradila trgovino v Kanižarici. Zadruga gradi tržnico v Črnomlju, računajo pa tudi na gradnjo svoje trgovine na Vinici. Jugotehnika je v mestu že začela graditi lokal, čakajo pa še PETROL, da bo izpolnil dolgoletno obljubo o postavitvi bencinske črpalke na Vinici.
ŠE BREZ TELOVADNIC
Začelo se je novo šolsko leto, šole v Dragatušu, Starem trgu in Črnomlju pa se bodo morale spet znajti pri pouku telesne vzgoje, ker ni telovadnic. Manjka pa tudi ustrezni strokovni kader, saj bi na šolah, v te-lesnovzgojnih dništvih in v delovnih organizacijah lahko zaposlili 10 učiteljev telesne vzgoje.
Moti se, kdor misli, da imetniki stavb dobro zaslužijo z oddajanjem sob samo v turističnih krajih. Črnomelj je na primer običajno malo podeželsko mestece, pa izkoriščanje podnajemnikov vseeno cvete.
Izkoriščani so običajno tiho, vse potrpijo, da imajo le streho nad ^avo. Zgodi pa se, da včasih le komu pri-kipi. Takrat se zateče k oblasti po pomoč. Pred kratkim se je tako razkril primer F. K. s Ceste Belokranjskega odreda.
Občan F. K. ima svojo hišo. Eno sobo z dvema posteljama oddaja trem dekletom, v skromen kletni prostor pa je vzel družino. Vsi podnajemniki imajo
Če to ni oderuško!
skupno stranišče. Vsak mesec prineso gospodarju vsaj 1.000 dinarjev za najemnino, toda to se lastniku še ni zdelo dovolj. Julija je zahteval od stranke v kleti kar 500 din stanarine. Ker se je podnajemniku zdelo to očitno izkoriščanje, se je uprl, toda gospodar mu je za pet dni odklopil vodo in elektriko, četudi stranka to posebej plačuje.
Profitarstva pa s tem še ni konec. Gospodar, ki na račun podnajemnikov dobro zasluži, ne da bi s prstom mignil, ni nobenega stanovalca prijavil. V prijavi osebnega dohodka za leto 1972 pa je navedel, da ima od oddajanja sob 6.000 din zaslužka. Kje pa je še druga polovica?
Ta primer v Črnomlju ni osamljen, prav zato bo treba F. K. in njemu podobnim stopiti na prste, kajti gre za izkoriščanje delovnih ljudi in poskus slepaijenja države.
‘ Hočete vedeti, kaj se pri nas godi? Naročite Dolenjski list!
UREJAJO LJUBLJANSKO CESTO
Delavci Cestnega podjetja Ljubljana urejajo Ljubljansko cesto v Ribnici, to je del ulice od Delavske univerze preko Pungrta. Pri kopanju rova za kanalizacijo in vodovod so naleteli na velike skale, ki otežujejo dela in jih bodo tudi podražile. V tem delu ulice bodo uredili pločnik, cesto pa še asfaltirali. Dela bodo veljala okrog 400.000 dinarjev.
MALA ANKETA
Dopust
Ha svidenje v Grčaricah
v nedeljo še morajo gostje odlično počutiti
Pripravljalni odbor za organizacijo proslave treh jubilejev v Grčaricah (30-letnice borbe v Jelenovem žlebu, 30-letnice zloma plave garde v Grčaricah in 70-letnice domačega gasilskega društva) dela na vso moč. Trudijo se, da bi se množica gostov, ki naj bi se udeležila proslave 9. septembra v Grčaricah, kar najbolje počutila.
„S čim ste bili zadovoljni in s čim ne v počitniškem dpmu ter v Novem gradu? “ smo vprašali nekatere, ki so letovali avgusta v domu Počitniške skupnosti Ribnica v Novem gradu (Cit^a nova) v Istri.
ANTON MIHELIČ, INLES, Ribnica: „Motijo me poplave v kleti počitniškega doma. Sicer pa je na dopustu glava sproščena. Morje je blizu, šiht daleč. V trgovini je vrsta dolga kot v Ribnici. Okoli doma manjkajo parkirni prostori, da bi bili avti v senci, in park. Plaža bi morala biti bolje urejena."
JOŽE PELC, KOTACEN, Ljubljana: „Z bivanjem v domu sem zadovoljen. Je mimo. Zabave je dovolj v mestu. Trgovine so kar dobro založene, le denarja primanjkuje. Na plaži bi morali biti vsaj smetnjaki, ker leže zdaj smeti laižem laražem. Tudi kakšen pomol bi lahko bil na naši strani zaliva, saj je med oseko morje tako plitvo, da niti plavati ne moreš. Tudi morske ježke bi morali pred sezono očistiti po dnu. Z malo dobre volje bi se vse to dalo urediti."
MILKA AMBROŽIČ, INLES, Ribnica: „Z bivanjem v domu sem zadovoljna. Predlagam, da bi v kuhinji uredili odtok, v sosednji kleti pa bi lahko postavili še kakšno mizo, da bi jedli kar tu in ne bi bilo treba prenašati kuhane hrane v sobe. Trgovina je premajhna: predolgo je treba čakati, da prideš na vrsto. En
UgotovUi so tudi, da se je doslej občinski konferenci SZDL Ribnica na dosedanje pozive javilo šele okrog 50 nekdanjih aktivistov OF z ’ območja od Baija do Kolpe. Ponovno prosimo vse nekdanje aktiviste, naj pošljejo svoje prijave občinski konferenci SZDL Ribnica čimprej oziroma naj se udeležijo proslave 9. septembra v Grčaric^ ter se tam prijavijo. Prijave potrebuje iniciativni odbor za ustanovitev okrpžnega odbora OF za čim popolnejšo evi-
■■••■••■■■■■■■■■■■■••■•■••■■■■•■■■•■■■■■••■V
■
prodajalec je res premalo. Biti bi	Š
jih moralo več ali pa naj bi ure-	•
dili celo samopostrežno trgovi- S no. Plaža je slabo urejena. V na- s šem domu pa bi morala biti v ■ kopalnici še topla voda.“	S
REZKA MlHELlC, INLES, . : Ribnica: „V trgovini, ki je blizu • doma, bi morili prodajati tudi ■ meso in več sadja, da nam ne bi s bilo treba le zara4i t^a v mesto. ; Lani sta bila v trgovini dva pro- S dajalca, letos pa le eden, kar je 5 premalo, saj moraš, predvsem 5 zjutraj, čakati v vrsti po pol ure S in več, da si postrežen. V kopal- s nici pogrešam toplo vodo. Stra-	8
nišč je premalo, tako da mora-	8
mo vča^ čakati v vrsti. Domu	i
manjka še igrišče za otroke, ki se	S
zdaj nimajo kje zabavati in po-	S
tem kakšno ušpičijo. S plažo pa	;
nisem zadovoljna, ker je zasme-	S
tena, v vodi je potao ježkov in še	S
drsi.“	i
FRANCKA GORNIK, IN- ; LES, Ribnica: „Ženske v domu 8 najbolj pogrešamo kopalnico s 5 tušem in toplo vodo. Morda bi v 8 domu lahko imeli svojo kuhari : co. Verjetno bi prišla sem poleti | lahko ena iz menze našega pod- ■ jetja. Ce gremo na hrano v druge S počitniške domove, nam samo s za kosilo zaračunajo več, kot bi S sicer porabili oziroma plačali za J ves dan. V trgovini bi lahko pro- s dajali še meso in več sadja. Sicer 8 pa je z ostalim trgovina pri do- S mu kar dobro založena. Plaža je ■ slaba, plitva, polna ježkov in S smetna, saj ni nikjer nobenega : koša za smeti. Pri domu pa bi ■ imeli lahko otroško igrišče, na 8 katerem bi bila preprosta, cene- S na igrala."	:
JOŽE PRIMC :
denco nekdanjih sodelavcev.
Proslava v Grčaricah, na kateri bodo občine Kočevje, Ribnica in Ljubljana-Vič-Rudnik podelile okrožnemu odboru OF domicil (domicilne Hste je izdelal akad. slikar Vladimir Lakovič), se bo pričela že 9. septembra zjutraj, parada in politično zborovanje s kulturnim programom pa bo ob 11. uri. Od 13. ure dalje bo ljudsko rvanje; obilo bo posrbljeno za pijačo in jedačo ter zabavo.
Organizatoiji bodo poskrbeli tudi za prevoz v Grčarice, kamor bo vozU avtobus iz Ribnice oziroma Dolenje vasi..
Torej - iia svidenje v Grčaricah!
občan
vprašuje
rmedved odgovarja^
Medved: Sem slišal, da je po enem letu potrebna nova šola v Loškem potoku temeljitega popravila, da je vsa streha zanič ...
Občan: Kaj ne poveš! Pa so Potočanje že hoteli podreti staro Franc-Jožefovo šolo, ki jim bo sedaj krvavo prav prišla! Se bodo šolarji pa spet preselili čez cesto v staro, saj so je vajeni. Za popravilo nove šole, na kateri pušča streha, kritina je uničena, v razredih je prepih, napada jo vlaga itd., pa tudi ni skrbi. Tistih 27 ali 30 starih milijonov nam tako ne bo treba dati iz samoprispevka, jih l^do prispevali tisti, ki so te „drobne“ pomanjkljivosti zakrivili — projektanti, izvajalci in drugi.
REŠETS
Skozi ta vrata mora vsak
Lani so bila na metliški šoli dekleta bolj pridna kot fantje — Kako začenjajo novo šolsko leto? Spet dvoizmenski pouk!
: ' Po popravnih izpitih v avgustu so na osemletki v Metliki lahko zadovoljni z učnim uspehom. Od 617 ( učencev, kolikor jih je obiskovalo i pouk v preteklem šolskem letu, jih ‘ samo 26 ne bo šlo v višji razred. Dosežen je bil skoro 96-odstotni učni Uspeh.
Po izjavi pomočnika ravnatelja Franca Branclja gre uspeh pripisati naslednjim dejstvom: „To je posledica spremenjenih učnih metod, večjega upoštevanja otrokovih po-
^ POŠTO PRENAVLJAJO ^
Trenutno posluje gradaška pošta v tako imenovanem „frontnem kotičku", ker urad prenavljajo. Bil je skrajni čas, ker niti lokal niti oprema nista več ustrezala današnjemu času. Gra-dačani so tega zelo veseli, hkrati pa nestrpno čakajo na začetek del za nov poslovni objekt, ki ga bo gradila metliška zadruga.
SPREHOD PD METLIKI
; ZaCELO SE je — v ponedeljek,
I	3. septembra, se je začel pouk tudi v j poklicni šoli BETI. Letos sta dva
I	prva letnika, trije drugi in dva oddel-! ka tretjega letnika. Težave so s ! poukom telesne vzgoje, ker sta igrišče in telovadnica na Pungartu pre-, zasedena, pa tudi ni denarja, da bi asfaltirali igrišče ob tovarni.
KOT NJIVA - Cesta do znanega gostišča Veselica je še najbolj podobna sveže zorani njivi. Nihče se ne zgane, da bi zasul globoke jarke.
' Morda prav zaradi tega na Veselici ni več take gneče.
STARA ^OLA SE MLADINI? ‘Obnovljeni prostori za metliško godbo so v stari šoli nared, razmišljajo pa, ali naj bi spodnje prostore v stavbi namenili mladinskemu klubu. Ce bi primerno preuredili še klet, bi imeli mladi dovolj prostora za svoje dejavnosti. Delo v klubu bi laliko zaživelo že jeseni. Ce ...
metliški tednik
sebnosti in dodatnega pouka. Tega smo imeli za matematiko, angleščino in slovenščino skozi vse šolsko leto. Prav tako smo imeli dobro organiziran pouk za učence s popravnimi izpiti."
Po podatkih, ki so jih zbrali na šoli, je očitno, da so dekleta bolj prizadevna. Med 31 odličnjaki od 5. do 8. razreda je bilo namreč kar 24 deklet in le 7 fantov, v 8. razredu pa je bilo 7 odličnih, med njimi pa niti enega fanta.
Novo šolsko leto so začeli 3. septembra, in sicer v 23 oddelkih, kar je eden več kot lani. Pouk je večinoma dopoldne, ko imajo 17 oddelkov na šoli, za 6 razredov pa je popoldanski pouk. K^r morajo dati dopoldne prednost vozačem in bolj oddaljenim ter učencem višjih razredov, mnogim Metličanom ni povšeči, če imajo otroka popoldne
pri pouku. Kljub intervencijam in prošnjam pa ne bo mogoče ustreči vsem staršem.
Učiteljski kolektiv šteje letos 32 ljudi, od tega so 3 z visoko izobrazbo, 9 z vigo, ostali s srednjo. Kljub temu da je šolo zapustilo nekaj učnih moči, so med počitnicami dobili nove ljudi. Dvema so nudili stanovanje, zato so prosvetni delavci prišli tudi od drugod.
Z MALCE ZAMUDE
Kuhinja v metliški šoli ne bo poslovala približno do srede septembra, ker niso mogli končati dokaj obsežnih adaptacijskih del. V kuhinji gre za 100.000 din investicij. Prve dni pouka torej ne bo tople hrane in kosil, obljubljajo pa, da bo potem spet dobra hrana.
Letos za 38 odstotkov več dajatev
Predstavniki gospodarstva iz kočevske občine zahtevajo, naj predpise o obremenitvi gospodarstva uskladijo z resolucijo o razvoju Slovenije, ki predvideva manjše davke in prispevke
Pregjed obremenitve gospodarskih organizacij v občini Kočevje z davki in prispevki je p(^azal, da so podjela v prvem polletju letos vplačala za 38,8 odstotka več davkov in prispe\^cov kot v istem obdobju lani. V istem obdobju se je zvečal celotni dohodek kočevskega gospodarstva za 21,6 odstotka, dohodek za 21 odstotkov, ostanek dohodka pa za 11,5 odstotka.
Pred kratkim se je modernizirala tudi metliška komunalna služba. Precej opazovalcev je imel delavec, ki je z novim strojem, namesto z metlo., čistil mestne ulice. (Foto: R. Bačer)
Po panogah je bilo zvečanje obremenitev zelo različno in je bilo večje: v industriji za 49,9 odstotka, v kmetijstvu za 41 odstotkov, v gozdnem gospodarstvu za 32,5, gradbeništvu za 12,1, v prometu za 35,7, trgovini in gostinstvu za 31,6, obrti za 65,7 odstotka in na stano-vanjsko-komunalnem področju za 35 odstotkov. Skupno so znašali v prvem polletju lani vsi davki	in	prispevki.
28,678,214,10 din, v istem obdobju	letos	pa že
39,804.933,54 din.
O	teh ugotovitvah sta pred kratkim razpravljala tudi svet za gospodarstvo in svet za družbeni plan in finance občinske skupščine Kočevje, razprave pa se je kljub času letnih dopustov udeležilo veliko direktorjev in predsednikov delavskih svetov
ASFALT OB KOLPI
V	okviru programa asfaltiranja cest skozi številna naselja v kočevski občini te dni posodabljajo cesto skozi Osilnico in Bosljivo loko ob Kolpi. Ta dva kraja, predvsem Osilnica, sta bila nekoč zelo živalina, razgibana, z odseljevanjem obkolp-skih prebivalcev pa mnoge vasi v tem odmaknjenem predelu občine zaostajata. Obkolpje je kljub izredno privlačnim krajem vedno bolj zaostalo. Tudi asfalt skozi glavne vasi ne bo prinesel novega življenja, upanje pa le. Upanje, da bo v bližnji prihodnosti morda posodobljena vsa cesta do Osilnice in še naprej proti Cabru. Če prej ne, pa potem, ko bo končana cesta Kočevje - Delnice. Tako vsaj upajo vedno manj številni prebivalci doline.
gospodarskih organizacij.
Na podlagi vsega navedenega ni težko ugotoviti, da je obre-mejevanje gospodarstva letos spet večje, kot je bilo lani. To pa ni v skladu z resolucijo o družbenoekonomskem razvoju Slovenije.
V	kočevski občini so zato sklenili, da bodo o svojih ugotovitvah seznanili pristojne republiške organe. Od njih bodo zahtevali, naj predpise o obre-
ŽIVOTIN IN REPNIK
Razstave v kočevskem Likovnem salonu in ribniški Petkovi galeriji se vrste druga za drugo. V Kočevju bo v Likovnem s^onu te dni razstavljal slikar-naivec Životin Nikolič iz Srbije, ki je še letos služil vojaški rok v Ribnici. Že pri odhodu domov je obljubil, da bo v naše kraje še prišel razstavljat. Sedaj izpolnjuje obljubo.
Vodstvo Petkove galerije v Ribnici se dogovarja za razstavo naivca Repnika, ki je pred časom razstavljal že v Kočevju. Vabilu se je odzval. Tudi v Petkovi galeriji so uvedli letos stalne mesečne razstave, obisk vsake razstave pa je za Ribnico več kot zadovoljiv in potrjuje potrebnost galerije. Dosedanje razstave - v glavnem letos — si je ogledalo že nad
14.000	obiskovalcev.
KRUHA NI
Kočevski potrošniki se pritožujejo, da prepogosto zmanjka kruga. Trgovci bodo poskušali v sodelovanju s peki to urediti. Tako trgovci predlagajo, naj bi pekli več belega Icruha, ki ga je mogoče predelati ( v drobtine itd.), če vsega ne prodajo. Pritožujejo pa se še zaradi slabe kakovosti črnega kruha. Manjka tudi mesa, predvsem svinjskega.
menjevanju gospodarstva uskladijo z resolucijo o razvoju Slovenije.
DRAŽJE OBRTNE STORITVE
V	kočevski občini so se v avgustu podražile obrtne storitve povprečno za 8,7 odstotka. Ko smo vprašali predstavnike pristojnih organov, katere obrtne storitve so se najbolj podražile in katere najmanj, so dejali, da tega ni mogoče natančno povedati. Cene storitev so namreč hkrati uskladili tudi znotraj pos^e-znih zvrsti obrti. Tako na primer nekaterim šiviljam niso dovolili zvišanja cen, ker so imele že doslej dovolj visoke; drugim, ki so imele izredno nizke cene, pa so dovolili povišanje tudi preko 8,7 odstotka.-
DRDBNE IZ KDČEVJA
ZA LJUBITELJE PTIC - Gojitelj ptic iz Novega sada je v nedeljo pripeljal na kočevski trg okrog dvesto malih papig skobčevk. Na voljo so bili šestmesečni mladički vseh mogočih barv in odtenkov. Prodajal je tudi ustrezne kletke. Par je stal okrog 140 din, odvisno od barve. Prodal jih je nad sto. Ko bo prišel prihodnjič, bo pripeljal tudi druge vrste ptic.
KROTKE PTICE - V parku GAJ lahko vsak dan vklimo upokojenca, ki krmi ptice. Te ga že kar čakajo, in ko ga opazijo, brez strahu priletijo k njemu in mu sedajo na roke. Zanimivo in lepo je opazovati to prijateljstvo.
NEVAREN SLADKOR - Čebelarji so imeli hude težave s čebeljimi družinami, ki so jih morali dodatno krmiti s sladkoijem. Po krmljenju z uvoženim francoskim sladkorjem so pričele čebele umirati, tako da so nekatere panje kom^ rešili. Vprašanje je, kako bodo oslabljeni panji prezimili. Primer še preiskujejo.
KOČEVSKE NOUIEE
Zapletena in draga pot do parcele
Pogovor z inž. Knafeljcem, direkfbrjem Stanovanjskega podjetja v Kočevju Kaj gradijo in kaj bodo zgradili v Kočevju?
Iz daljšega razgovora z inž. Tonetom Knafeljcem, direktoijem Stanovanjskega podjela Kočevje, povzemamo nekaj osnovnih misli o problematflci družbene in zasebne stanovanjske gradnje v Kočevju, o pridobivanju in opremljanju gradbenih zemljišč in težavah, ki pri tem nastajajo.
Stanovanjsko podjetje Kočevje skrbi razen za redno stanovanjsko gospodarstvo tudi za urejanje, pridobivanje in oddajanje stavbnih zemljišč v Kočevju, pa tudi sicer v drugih kr^'ih občine, kjer so zazidalni načrti. V glavnem je ta dejavnost podjetja usmeijena le v Kočevje, zasebne gradnje v ostalih krajih občine pa potekajo po urbanističnem redu.
- Naše podjetje preskrbi zazidalni načrt, načrte komunalne opremljenosti ter opravi odkup zemljišč. Pri tem naletimo pogosto že na prve težave, ko zasebniki nočejo prodati zemlje oziroma bi radi iz prodaje yim več iztržili. Lastniki zemlje ne razumejo, da odkupujemo neurejeno, kmetijsko zemljišče, prodajamo pa opremljeno gradbeno zemljišče, v katerega smo že vložih velike denar-e. Ljudje si tudi napak razlagajo, da le gradbeno zemljišče že tisto, o katerem se govori, da bo pozidano. Pa ni! Analize kažejo, da je povsod v svetu, pa tudi pri nas, razlika med
kmetijskim zemljiščem in stavbnim - urejenim zemljiščem n^manj desetkratna. Tako tudi pri nas. Se pred sedmimi leti je bil kvadratni meter gradbene zemlje v Kočevju 8,50 din, danes stane 96,00 dinarjev. Pri tem pa še niti ni popolnoma komunalno opremljeno niti po končani gradnji nimamo dovolj denarja za dokončno opremo novega naselja. Marsikaj mora graditelj kar sam plačati, kar zemljo seveda še podraži.
- In kje so trenutno proste gradbene parcele za zasebno gradnjo v Kočevcu?
Trata je zaenkrat' zaključena, največ pa odd^amo pri strchšču na Reški cesti. To naselje bo imelo 87 novih hiš. Povedati moram, da imamo tudi tu, drugje še več, težav pri odkupu zemlje, čeprav plačujemo ktps kmetijsko zemljišče po 12 din kvadratni meter. Nekaj gradbenih parcel je na voljo ob cesti v Mahovnik, v pripravi pa je še ureditev in podaljšek tega naselja proti Mahov-
niku.
N^večji kompleks je sedaj v pripravi v Mestnem logu, kjer je zazidalni načrt sprejet, izvajamo pa pridobivanje zemlje. Tu seje močno zataknilo: nekaj zemlje smo sicer odkupili, veliko pa je zasebnih lastnikov, ki zemlje ne prodajo. Skupščini smo predlagali postopek za razlastitev, V tem predelu, kjer so nekateri že začeli griiiti, bo preavidoma 120 novih hiš, naselje pa bo pozidano v nekaj letih.
- Kako pa je z družbeno gradnjo v mestu?
Gradbenemu podjetju Zidar smo oddali zemljišče v Turjaški ulici (za socialnim zav.'jovanjem) za tri stanovanjske bloke. Eden je končan, dva pa sta v gradnji. Pripravljamo tudi zemljišče v Kajuhovem naselju (med Kolodvorsko in Ljubljasko ulico), kjer bodo trije do štiije stolpiči. Prvi je že pod streho, pripravljen je teren za drugi stolpič. Pripravljamo pa tudi - nekaj kasneje pride to na vrsto - zazidalni načrt za stanovanjsko družbeno gradnjo med Rinžo in staro Tomšičevo (Tesarsko) ulico. Predvidoma naj bi v tem predelu zra.slo stanovanj za okrog 420 prebivalcev.	-ge
Starejši premalo zaupajo mladim
Vaščani Črnega potoka so sicer pridni, vendar bi jim več složnosti lahlco le koristilo — V glavnem delajo brez pomoči skupnosti
Alojz Vertel, 27 let, je poveljnik gasilcev v Črnem potoku. Alojz Marolt, 32 let, pa predsednik vaške skupnosti. Ži^enje in delo v Zajčjem polju in Črnem potoku vodijo mladi, čeprav jim starejši še ne zaupajo dovolj.
Za urejanje vaškega doma so doslej vaščani prispevali skupaj 500 prostovoljnih delovnih ur, žal nekateri po 30, drugi le po 3, nekateri pa nič. „Tisti, ki im^o dobro politično preteklost, bi se morali bolj izkazati pri delu za skupnost, pa bi bilo delo še uspešnejše,** meni Alojz Marolt.
V vaški dvorani imajo že prostor šahisti in pinkponkarji. V spodnjem prostoru urejajo shrambo za mrliško mizo in svečnik (kar so kupili s pri-spevKi vaščanov), ob gozdu pa imajo ^ortno igrišče.
Prizadevajo si, da bi očistili in uredili še bazen za kopanje, ki meri skor^ hektar. Voda v njem pa je
precej onesnažena, ker se višje ob potoku napajajo krave iz bližnjega hleva ZKGP, voda pa se meša z njihovim blatom in onesnažuje vodo v bazenu. Kmalu bo hlev dobil za napajanje krav vodovod in potem bodo vaščani lahko uredili bazen za kopanje. Ribiči pa bi vanj lahko vložili tudi ribe.
O gasilcih je povedal Alojz Vertel, da so dobUi cevi in trojak (od INKOP), za motorko pa so prispevali vaščani, razen tega so za njen nakup porabili tudi dobiček treh veselic. Cevi imajo toliko, da jih lahko napeljejo od bazena do drugega konca vasi. Mokre vaje imajo večkrat, včasih jih celo združijo z gašenjem apna. Uniform in avta pa gasilci še nim^o.
Vaščani pa prostovoljnega dela ne opravljajo le za gasilstvo in dom, ampak vzdržujejo tudi cesto. Cestarja imajo sicer plačanega za 40 ur na mesec, a je to premalo, ker je pro-
met vedno večji, posebno če deževje cesto spere.
i
Alojz Marolt in Alojz Vertel štejeta sicer šele okoli 30 let, pa se po službi v ITASU še resno spoprijemata z vaškimi zadevami in si prizadevata, da bi bilo življenje na vasi čim lepše, složnejše. (Foto: J. Primc)
RAZPRODAJA USPELA
„Razprodaja v kočevski NAMI je zelo uspela,** je povedal direktor Jože Žagar, saj so prodali vse šotore, kopalke in veliko večino ostalega znižanega blaga. Čeprav je poletna razprodaja zaključena, pa potrošniki lahko dobe po nižjih cenah nekatero bl^o, ki so mu ceno znižali proizvajalci, in sicer predvsem diolen in kamgame, pa tudi konfekcijo.
IZBIRE DOVOLJ, DENARJA MALO
Ivanka Horvat, Kočevje:
„Kočevske trgovine so z blagom kar dobro založene, gospodinje moramo skrbeti le, da imamo denar in da nam ga ne zmanjka do naslednje plače. S 100 din na dan že ne moreš dobro prehraniti tričlanske družine.
Sadja in zelenjave je dovolj, vendar je v cenah velika razlika med tržnico, ki je precej dražja, in Mercatorjevo trgovino (kjer smo mi posneli cene op.pis.). Ce ne bi imela vrta, na katerem pridelam vso zelenjavo oziroma povrtnino, bi bilo težko.
V mesnico pa moraš velikokrat, da dobiš, kar želiš. Če naletim na dobro meso, ga vzamem kar za več dni skupaj. Težko je namreč dobiti dober kos mesa, ki res nekaj zaleže.
Medved: Si opazil, da so zadnje čase vsi vodilni kočevski občinski možje odsotni, na' dopustih?
Občan: Sem, pa kaj potem? ! Kljub njihovi odsotnosti se zemlja še naprej vrti, navadni občani prav tako dihamo s pljuči in normalno delamo, Rinža teče v isto smer, gospodarstvo pa tudi še deluje. Prav tako nemoteno tudi drsimo na lestvici razvitosti po narodnem dohodku proti nerazvitim — kot doslej...
Umazano morje
v Novigradu v Istri ima počitniške domove tudi precej delovnih organizacij iz Dolenjske. V enem izmed domov letujejo skupno delavci NOVOTEKSA iz Novega mesta, SUKNA iz Zapuž in TCKSTILANE iz Kočevja. Med dopustniki v prostorih TEKSTILANE smo napravili kratko anketo o tem, kako so zadovoljni z bivanjem v domu in kako z oskrbo (trgovine itd.) plažo in drugim.
Z bivanjem v domu, hrano in drugim so bili vsi zadovoljni (le eden je dejal, da se odtoki prepogosto zamaše), zato tega ne bomo ponavljali pri vsakem anketirancu. O ostalem pa so dejali:
OLGA KOVAC, TEKSTI-LANA, Kočevje: „Plaža je preplitva in polna ježkov. Plavati znam, zato si želim, da bi bil kje kakšen pomol, da bi lahko kar skočila v vodo. Samopostrežba je v Kočevju boljša kot tu in tudi tukajšni trgovci so malo čudni. Snažno ni preveč. Cene sadja bi morale biti nižje. R^en tega na razstavljenem blagu in na cenikih ni cen. Tako imai občutek, da te hočejo vsepovsod goljufati, čeprav morda tega ne počno.**
JOŽE KOVAC, ZKGP Kočevje: „Čistoča lokalov v mestu je slaba, stranišča pa so naravnost grozna. Na cenikih in na blagu ni cen, kar ni prav. Na plaži pogrešam pomol, smetnjake in tuš.**
BOŽO PETEH, gimnazijec, Kočevje: „Plaža je preplitva. Očistiti bi jo morali morskih ježkov. Smetarji bi morali čistiti plažo smeti, pa tudi sicer bi morali namestiti okoli več smetnjakov. Zdaj ni nobenega in kam naj človek da smeti? Tu letujem že tretjič in se spominjam, daje bilo pred 5 do 10 leti bolje. Takrat ni bilo ježkov, na plaži je bil tuš, smetnjaki itd., zdaj pa je vse zanemarjeno in polomljeno. Kar narede, narede slabo Tudi trgovina bi morala biti odprta nepretrgoma, ne pa da je opoldne pet ur ali celo več zaprta.**
KRISTINA RUS, TEKSTI-LANA, Kočevje: „Mislim, da pri cenah v trgovini ni bistvene razlike med Novigradom in Kočevjem. Postrežba pa je slaba, saj je premalo trgovcev, zato je treba dolgo čakati v vrsti. Žalostno je, da tujce prej postrežejo kot nas, domače. Moti me tudi, ker nimajo na blagu ali ceniku napisanih cen. Človeku je pač nerodno kar naprej spraševati, koliko stane to in ono. Plaža pa je zame dobra, ker ne znam plavati. Pogrešam otroško igrišče, koše za smeti in tuš.**
DRAGO TRDAN, obrtnik, Kočevje: „Mesto Novigrad je žal vedno bolj zanemarjeno. Tukaj namreč letujem že tretjič in opažam razliko. Kanalizacija priteka v moije skoraj na vsakih sto metrov, zato so naši otroci in verjetno tudi drugi že dobih izpuščaje. Moije je preplitvo in bi morali vsaj ponekod tudi na naši strani zaliva dno poglobiti. Ko.šev za odpadke ni nikjer, zato je posod polno smeti in tudi stekla, da v morje sploh ne moreš več bos. Tigovine in gostišča so umazana in zanuniaijena, pa tudi prave postrežbe ni.**
J. PRIMC
Po tridesetih letih
Dolenjske Toplice se pripravljajo na sprejem borcev Levstikove brigade - Preko 600 gostov
v soboto, 8. septembra, se bodo na trgu v Dolenjskih Toplicah po tridesetih letih, odkar je bila na istem mestu ustanovljena Levstikova brigada, spet zbr^ nekdanji borci.
Za to priliko pripravlja medkrajevna Zveza borcev tudi pobratenje Hrastnika in Dolenjskih Toplic, ki bo uresničilo dolgoletno željo prebivalcev obeh krajev, ki so se v času osvobodilne vojne borili skupa na območju Topliške doline. Zelja obojih, Hrastnika in Dolenjskih Toplic, je, da se nadaljuje tradicija medsebojnega spoznavanja, ki se je
^ PREVAJALCA NI -	'
PREVAJALEC JE
V občinah Črnomelj, Metlika, Trebnje in Novo mesto prosilci iščejo uradnega prevajdca za nemški jezik, pa jim ne vedo svetovati. Odgovornim je menda dejstvo, da je bil 14. marca letos z odločbo republiškega sekretariata za pravosodje in občo upravo v Ljubljani za uradnega tolmača-prevajalca imenovan sodnik okrožnega sodišča Sta-V^islav Modic, povsem neznano^
začelo že v tistih težkih dneh,, seveda na današnjim časom primeren način: s krepitvijo kulturnih stikov, športnih in ostalih medsebojnih * srečanj.
Sobotna slovesna proslavitev tridesetletnice ustanovitve Levstikove brigade in pobratenja se bo začela ob deseti uri dopoldne. Nastopili bodo pihalna godba in pevski zbor hrastniške steklarne in mladi Topl-ičani s kulturnim programom.
Slavje se bo nadaljevalo s tovariškim srečanjem, na vrtni terasi zdravilišča Dolenjske Toplice, kjer bosta hrastniška pihalna godba in pevski zbor izvedla promenadni koncert.
Slovesnosti se bo udeležila tudi mladinska brigada, ki je krenila iz Ribnice po poteh Levstikove brigadne in nosi njeno ime.
Pričakujejo, da se bo sobotnega srečanja udeležilo več kot 600 udeležencev iz Hrastnika, Ljubljane in širše okolice Dolenjskih Toplic.
Pred javno razpravo
Občinska konferenca SZDL in občinski sindikalni svet Novo mesto sta za politični aktiv, ki bo v septembru in v oktobru vodil javno razpravo o osnutkih zvezne in republiške ustave ter občinskega statuta, priredila 30. avgusta v Novem mestu seminar. Za člane aktiva, ki bodo vodili javno razpravo v 49 organizacijah SZDL v občini, je bil seminar v Novem mestu v Sindikalnem domu, za člane ki bodo vodili razpravo o delovnih organizacijah, pa v Straži v NOVOLESOVI dvorani.
Na seminarju v Novem mestu sta udeležencem govorila o ustavnih določilih dr. Franc Hočevar in Jernej Vrhunc, člana republiške ustavne komisije, na seminarju v Straži pa sta predavala Silva Jereb, strok, sodelavka RK SZDL, in Janez Tr-šan, sekretar za ekonomska vprašanja pri RSS Slovenije!
Na obeh seminarjih je bilo največ vprašanj o novem delegatskem sistemu, o vlogi KS ter o vprašanjih TOZD in OZD in o samoupravnem sporazumevanju znotraj OZD io
SPET REDNE VAJE
Za člane pevskega zbora pri novo meški podružnici Društva upokojencev se bodo danes ob 19. uri začele redne vaje. Vodstvo zbora vabi k sodelovanju vse člane društva, ki imjgo veselje do pe^a.
izven nje. Javna razprava v krajevnih organizacijah SZDL m v sindikalnih organizacijah se je začela te dni, trajala pa bo do 15. oktobra letos.
M. J.
Suhokrajinski drobiž
STATUTARNA KOMISIJA PRI
žužemberSki krajevni
SKUPNOSTI je že pred letošnjim poletjem pripravila osnutek novega statuta za to krajevno skupnost. Osnutek so pred nedavnim odposlali v okoli 300 izvodih družbeno-poli-tičnim o^anizacijam, društvom, podjetjem in občanom, da ga bodo lahko s svojimi predlogi dopolnili in bo tako pripravljen za dokončno obravnavo za sprejem.
KROMPIRJEVA LETINA V SUHI KRAJINI je letos izjemna. Krompujevi gomolji so izredno lepi in pridelek je rekorden. Odkup krompirja se ^ ni začel, zato spravljajo krompir v kleti.
ŽUŽEMBERSKA KMETIJSKA ZADRUGA gradi nove skladiščne prostore, nad njimi pa bodo uredili prepotrebne dodatne trgovinske prostore; Stavba je prislonjena k sedanji trgovinsko-poslovni stavbi in bo letošnjo jesen pod streho. S to gradnjo bodo pridobili zaokrožen objekt, kjer bo laže poslovati kot pri sedanjem dislociranem skladišču.
EETRTK0V INTERVJU
Tovarna, drugi dom
Pri delih za urejanje tovarniškega okolja sta direktor in delavec skupaj vihtela kramp
Dolgo časa je prevladovala miselnost, da je tovarna samo proizvodni obrat, za katerega je vseeno, v kakšnem okolju stoji, celo skoraj obvezno je bilo, daje bil tovarniški prostor zanemarjen. Na srečo se je ta miselnost umaknila večji zavzetosti za urejeno okolje. Celotne ureditve zimanjega in notranjega prostora se je lotila tudi novomelka Iskra v Bršlinu.
„Prve mesece lanskega leta se je porodila ideja, da bi uredih okolje naše tovarne,** je povedal direktor Iskre, diplomirani ekonomist Marjan Henigman. „Zavedamo se, da ustvarja urejeno okolje prijetnejše počutje delavca, ki tako svoje delovno mesto smatra za del svojega doma in rad prihaja na delo.**
Projekt za ureditev sta jim zastonj naredila biotehnična fakulteta in skupina za prostorsko načrtovanje iz Ljubljane. Do sedaj so urejali samo prostore organizacij terciarne dejavnosti in so prvič poskusili z urejevanjem tovarniškega okolja. Projekt načrtuje ureditev v estetskem in rekreativnem smislu, oblikovanje zelenih površin in igrišč.
„Ker so za tako širolćo zasnovan projekt potrebna precejšnja sredstva, ki jih naš delovni kolektiv ne more dati, smo se odločili, da bomo čimveč naredili sami s prostovoljnim delom, z lastnim znanjem in orodjem. Celoten kolektiv se je z izrednim posluhom lotil akcije. DelaU smo vsi, delavci in inženirji, skupaj. Nekateri so se zmrdovali, češ da se ne spodobi, da direktor vihti
kramp z drugimi, toda trdno sem prepričan, da take skupne akcije vnašajo v kolektiv zdrave odnose in ustvarjajo tesnejše vezi med vsemi člani našega kolektiva.**
Maijan Henigman
Marjan Henigman pa o tem ne govori samo, bil je med prvimi, ki je zavihtel kramp in med prvimi po številu delovnih ur.
,,Do pomladi bomo zaključiU urejanje zunanjega okolja, takoj nato pa bomo prešli na ureditev notranjega okolja, da se bo delavec tudi na ožjem delovnem mestu dobro počutil in bo privlačnejše. Ko bo celotni projekt uresničen, bo naša tovarna po ureditvi zunanjega in notranjega okolja enakovredna tovarnam po svetu. Mene to še prav posebno veseli, saj bomo tako drobec v širokem okolju Dolenjske, ki je edinstveno.**
M. MARKELJ
MINI ANKETA
Prav gotovo so meščani tisti, ki svoje mesto najbolj poznajo in ga gledajo z najkritičnejšim očesom, zato smo jih nekaj povprašali, ali se jim Novo mesto zdi dovolj čisto ali celo morda zanemarjeno.
Čisto mesto?
VILI SEGA, flnomehanik: „Novo mesto je sicer prijetno, lahko pa bi bilo veliko lepše, ko bi bilo bolj čistč. Posebno na krajih, kjer se zbira veliko ljudi, na avtobusni postaji in tržnici, je precej nesnage. Ljudje sami ne skrbe dovolj za lepšo podobo mesta, nekaj krivde pa je tudi na komunalnem podjetju, ki bi lahko bolj prometne točke čistilo več kot enkrat na dan.** JOŽICA CERNOGA, kemijska tehnica: „Čistoča mesta je pod kritiko, zato o njej ne bi govorila. Velik hrušč in trušč, ki ga vsako jutro zganjajo delavci snage, je brez haska. Kante za smeti puščajo kar na sredi ceste in to ne more biti v okras sicer prijetnemu mestu. Poseben problem se mi zde Cigani, ki radi brskajo po smeteh, vlečejo ven razne odpadke in jih potem odmetujejo na vse strani.**
TONE VESEL, komercialist: „Ce bi primerjal Novo mesto z nekaterimi mesti našega juga, potem bi lahko rekel, da je čisto. Vendar menim, da ne smemo biti zadovoljni s podobo, ki nam jo nudi. Ni dovolj čisto. Ljudje morda mečejo odpadke kar po tleh tudi zaradi tega, ker je premalo košev za smeti. Zadnjič sem hotel odvreči odvečni papir, pa nisem našel koša.** FRANJO KOBASLIC, uslužbenec: „Mesto bi bilo lahko veliko čistejše, ko bi ljudje ne bili tako mdomarni in bi odlagali odvečne stvari tja, kamor spadajo. Sramota n^esta je vodnjak in okolica tržnice, da o železniški postaji in Bršljinu sploh ne govorim. Že zdaj se zgrozim, če pomislim, kakšno bo mesto videti jeseni, ko bodo pekli kostanj. Cel Glavni trg bo veliko smetišče lupin kostanja. Vsaj malo bi ljudje lahko pazili na svoje mesto. Za to ni potreben velik trud.**
ŽELJKA KALOGJERA, kemijska tehnica:, „Nisem sicer Novomeščanka, a sem vseeno opazila, da mesto ni najbolj čisto. Zlasti tržnica in njena okolica sta zelo zanemarjeni. Posod za smeti je v mestu premalo, kar jih je, pa so zanemarjene in neopazne. Morda bi ne bilo napak, ko bi bile bolj žive barve. Ne razumem ljudi, ki so jim tudi posode za cvetje prostor za odmetavanje raznih papirčkov in cigaretnih ogorkov.**
Novomešta kronika
DROGOVI ZA OBEŠANJE? - ‘ Na Cesti komandanta Staneta že dalj časa štrle na pločnikih in iz sten hiš železni drogovi, na katere bodo menda montir^i prometne znake. Zlobneži pa trdijo, da so to drogovi za obešanje predrznežev, ki mislijo, da bodo znaki kmalu postavljeni.
KOPRODUKCIJA - Novome-ščani so imeli edinstveno priložnost videti špansko španjolski film. Za tistega, ki ne ve, kaj je to španski barvni film, je na filmskem plakatu za vsak primer napisano tudi španjolski kolor film.
NIC VEC letanja — Na vhodih v tovarno Krka v Ločni so montirali kontrolne ure, da se bo točno vedelo, kdaj prihajajo in odhajajo delavci in uslužbenci na delo. Pametna buča bo znala tudi še tako natančen mehanizem pretentati:
TRŽNICA - Na petkovi tržnici je bil promet običajno živahen. Vsi izdelki, ki so si priborili svoj prostor pod kostanji, se redno pojavljajo na stojnicah. Nekaterim živilom je cena malo padla, drugim pa zrasla. Solato so prodajali po 7 din, krompir po 2,50 din, paradižnik po 5 din, fižol po 5-6 din, kumare po 3 din in jajca po 1,30 din.
ROJSTVA - Rodile so: Tončka Povše iz Ulice Milana Majcna 8 -Brigito, Vida Ban, Nad mlini 18 -Marjeto in Saveta Arsič iz Zagrebške 8a - Žaklino.
SMRTI — Umrla sta: Marija Udovič, upokojenka iz Jerebove 12, v 79. letu starosti in Franc Robek, upokojenec s Trške gore 36 a, v 64. ^ letu starosti.
Ena gospa je rekla, da gostinski lok^i spet delajo s polno paro, odkar se je začela šola.
KOGEUSKE NOUICE
Gradbeno industrijsko podjetje „Gradis", Ljubljana, ki ustanavlja svoj sektor na območju Novega mesta, vabi k sodelovanju
GRADBENE TEHNIKE in GRADBENE DELOVODJE
Ponudbe sprejema kadrovsko-socialna služba „Gradis", centrala Ljubljana, Korytkova ul. 2, 10 dni po objavi prostih delovnih mest.
IGM „SAVA" - KRŠKO odbor za kadre
razpisuje po 35. členu statuta podjetja vodilna delovna mesta
a) VODJA TEHNIČNEGA SEKTORJA
b) VODJA KOMERCIALNEGA SEKTORJA
c) VODJA SPLOŠNEGA SEKTORJA
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod a) da imajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo gradbene smeri in najmanj 3 leta oz. 8 let prakse na enakih ali podobnih delovnih mestih;
pod b) da imajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo eko-nomsko-komercialne smeri in najmanj 5 oz. 8-letno prakso v komercialni stroki;
pod c) da imajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo pravne smeri in najmanj 3-letno prakso v gospodarstvu
Kandidati za razpisana delovna mesta naj pošljejo svoje pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju navedenih pogojev v 15 dneh po objavi ra2fpisa na naslov: IGM „Sava", Krško,
Poslovni odbor — Komisija za razpis pri Invalidskih delavnicah „IDEK" — Kočevje,
Kolodvorska 14
RAZPISUJE
prosto delovno mesto
DIREKTORJA
v na novo ustanovljenem podjetju.
Oseba, ki kandidira za delovno mesto direktorja, mora poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, imeti
—	višjo izobrazbo ekonomske smeri, najmanj tri leta delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih v gospodarstvu ter sposobnosti in ugled, ki si ga je pridobila z uspešnim delom.
srednjo izobrazbo ekonomske smeri in najmanj pet let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih v gospodarstvu, osnovno poznavanje predelave termoplastičnih mas ter sposobnosti in ugled, ki si ga Je pridobila z uspešnim delom.
Vsak kandidat, ki se poteguje za delovno mesto direktorja, bo pismeno seznanjen z nalogami in cilji, ki naj bi jih dosegel.
Prijavo s potrebnimi dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Invalidske delavnice, „RAZPI-h SNA KOMISIJA", Kočevje, Kolodvorska 14.
Stanovanja ni!
Vi
Invalidske delavnice — „IDEK", Kočevje,
Kolodvorska 14, telefon 86-192	^
obveščajo
vse zainteresirane, da bo od 7. do 14. septembra 1973 razprodaja osnovnih sredstev po prosti pogodbi, in sicer:
1. stroj za brizganje plastičnih mas „BATTENFELD" 40 gr,
1	kom.
2. stroj za brizganje plastičnih mas „FLESCH" 35 gr, 1 kom.
Oba stroja sta v uporabnem stanju. Resni interesenti ju lahko ^preizkusijo. Ogled je možen vsak delovnik od 6. do 14. ure.
Dijaški dom Majde Šilc,
Novo mesto, Kristanova 60
RAZPISUJE za nedoločen čas naslednja prosta delovna mesta:
- TRI VZGOJITELJE ALI VZGOJITEUICE
Pogoj: višja ali visoka izobrazba, veselje za mentorsko delo na področju športa, dramatike ali glasbe. Za enega kandidata je na voljo garsonjera.
- RAČUNOVODJA ZA ŠTIRIURNO DELO
Kogoj: ustrezna strokovna izobrazba. Možna je tudi honorarna zaposlitev.
- KV KUHARICA
Poroj: kvalificirana kuharica
- ČISTILKA
- KMEČKA DELAVKA za delo na ekonomiji doma z možnostjo stanovanja v domu.
Interesenti dobijo vse potrebne informacije v pisarni doma.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Mercator
GRADBENI
MATERIAL
V	oddelku za prodajo gradbenega materiala v Novem mestu. Cesta herojev 25, vam nudimo vse, kar potrebujete pri gradnji hiše.
Posebno velika izbira stavbnega pohištva!
Cene ugodne!
Prepričajte sel
Knjigovodski center Črnomelj
razpisuje prosto delovno mesto
RAČUNOVODJE
Pogoji: dokončana srednja ekonomska šola. Prednost imajo kandidati z večletno prakso.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Rejci perutnine!
v Valilnici v NAKLEM PRI KRANJU LAHKO KUPITE 2 do 3 mesece stare jarčke po 25,00 din. Poslujemo vsak dan od 6. do 14. ure, ob sredah pa do 18. ure.
„DANA", tovarna rastlinskih specialitet in destilacija MIRNA
razpisuje
JAVNO LICITACIJO za tovorni avto Škoda (karamboliran)
Licitacija bo 10. 9.1973 ob 10. uri.
Interesenti si lahko ogledajo vozilo na dvorišču „Dane" vsak dan od 6. do 14. ure.
Vsi tisti, ki bodo sodelovali, morajo pred licitacijo položiti 10 % varščine.
Iskra Tovarna usmerniških naprav Novo mesto v ZP iskra Kranj
razpisuje prosta delovna mesta
-	VEČ KV DELAVCEV ELEKTROSTROKE (elektromehaniki, elektroinstalaterji)
Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje za sprejem v združeno delo in imeti dokazilo o kvalifikaciji.
Osebni dohodek v okviru samoupravnega sporazuma.
Prijave sprejema splošni sektor do zasedbe delovnih mest.
NOVOMEŠKA OPEKARNA ZALOG
objavlja
prosto delovno mesto BLAGAJNIKA - FAKTURISTA
Pogoji: administrativna ali druga nižja strokovna šola in 1 leto prakse
Prijave z dokazili o strokovnosti pošljite do vključno 13. sept. 1973
Komisija za delovna razmerja
pri KZ Črnomelj
RAZPISUJE prosto vodilno delovno mesto
— VODJE DE TOVARNE „BELSAD" za mesto veljajo naslednji pogoji:
— končana visokošolska izobrazba agronomske ali živilsko-predelovalne smeri
— najmanj 3-5 let dela na vodilnem ali vodstvenem delovnem mestu
— moralno-politična neoporečnost
Prijave s potrebno dokumentacijo dostavite razpisni komisiji
v roku 14 dni po objavi.	f
stanovanjski Sklad
POPRAVEK
Odplačilni rok je lahko največ 50 let z 2-odst. obrestmi ob polletnih anuitetah in ne z 20-odst. obrestmi, kakor je bilo pomotoma zapisano v prejšnji številki v objavi SOLIDARNOSTNEGA STANOVANJSKEGA SKLADA OBČINE NOVO MESTO.
JLCCIEHNIKA
trgovsko podjetje s tehničnim materialom LJUBLJANA, Pod trančo 2
v ČRNOMLJU v začetku decembra 1973 odpira NOVO TRGOVINO
in vabi k sodelovanju nove sodelavce:
POSLOVODJO 3 PRODAJALCE
Želimo, da je POSLOVODJA VK trgovski delavec tehnične stroke s 5 leti prakse na tem delu; poseben pogoj je trimesečno poskusno delo.
Za PRODAJALCE bomo sprejeli KV trgovske delavce tehnične stroke z odsluženim vojaškim rokom; poseben pogoj Je dvomesečno poskusno delo.
Želimo, da nastopite delo do 15.11.1973.
Moderno urejena nova trgovina vam bo nudila dobre delovne pogoje, primerni osebni dohodki pa so vam zagotovljeni po pravilniku podjetja.
Z vsemi kandidati, ki nam bodo poslali pismene prošnje, bomo imeli razgovor v Črnomlju, točen datum in uro vam sporočimo pismeno.
Prošnjo s kratkim opisom dosedanjih zaposlitev pošljite na naslov: JUGOTEHNIKA, kadrovska služba, 61000 LJUBLJANA, Pod trančo 2, do 20.9.1973.
Cenjene potrošnike obveščamo, da si lahko letošnjo jesen preskrbijo po konkurenčnih cenah
OZIMNICO
pri Kmetijski zadrugi „Krka"
Krompir igor v vrečah po 30 kg v obratu Zalog pri Novem mestu vse delovne dni od 7. do 16. ure.
Hruške plantažne raznih sort na delovišču Struga pri Otočcu, dopoldne od 8h do 12h in popoldne od 14h do 17h. Potrošnike iz Novega mesta obveščamo, da bodo prodajale krompir, jabolka in hruške za ozimnico naše prodajalne:
— blagovnica Žabja vas
— poslovalnica 1, Cesta komand. Staneta 34
— poslovalnica „Dom", Bršlin, ter
— na novomeški tržnici.
Kmetijska zadruga „Krka", Novo mesto, sporoča, da odkupujejo vse njene odkupne zbiralnice:
INDUSTRIJSKE SLIVE (češplje) po 1,20 din kilogram INDUSTRIJSKA JABOLKA po 0,80 din kilogram INDUSTRIJSKE HRUŠKE (tepke) po 0,90 din kilogram JEDILNI KROMPIR po dnevnih cenah
Industrijsko sadje bomo prevzemali predvsem v vaseh, koder Je mogoče naložiti vsaj 50(X) kg blaga, to je kamion.
OZP Elektro Ljubljana,
TOZD Novo mesto,
razglaša naslednja prosta delovna mesta:
1. ENO DELOVNO MESTO ELEKTROTEHNIKA - JAKI TOK, ZA OPRAVLJANJE STIKALNIČARSKIH POSLOV V RAZDELILNI TRANSFORMATORSKI POSTAJI.
Pogoj za zasedbo: 5 let prakse na ustreznih delih.
2. PET DELOVNIH MEST KVALIFICIRANIH ELEKTRO-MONTERJEV
Pogoj za zasedbo: telesno in duševno zdravje, razlikovanje barv, splošna telesna spretnost, sposobnost za delo na višini.
Če se na razpis ne bo prijavilo zadostno število kvalificiranih elektromonterjev, je podjetje pripravljeno sprejeti tudi pol-kvalificirane oz. nekvalificirane delavce z uspešno dokončanimi najmanj 6 razredi osnovne šole z možnostjo priučitve za elektromonterje za el. omrežja.
TEDENSKkic
B
Četrtek, 6. septembra - Ljuba Petek, 7. septembra - Regina Sobota, 8. septembra - Marija Nedelja, 9. septembra - Peter Ponedeljek, 10. septembra - Dan mornarice
Torek, 11. septembra - Erna Sreda, 12. septembra - Silvin
BREŽICE; 7. in 8. 9. italiisanski barvni film „Nepremagljivi Sam Wallash“. 9. m lu. y. trancoski barvni film „Agenti žele streljanje'*.
11.	in 12. 9. italijanski barvni film „Prešuštvo".
BRESTANICA:	8.	in 9.	6.
francoski film „Katarina, dovolj je ljubezni".
ČRNOMELJ:	7.	9. ameriški
IgUi
SLUŽBO DOBI
FRIZERSKO VAJENKO sprejme takoj frizerski salon Jožica Alek-sič Brcžicc.
ZNANA GOSTILNA na Dolenjskem išče za takojšnji nastop službe kvalificirano, polkvalificirano ali priučeno kuharico in dekle za pomoč v kuhinji in gostilni. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Ponudbe pod „DOBRO PLACIL0“.
DEKLE ZA POMOC in dopoldan sko varstvo išče zdravnica. Svoja soba, možnost šolanja. Plača po dogovoru. Oglasite se na telefon (061) 51-585, Ljubljana.
V	UK SPREJMEM učenca radiome-hanične stroke. Stane Skoberne, RTV servis. Krško, Tovarniška 4.
ZA LAŽJE DELO na mali kmetiji iščem dve dekleti v starosti do 15 let dalje za stalno zaposlitev. Ce bi se želeli zaposliti, jima preskrbim dobro službo v tovarni. Oglasite se na naslov; Janez Trkov, Sadinja vas 24, 61261 Dobrunje pri Ljubljani.
NEKVALIFICIRANIM DELAVKAM, starim nad 20 let, nudimo takoj stalno zaposlitev v Domu v Kamniški Bistrici, Koči pri Savici ali Domu na Komni. Pismene ponudbe pošljite Planinskemu društvu Ljubljana-matica, 61001^ Ljubljana, p.p. 320.
SLUŽBO EŠČE
V	VARSTVO vzamem več otrok.
Naslov v upravi lista (2369/73). SPREJMEVA v varstvo več otrok. Naslov v upravi lista (2347/73).
STANOVANJA
ODDAM opremljeno sobo dvema dekletoma. Ločna 10, Novo mesto.
PRODAM enosobno stanovanje na Mirni, njivo, travnik in zastavo 750, letnik 1971. Oglasite se v nedeljo, 9. in 16. septembra, od 7. do 10. ure v gradu Zapuže na Mirni.
ZAKONCA z majhnim otrokom iščeta manjše stanovanje v Novem mestu. Ponudbe na naslov; Malju-na, Nad mlini 41/19, Novo mesto.
ISCEM enosobno stanovanje ali opremljeno sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (2364/73).
MLAD zakonski par išče opremljeno sobo s souporabo kopalnicc v Novem mestu. Dr. Živko Spano-vič, interni oddelek^ L nadstropje, Novo mesto.
KRCANI! Vzamem v najem enosobno ali dvosobno stanovanje s sanitarijami v Krškem ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (2358/73).
Motorna vozila
PRODAM fiat 750, letnik 1967, prvi lastnik, prevoženih 56.000 km. Informacije dobite na občinski skupščini Kočevje, soba št. 42.
POCENI PRODAM osebni avto mercedes diesul, generalno po-pravHen. Pavšelj, Družinska vas 41, S^niarješke Toplice.
PRODAM zastavo 850. Tone Golobič, Trdinova 5, Novo mesto, telefon 21-052.
barvni film ,,Sin revolveraša“. 9. 9. ameriški barvni film „Paton -železni general". 12. 9. angleški barvni film „Tekma s časom".
KOSTANJEVICA: 8. 9. ameriški barvni film „Postaja Komančev". 9.
9.	ameriški barvni film ,,Tarzanov izziv". 12. 9. francoski barvni film „Orožnik gre v, pokoj".
MOKRONOG; 8. 9. francoski barvni film „Srečni dobitnik".
KRŠKO; 8. in 9. 9. ameriški barvni film ,,Most pri Remagenu".
12.	9. nem^i barvni film „Javna hiša".
MIRNA: 8. in 9. 9. „Dobri in slabi fantje".
NOVO MESTO: Od 8. do 10. 9. barvni film „Cuda prirode". Od 10. do 12. 9. francoski barvni film „Solo".
RIBNICA: 8. in 9. 9. ameriški^ barvni film „Catch".	^
ŠENTJERNEJ:	8.	in 9.	9.
„Jezdec brez milosti".
TREBNJE; 8. in 9. 9. ameriški barvni vojni film „Samomorilski komandos".
PO U(X)DNI CENI PRODAM NSU 1200 C, letnik 1970, registriran do maja 1974, z avtoradiom. Janez Ponikvar, Birčna vas 56, Novo mesto.
PRODAM motor MZ ES 150. Tine Dragan, Golobinjek 26, Mirna peč.
PRODAM dobro ohranjeno zastavo 750, prevoženih 17.000 km. Zdravko Petrič, Straža 38.
PRODAM fiat 750, letnik 1968. Adamičeva 47, Novo mesto.
PRODAM dobro ohranjen osebni avto Audi 60, letnik 1968, garaži-ran. Franc Krevs, Crmošnjice 3, Stopiče.
PRODAM
PRODAM psa dalmatinca, samca z rodovnikom, starega štiri mesece. Ogled vsak dan od 17. do 19. ure. Naslov v upravi lista (2382/73).
PRODAM strešne morale, prešo, sode, smrekove in borove plohe, dva vozička za vprego ter ročni voziček. Ulica talcev 5, Novo mesto.
UCK)DNO PRODAM francosko športno žensko kolo v odličnem stanju. Naslov v upravi lista.
PRODAM polkavč in omarico za čevlje. Naslov v upravi lista (2388/73).
PO U(X)DNI CENI PRODAM nov gumi voz, 13-colski, nosilnosti 2000 kg. Jože Slavič, Grm 9, 68210 Trebnje.
PRODAM 6 kv. metrov italijanskih talnih ploščic po stari ceni. Kan-dijska 1, Novo mesto.
PO UGODNI CENI PRODAM pri-kohco nosilnosti 800 kg. Interesenti naj vprašajo v Cešči vasi 18, Novo mesto.
PRODAM nemškega ovčarja z, rodovnikom, starega 4 leta, delno dresiranega. Naslov v upravi lista (2345/73).
UGODNO PRODAM ali zamenjam za krompir in jabolka dobro ohranjene moške obleke in ženske plašče. Naslov v upravi lista.
PO UGODNI ceni prodam prikolico za osebni avto. Zdravko Žibert, Brezovo 8, Studenec pri Sevnici.
PRODAMO dobro ohranjeno kompletno spalnico. Gerdovič, Majde Šilc 14, Novo mesto, telefon
21-290.
PRIBLIŽNO en kub. meter hrastovih suhih plohov, primernih za stopnice, ter pol kub. metra 2 cm debelih desk prodam ali zamenjam za smrekove deske. Prodam tudi močno stiskalnico, premer osi 80 mm. Naslov dobite pri lape‘niku Branku Jermanu, Prešernov trg 10, Novo mesto.
POCENI PRODAM šest let staro ostrešje z opeko (13 x 8,8), primerno za gospodarsko poslopje ali hišo. Janez Hočevar, Škocjan 3.
TRAKTORSKO FRFZO (ROTO-VATOR), delovna širina 130 cm, za traktorje s 30 KM, zelo malo rabljeno, prodam. Ivan Varšek, 68274 Raka.
POCENI PRODAM leva malo rabljena vzidljiva štedilnika na dve plošči in pol, enega z enim, drugega z dvema pečnjakoma, bakrenimi kotlički. Naslov v upravi lista (2346/73).	■
PRODAM 100-vatni ojačevalec, električne ritem bobne in orgle. Anton Špringer, Karlovška 17, Novo mesto.
UGODNO PRODAM ležišče z jogijem in kombinirano omaro. Steb-laj, Nad mlini 20, Novo mesto.
POZOR! Prodam televizor Niš. malo rabljen, novo pokrivalo za avlo Škoda in kuhalnik na tri plošče, nov. Cena ugodna. Kastelic, vrvar, Trebnje.
PRODAM ambi za izdelavo strešne opeke ter fiat 750, letnik 1970. Naslov v upravi lista (2352/73).
PRODAM garažo v Ulici Majde Šilc po ugodni ceni. Naslov v upravi lista (2353/73).
UGODNO PRODAM masiven sadni mlin s kam^iitimi valji, primeren za večje obrate. Franc Makše, Mirna peč 33.
UCX)DNO PRODAM rabljeno ostrešje (5 X 8) z opeko in vinogradniško stiskalnico v zelo dobrem stanju, primerno za eksponat. Selak, Dobrova 32, Škocjan.
PRODAM kozolec z dvema oknoma in skedenj v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Kupci vabljeni. Prodaja na kraju samem. Janez Švalj, Gor. Vrhpolje 8, Šentjernej.
GRADBENO BARAKO (4 x 6 m) z dvojno steno in približno tri kub. metre žaganega gradbenega lesa prodam nujno in po ugodni ceni. Olga Stipetič, Kolodvorska restavracija, Brežice.
PO UCJODNI CENI PRODAM televizor znamke RR Niš. Stane Gradišar, Trdinova 5 a. Novo mesto.
PRODAM 30-gramski stroj za brizganje plastike. Peter Bobnar, Godešič 88, Škofja Loka.
PRODAM grozdje v Lubnu. Dostop z avtomobili do zidanice. Alojzija Hrovatič, Gor. Lakovnice 5, Novo mesto.
ZARADI sehtve prodam hladilnik in kuhinjsko ter sobno pohištvo. Naslov; Bršlin 17.
KUPIM
KUPIM vseljivo enodružinsko hišo z vrtom ali vinogradom v Črnomlju ali Semiču. Plačam v gotovini. Ponudbe pošljite na upravo lista pod „CK)TOVINA“.
POSEST
Ob smrti naše drage mame, stare mame in tete
MARIJE ŠTAJDOHAR iz Vel. Nerajca
se iskreno zalivaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, nam kakorkoli pomagali in spremili pokojnico na zadnji poti.
Žalujoči: sinovi z družinami ter drugo sorodstvo
V	64. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dobri mož, ata in stari ata
FRAMC ROBEK iz Trške gore
Prav lepo se zalivaljujemo sosedom Jaketičevim za pomoč v težkih trenutkih, vsem darovalcem vencev in cvetja, posebno še Mesariji, Komunali ter Žitu za podarjene vence, župniku za obred in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat lepa hvala!
Žalujoči: žena Rozka, sinova: Franci z družino ter Mirko, hčerke: Rozi z družino, Ani, Mari, Zdenka in drugo sorodstvo
Namesto venca na grob pokojni Ivani Vesel iz Sodražice 88 so darovali: Dominik, France, Stane, Ivan, Milan in Marija Vesel ter Pankracij in Marjan Konjedič skupni znesek
1.850,00	din, za kar se jim uprava pokopališča najlepše zahvaljuje ter jih postavlja za zgled tudi drugim. Pokopališka uprava Sodražica.
PRODAM enodružinsko vseljivo hišo z gospodarskim poslopjem, sadovnjakom, vinogradom in njivo v prometnem kraju, 80 metrov od glavne ceste v Dol. Straži pri Novem mestu. Dovoz možen z vsemi vozili. Plačljivo v gotovini. Naslov v upravi lista (2357/73).
PO UGODNI CENI PRODAM hišo, zgrajeno do tretje faze, na Ragov-ski cesti. Naslov v upravi lista (2373/73).
RAZNO
PODJETJA, POZOR! Oddam prostor, primeren za skladišče, v velikosti 11 X 6 X 5 m, v bližini Novega mesta. Naslov v upravi lista (2367/73).
POROCNI PRSTANI! - Za lepa in moderna poročna prstana se vam splača pot v Ljubljano k zlatarju v Gosposki 5 (poleg univerze). -Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
FANT 34/168, želi spoznati dekle, staro do 30 let, za skupno življenje v Kanadi. Samo resne ponudbe pošljite pod šifro „BODIVA SRECNA".
Ob nenadomestljivi izgubi nafe nepozabne mame, stare mame in sestre
FRANČIŠKE GORENC z Vrhovega 12 pri Mimi peči
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in prijateljem, ki so z nami sočustvovali, pokojnici poklonili toliko vencev in cvetja, počastili njen spomin in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadfiji poti. Zahvaljujemo se tudi kolektivom Krke, tovarne zdravil, Beti Mirna peč, I^T Novo mesto, Novoteksa in župniku za opravljeni obred. Hvala vsem skupaj in vsakemu posebej!
Žalujoči:	hčerke Zvonka,
Maijana, Fani in Danica, sinovi Tone, Milan, Janko, Lojze in Jože z družinami
Ob tragični in nenadomestljivi izgubi našega sina, brata in vnuka
BRANKA BUDNE iz Krškega
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti ter mu podarili cvetje. Posebno se zahvaljujemo zdravniku tov. Posavcu za nesebično pomoč, kolektivu tovarne celuloze in papirja Krško ter govornikom in župniku za verski obred ter nagovor.
Žalujoči: oče, mama, stara mama, sestra, brat in drugo sorodstvo.
Dragemu Ivanu Deželanu žele za njegov 55. rojstni dan vse najlepše ter mu kličejo še na mnoga zdrava leta vsi njegovi.
mi
\
Fani Kranjc, Vel. Brusnice 86, Brusnice, prepovedujem pašo živine po mojem vrtu za potokom. Kdor prepovedi ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
Drago Pugelj z Velikega Kala 9, Mirna peč, prepovedujem vsako vožnjo in hojo po mojih parcelah ter odlaganje smeti na vrtu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Janez Gorišek, Ostrog 20, Šentjernej, prepovedujem pašo živine in vožnjo po mojih parcelah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Jože Rupar, Goriška vas 7, Škocjan prepovedujem pašo živine in delanje kakršnekoli škode po moji parceli. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Janez Palčič, Rumanja va:? 16, prepovedujem obiranje in pobiranje sadja na mojih parcelah, kakor tudi hojo in pašo ter odlaganje smeti. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Stefan Mavsar, Dol. Toplice, obveščam javnost, da so govorice o zaplembi denarja na jugoslovansko-avstrijski meji, izrečene v šali o Vinku Novaku, parketarju s Podturna 3, Dol. Toplice, neresnične.
Nudim vam vse vrste rolet, žaluzije in platnene zavese ter opravljam vsa popravila iz te stroke. Cene solidne. Naročila sprejema Bogo Radi, Žabja vas 15, Novo mesto.
»Dolenjski list« v vsako družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta
JOŽETA BUČARJA
iz Grabrovca pri Metliki
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom ter delovnim in drugim organizacijam za izr(?Sena sožalja, podarjene vence in cvetje ter za pomoč v težkih trenutkih. Topla zahvala vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Ana, sin Jože ter hčerke Bariča, Marija in Anica z družinami
ITALIJAN V KONJA
30.	avgusta okrog poldne je Jože Žnidaršič iz Kapljišč pripeljal konjsko vprego na cesto v Gradcu, tedaj pa je z metliške smeri pripeljal avtomobil Italijan Romano Radina. Italijan je z avtom zadel konja in ga zbil. Žnidaršič in sopotnica v Italijanovem avtu sta se laže poškodovala, gmotna .škoda pa znaša 20.000 din. Vozniki vpreg se lahko iz tega primera nauče, da je bolje nekoga poslati na cesto, da opazuje promet, in šele na znak, da je pot prosta, spustiti konja na cestišče.
BREZ IZPITA, VINJEN IN ŠE AVTO NI BIL NJEGOV
Slave Paučič, star 20 let, iz Ru-narskega 8, je 31. avgusta ob 18. uri vozil z avtom po Kočevju z okoli 90 km na uro, čeprav je v mestu hitrost omejena na 40 km na uro. V križišču pri „Unionu" je zapeljal s ceste in se prevrnil v dolino. Miličniki so ugotovili, da je vozil brez izpita, avto pa je brez dovoljenja vzel neke-' mu sorodniku. Alkotest je pokazal, da je bil mladi voznik vinkn, pa tudi sam je priznal, da je pil. Škode je za okoli 5.000 din. Voznik in sopotnica nista bila poškodovana. Paučič se bo zagovarjal pri sodniku za prekrške.
V	GRČARICAH BODO SLAVILI
V	počastitev 30-letnice boja v Jelenovem žlebu, 30-letnice zloma plave garde v Grčaricah in 70-letnice gasilskega društva Grčarice bo v soboto in nedeljo, 8. in 9. septembra, več prireditev. Prvi dan bo ob 18. uri davnostna seja političnega aktiva v Grčaricah, nato bo kulturni spored, v katerem bo med drugimi sodeloval tudi pisatelj Miško Kranjec. V nedeljo ob 10.30. uri bo zbor gasilskih enot, enot civilne zaščite in teritorialne obrambe, ob
11.	uri pa bo sprevod in začetek zborovanja, na katerem bo govoril podpredsednik republiške konference SZDL Zoran Polič. Ob tej priložnosti bodo podelili domicil kočev-sko-ribniško-vclikolaškemu okrožnemu odboru OF. Sledil bo kulturni spored, nato pa ljudsko rajanje, na katerem bo igral ansambel Mihelič.
ZARADI HITROSTI
V	OGRAJO
3.	septembra je peljal proti Šentjerneju z osebnim avtomobilom Jože Grebenar iz Koprivnika pri Kočevju. V ostrem levem ovinku v vasi Dobe ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo na travnik, od tam pa v vrtno ograjo. Voznik ni bil poškodovan, na vozilu pa je škode za 10.000 din.
PREPOZNO OPAZILA PEŠCA
3.	septembra zvečer je peljala po Zdolski cesti v Krškem voznica Pep-
ca Pleterski iz Brestanice. Pred seboj je zagledala dva pešca, ki sta hodila bolj po sredi ceste. Pri zaviranju jo' je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo v hrib in odbilo nazaj na cesto. Škode na avtomobilu je za 10.000 din. Pri preizkušanju vinjenosti je voznici alkoskop pozelenel čez polovico.
TEŽKO POŠKODOVAN TRAKTORIST
2.	septembra je peljal proti Radečam z neregistriranim traktorjerii in brez vozniškega izpita Anton Medved iz Žirovnice. Na hribovski cesti| ga je zaneslo na rob cestišča. Traktor se je prevrnil po strmini in po 40 \ m obstal v potoku Žirovnica. Težko, poškodovanega Medveda so odpeljali v celjsko bolnišnico. Škode na traktorju je za 10.000 dinarjev.
GOR. LENART: PRIPELJAL PO LEVI i
29. avgusta popoldne je peljal proti Gornjemu Lenartu voznik Anton Pribožič iz Razteza pri Breži|^ cah. V Gornjem Lenartu mu je naproti pripeljal po levi strani Jože Zorko iz Trebeža. Prišlo je do trčenja, tako da je en avtomobil obstal v jarku, drugega pa je odbilo na travnik. Hudo poškodovanega voznika Antona Pribožiča so Speljali v brežiško, nato pa v zagrebško bolni-šnico. Škode na obeh vozilih je z»
10.000	din.
ČUDNA VOŽNJA S TRAKTORJEM
27.	avgusta zvečer je proti Krmelju peljal z neregistriranim traktorjem Franc Žagar iz Kaplje vasi. Na blatniku je sedela Ana Haler, spredaj na pokrovu pa 54-letni Janez Halei^
V	Tržišču je Janez Haler padel tako nesrečno, da mu je traktor z zadnjim kolesom zapeljal čez bojc. Hudo poškodovanega so odpeljali v novomeško bolnišnico.
KOLESAR BREZ LUCI PODRL DEKLETCE
Devetletna Marija Rajer z Vrha pri Šentjerneju je šla 30. avgusta zvečer po mleko. Pri vaški hiši šte* vilka 4 se je ustrašila psa in skočila na sredo ceste, tedaj pa jo je podrl kolesar, ki je za dekletcem pripeljal brez luči. Marija si je pri padcU zlomila nogo v gležnju, kolesar pa jc odpeljal naprej.
ZELENA ALKOTESTA
31.	avgusta ob 20.30 sta v Gore-: nju pri Kočevju trčila tovornjak s prikolico, ki ga je vozil poklicni voznik Rudi Malnar iz Kočevja, in, osebni avto s prikolico, ki ga je vozil; Stane Kavčič iz Hinj 39. Škode je za, okoli 3.000 din, ranjen pa ni bil nihče. Oba voznika so preizkusili z alkotestom, ki je pri Malnarju poze-! lenel do polovicć, pri Kavčiču pa celo preko polovice. Oba se bosta zagovarjala pri sodniku za prekrške.
DOLENJSKI UST
IZDAJA; Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJI LISTA: občinske konfercnce SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica sveta), Franc Beg, Viktor Dragoš, Tone (jošnik, Jože Jeke, Tone Klenovšek, Franc Lapajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Franc Stajdohar in Ivan Živič UREDNIŠKI ODBOR; Maijan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Milan Markelj, Jože Primc, Jože Splichal, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 2 din - Letna naročnina 79 dinarjev, polletna naročnina 39,50 din, plačljiva vnaprej — Za inozemstvo 160 dinarjev ali 10 ameriših dolarjev oz. 30 DM (oz. u.strezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun: 52100-620-107-32002-009-8-9
OGLASI; 1 cm višine v enem stolpcu 40 din, 1 cm na določeni strani 55 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 80 din. Vsak mah oglas do 10 besed 15 din, vs^a nadaljnja beseda 1 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi ve^a do preklica cenik št. 5 od 1. 7. 1972 - DOLENJSKI LIST šteje med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Ur. Ust SI'RJ 33-316/72), za katere sc ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1/72 od 31. 1. 1973)
TEKOCi RACUN prt podružnici SDK v Novem mestu: 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon: (068) 21-227 -Nenaročenih rokopi.sov m fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: CZP Dolenjski list. Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana
RADIO LJUBLJANA
ySAK DAN: poročila ob 5.00,
6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 1^00, 18.00, 19.30 in ob 22.00. risan glasbeni spored od 4.30 do
8.00.
Četrtek, 6. septembra:
8.10	Glasbena matineja. 9.35 Iz partitur operetnih mojstrov. 11.00 oročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - Čebelarstvo. 12.40 Skladbe Zorka Prelovca in Emila Adamiča. 13.30 Priporočajo vam... 14.40 Mehurčki. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 »Vrtiljak". 17.10 Koncert po željah poslušalcev. . 18.35 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Privška. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 22.15 Za ljubitelje jazza.
PETEK, 7. SEPTEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 10.15 Po Taliji-nih poteh. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12,30 Kmetijski nasveti - inž. Janez Saksida: Navodila za strokovno spravilo buč za pridelovanje bučnic. 12.40 Z domačimi ansambih.
13.30 Priporočajo vam ,,, 14.30 N^i poslu^ci čestit£yo in pozdravljajo, 15.30 Napotki za turiste.
16.00 „Vrtiljak". 18,15 „Signali**.
19.00 Lahko noč, otroci! 20,00 Iz jugoslovanske zborovske literature,
20.30 „Top-pops 13“, 21.15 Oddaja o moiju in pomorščakih,
SOBOTA, 8, SEPTEMBRA: 8,10 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 10.15 Kličemo letovišče.
11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine, 12,30 Kmetijski nasveti - inž. Vilko Stem: Kreditiranje kmetijstva, 12.40 Cez travnike zelene. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak**. 17.20 Gremo v kino. 18.15 Dobimo se ob isti uri. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s kvintetom bratov Avsenik,
20.00 Radijski radar, 22,20 Oddaja za naše izseljence,
NEDEUA, 9, SEPTEMBRA:4.30
-	8.00 DOBRO JUTRO! 8.05 Radijska igra za otroke — Maijan Marinc:	„Zmaj Frfotaj**. 9.05
Koncert iz naših krajev. 10.05 Se pomnite, tovariši... a) Stane rctelin-Vojko: Nad belogardistični Turjak, b) Ob dnevu mornarice.
10.25	Pesmi boja in dela. 10,45-13.00 Naši poslušalci
TURISTIČNO DRUŠTVO
KRŠKO
priredi v okviru proslave 400-LETNiCE HRVAŠ K O-S LOVE NSKEG A PUNTA
v nedeljo, 9. 9. 1973, ob 14.30 na stadionu matije GUBCA POD POKROVITELJSTVOM SOP KRŠKO - specializirano podjetje za industrijsko opremo
veliko
tradicionalno
tombolo
GLAVNI DOBITKI:
čestitko in pozdravljajo - vmes ob 11,00-11,20 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine.
13.30	Nedeljska reportaža. 13.50 Z domačimi ansambli. 15.05 Popularne operne melodije. 16.00 Radijska igra — Žarko Petan: Dvojnik, 19,00 Lahko noč, otroci!
*20,00 V nedeljo zvečer, 22,20 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana,
PONEDELJEK, 10, SEPTEMBRA:	8,10 Glasbena
matineja, 9,05 Pisan svet pravljic in zgodb. 10,15 Za vsakogar nekaj,
11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Janez Cop: Gozd in divjad. 12.40 Po domače.
13.30	Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 16.00 „Vrtiljak**.
18.15 PDialne godbe na koncertnem odru. 19.00 Lahko noč, otroci!
20.00 Stereofonski operni koncert.
22.15 Zaplešite z nami.
TOREK, 11. SEPTEMBRA: 8,10 Glasbena matineja. 9,35 Z našimi sinifoniki v svetu lahke glasbe.
10.15 Odmevi z rodne grude, 11,00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12,30 Kmetijski nasveti - iriž, Milena Jazbec: Ugotovitve s simpozija herbecidov v sadjarstvu in gozdarstvu v Sarajevu,
12,40	Slovenske narodne izv^ajo razni slovenski zbori ter ansambel Tončke Maroltove, 13,30 Priporočjgo vam ,,, 14,10 jih poznate? “	15.30 PriGlasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak**. 18.15 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Vilija Petriča, 20,00 Lahka glasba slovenskih avtorjev,
22.15 Od popevke do popevke.
SREDA, 12. SEPTEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Za mlade radovedneže. 10.15 Iz domačega pravljičnega sveta. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -Dr. Andrej Orešnik: Zdravstvena nega krav po porodu je pomembna za zgodnjo novo obrejitev. 12.40 Od vasi do vasi. 13,30 Priporočajo vam ,, 14.10 Kvintet Kranjčani in Koroški oktet KPD Prežihov Voranc iz Raven na Koroškem. 14.30 Naši poslušalci čestitko in pozdravljajo.
15.30	Glasbeni intermezzo. 16.00 „Loto vrtiljak**. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Koncert Simfoničnega orkestra RT^ Ljubljana. 22.15 Revija popevk.
ČETRTEK, 13. SEPTEMBRA:
8.10	Glasbena matineja. 10.15 Urednikov dnevnik. 11.00 Poročila
-	Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -inž. Jože Spanring: Navodila za
dodatno mrežo sortnih poskusov s posebnimi sortami. 12.40 Skladbe Karola Pahorja. 13,30 Priporočajo vam ,, . 14.10 Popoldne za mlaidi svet 15.30 Glasbeni intermezzo.
16.00	„Vrtiljak**. 18.15 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
22.15	Za ljubitelje jazza.
IZNOVOM£SI(E®ft PORODNiSNiCEtttii!^;
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Jožefa Kastelic iz Bogdanje vasi — Boš^ana, Frančiča Prah iz Volčkove vasi -Jerneja, Anica Šeme iz Klečeta — Antona, Hema Pangrc iz Velike Loke - Aleša, Marija Skubic i? Meniške vasi — Romano, Karolina Medle s Tolstega vrha - Brigito, Marica Medle iz Velikih Brusnic — Matjaža, Angela Pavlič iz Velike Bučne vasi — Katjo, Anica Hribar iz Cerkelj ob Krki - Anušo, Marija Miketič iz Preloke — Antona, Katica Butala iz Drenovca - Anito, Marija Turk iz Hrasta - Janka, Emilija Ivanšek iz Krške vasi - Roberta, Tončka Markovič iz Podturna -Alenko, Marija Ferkolj iz Zloganja
-	Mihaelo, Slavka Jurak iz Dolnjih Kamene - deklico, Olga Črnič iz Pribincev — dečka, Jožica Cajnar iz Križevske vasi — deklico, Ljudmila Hrovatič iz Stranske vasi - dečka, Frančiška Lojk s Kota - deklico, Marta Bovhan iz Gornje stare vasi -deklico in Violeta Brezovar iz Gotne vasi - dečka. - Čestitamo!
IZ BR€ZIŠK{.J porodniSni«’"^
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Silva Knez iz Raven - dečka, Jožica Krošl iz Brežic - Janeza, Nadicu Seder iz Samobora - Melito, Biserka Markez iz Sv. Nedjelje - Karlico, Frančiška Požun iz Sotelskega -dečka, Boža Flis iz Globokega -dečka, Marija Ajster iz Župeče vasi
- Valentino, Jana Gramc iz Kamence - Martina, Marija Požgaj iz Vel. Doline - deklico, Rezika Vrbančič iz Klokočevca - Blaža, Terezija Vrbančič iz Podvrha - dva dečka, Marta Vajdič iz Brestanice -Aleša, Marija Koretič iz Tisovca -dečka. Cvetka Kunst iz Zagaja -Martino, Anica Molan iz Arnovih sel
- Mojco, Gordana Hoffman iz Zagreba - Vladko. - Čestitamo!
illAvtoŠKODAlOOL ^2.MotokuHivator AGRI A tip I j4111 s prikolico 3:Motoma žaga MC CULLOCH
4. Motorna Škropilnica JOLLY
5.Pralni strc^ GORENJE
6.P0NV - EXPRES Rog
7.Zmrzovalna skrinja GORENJE 2201
8. Televizor RIZ
9. Hladilnik GORENJE 1351 10. Ročna vrtna kosilnica
in ie 300 manjSih dobitkov:
20 petork (činkvinov), 40 četvork (kvatem), 80 trojk (tern) in 160 dvojk (amb)
Tablice bodo v predprodaji v kioskih in trafikah ter na dan tombole pri kolporterjih
PRIDITE V KRŠKO -SREČA VAS ČAKAI
Hvala za vašo kri, w ki rešuje življenja!
Pretekli teden so darovali kri na novomeškem transfuzijskem oddelku: Albin Hrovat, član Pionirja Novo mesto; Franc Grmšek, Avgust Bobič, Alojz Novak, Alojz Zupančič in Zofka Vene, člani Krke — tovarne zdravil Novo mesto; Alojz Juršič in Štefan Hrastar, člana Novograda Novo mesto; Janez Turnšek, Alojz Jakše, Franc Slapničar, Janez Kobe, Marija Boh, Anica Šinkovec, Jože Zajc, Jože Pirc, Edo Mervar, Janez Avguštin, Franc Menart, Franc Saje, Marjan Zupančič, Milan Petan, Viktor Lukan, Alojz Lozej, Jože Avguštin, Jože Kastelic, Martin Pavlin, Jože Ažnoh, Alojz Počrvina, Mirko Dragan, Franc Jerman in Milan Eržen, člani Novolesa Straža; Franc Nose, Cveta Andrejčič, Janez Gazvoda, Marjan Hren, Stanko Klobučar, Alojz Derčar, Jožefa Belko in Leopold Rajk, -^lani IMV Novo mesto; Milena Žitnik, Mirko Ferbežar, Alojz Blažič, Marija Šinkovec in Martin Sekula, člani Novoteksa Novo mesto; Jožica Pavlin, Branka Pajič in Slavka Blažič, članice Laboda Novo mesto; Ivan Kopina in Milan Vrščaj, člana Gorjancev Straža; Anica Belko, frizerica iz Črnomlja; Jože Kralj, član časopisnega podjetja Delo Novo mesto; Anton Lavrič, kmet iz Tolstega vrha.
PRIVOŠČITE Sl TO ZAODVOUSTVO!
RADIO
BREŽICE
ČETRTEK - 6. SEPTEMBRA:
16.00	-	16.15	— Napoved
programa, poročila, šport in turistični napot4ci. 16.15 - 16.30 -Magnetofonski zapis iz Kozjega ob zborovanju aktivistov OF Kozjanskega okrožja, 16,30 - 17,00
- Novo v knjižnici, Mala šola avtomobilizma, obvestila, reklame in filmski pre^ed, 17.00 - 18.00 -glasbena oddaja: Izbrali ste sami.
SOBOTA - 8. SEPTEMBRA:
16.00 - 16.30 - Pol ure za pop glasbo. 16,30 - 16.45 — Sobotno kramljanje. 16.45	-	17.00	-
Jugoton vam predstavlja. 17.00 -
17.30 - Kuhajte z mano. Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam. Za naše najmlajše. 17.30 -
18.00 — Narodnozabavne na valu 192 m.
NEDELJA - 9. SEPTEMBRA:
10.30 — Domače zanimivosti — Začelo se je šolsko leto 1973/74 -Za naše kmetovalce: dipl, veterinar
— Dobro premislimo pred gradnjo hleva - Nedeljski zapis: Kozjansko danes — z zborovanja aktivistov OF Kozjanskega okrožja v Kozjem -obvestila, reklame in filmski spored.
12.00 - 15.00 - Občani čestitajo in pozdravljajo.
RADIO SEVNICA
NEDELJA, 9. SEPTEMBRA:
10.30	Reklame, oglasi in obvestila -
10,50	Po domače - 11,0^ Obiskali smo vzorno kmetijo -	11,15
Zlabavna glasba z uganko - 11,45 Nedeljski intervju —	H-55 Za
vsakogar nekaj — 12.30 Poročila —
12,45	Čestitke in pozdravi naših poslušalcev —	14,30	Zaključek
programa,
SREDA, 12, SEPTEMBRA;
16.00 Poročila - 16,10 Reklame, oglasi in obvestila - 16,30 Kotiček za šoferje - Martin Češenj: Dodatne luči - 16.40 Disko klub brez imena
- 17.15 Mladinska oddaja - 17.45 Četrt ure za mojstre operne glasbe
- 18.00 Zaključek programa. SOBOTA, 15. SEPTEMBRA:
16.00 SOBOTNI VRTILJAK -
16.15	Pet minut za ... - 16,20 EPP
I. del - 16.30 Poročila - 16.35 EPP
II. del - 16.45 Mini anketa - 17.00 Zaključek sobotnega vrtiljaka in napoved za nedeljo.
TELEVIZIJSKI
SPORED
ČETRTEK, 6, SEPTEMBRA:
16.45 Madžarski	TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bg) -
17.45 Izbor športnih in turističnih oddaj (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) -
18.30	Svetovno	prvenstvo v plavanju - barvni prenos (Bg-Lj) -vmes propagandna odd^a (Lj) -
19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -
20.25	Kam in kako na oddih (Lj) -
20.40	Četrtkovi razgledi: Sodni dan na vasi (Lj) - 21.30 E. Zola: Germinale — TV nadaljevanka (Lj)
—	22,15 Poročila (Lj)
PETEK, 7. SEPTEMBRA: 14.58 Napoved sporeda (Lj) - 15.00 Skoki v vodo - ženske (finale stolp), barvni prenos s svetovnega prvenstva (do 17.00) (Bg-Lj) 17.15 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec) (do 17.35) (Bg.) - 18.00 Iskre v očeh (Lj) — 18.15 Obzornik
Morda tudi Vas pekli krivica? Napišite pismo, objavil ga bo: »Dolenjski list«
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Franc Nemec je padel z drevesa in si poškodoval prsni koš; Jožetu Umeku je kos pohištva padel na glavo; Martinu Petku je deska poškodovala desni del prsnega koša; Jagna Bizjak je padla z mopeda in si poškodovala roki, obraz in desno koleno; Stanija Veljkovič je padla pred hišo in si poškodovala desno roko; Anđa Barišič je padla stopnicah in si poškodovala glavo in prsni koš; Stane Gregorevčič si je pri |)rometni nesreči poškodoval desno roko in nogo; Alojz Zorič se je prevmD s traktorjem in si poškodoval levo roko in prsni koš; Ciril Kolešnik si je poškodoval glavo.
( vse od temeljev
do štrene
^SLOVENIJALES
LJUBLJANA
VAM NUDI V SVOJIH POSLOVALNICAH:
VIZM AR JE, PLEMLJEVA 68
GOSP RAZSTAVIŠČE , H AL A D
DOMŽALE f A. SKOKA 20
ves gradbeni material, ki ga potrebujete pri gradnji hiše:
BETONSKO ŽELEZO, CEMENT, IZOLACIJSKE MATERIALE, APNO, OPEKO, RAZNO KRITINO IN DRUGO;
OKNA, VRATA. LADIJSKI POD-OPAŽE,
PARKET;
KERAMIČNE PLOŠČICE IN SANITARNO KERAMIKO
PEČI ZA CENTRALNE KURJAVE, RADIATORJE IN CEVI;
INFORMACIJE DOBITE PO TELEFONU: VIŽMARJE: 51-566 GOSP. RAZSTAVIŠČE: 312-598 DOMŽALE: 72-397
OBIŠČITE NAS!
(Lj) — 18.30 Svetovno prvenstvo v plavanju - barvni prenos (Bg-Lj) -vmes propagandna odd^a (Lj) -
19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) — 20.00 TV dnevnik (Lj) —
20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) -
20.35 Iz zakladnice svetovne književnosti:	Francisco R. Gonzales; Korenine - mehiški film (Lj) - 21.55 Poročila (Lj) - 22.00 Atletska tekmovanja za evropski pokal — ženske, barvni posnetek iz Edinbourgha (I-j)
SOBOTA, 8. SEPTEMBRA: 14.43 Napoved sporeda (Lj) -
14.45 Edinbourgh:	Atletska
tekmovanja za evropski pokal (do 17.00/17.15)	- barvni prenos
(EVR-Lj) 17.00 Po domače (Lj) -
17.20 Guliver - serijski barvni film (Lj) - 18.15 Obzorruk (Lj) - 18.30 Svetovno prvenstvo v plavanju -barvni prenos (Bg-Lj) — vmes propagandna oddaja (Lj) — 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) -
20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.30 Moji gostje in jaz: Dubrovniški trubadurji (Zg) - 21.20 Skrivnosti morja - barvni film (Lj) - 22.10 Starinarja - serijski fiim (Lj) -
22.35 Glasbena oddaja (Lj) - 22.50 TV kažipot (Lj) - 23.10 Poročila (Lj)
NEDELJA, 9. SEPTEMBERA:
8.50	Skrivnosti moija - ponovitev barvnega filma (Lj.) - 9.40 Po domače z Veselimi hmeljarji (Lj.) -
10.10 Kmetijska oddaja (Bg.) —
10.55 Otroška matineja: Mačkon in njegov trop, Pustite živeti - serijska barvna filrna (Lj.) - 11,50 Poročila (Lj.) - 11.55 TV kaj^ipot (Lj.) -
14.00 Po domače z Dobrimi znanci (Lj.) - 14.25 Edinbourgh: Atletska tekrnovanja za evropski pokal -barvni prenos (Lj.) — 17.00 Poročila (Lj.) - 17.05 Ubijte garjevo ovco -poljski barvni film (Lj.) - 18.30 Svetovno prvenstvo v plavanju -barvni prenos (Bg., Lj.) - 19.45 Risanka (Lj.) - 19.50 Cik-cak (Lj.)
- 20.00 TV dnevnik (Lj.) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj.) - 20.30 Rezerviran čas - 21.30 Tuji pevci v našemstudiu (Zg.) - 21.45 Športni pr^led (JRT) - 22,05 PoročUa (Lj.) - 22,10 Rezervirano za šport
PONEDELJEK, 10. SEPTEMBRA: 9.35 TV v šoU (Zg.)
- 10.30 Ar^eščina (Zg.) - 10.45 Nemščina (Zg.) — 11.00 TV v šoli (do 11.30) (Bg.) - 14.45 TV v šoU
- ponovitev (Zg.)	-	15.40
Nemščina - ponovitev (Zg.) -
16.10 TV v ŠoU - ponovitev (Bg.) -
16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bg.) -
18.10 Obzornik (Lj.) - 18.25 Enciklopedija živali - barvni film (Lj.) - 19.00 Mladi za mlade -(Bg.) - 19.45 Risanka (Lj.) - 19.50 Cik-cak (Lj.) - 20.00 TV dnevnik (Lj.) - 20,25 3-2-1 in TV barometer (Lj.)	-	20.30 I. Cankar:
Romantične duše - predstava SNG Celje (Lj.) - 22.15 Poročila (Lj.)
TOREK, 11. SEPTEMBRA: 9.35 TV v šoli (Zg.) - 10.40 Ruščina (Zg.) - 11.00 TV v šoli (do 11.30) (Bg.) - 14.20 TV v šoli - ponovitev (Zg.) - 16.10 Ruščina - ponovitev (Zg.) - 16.30 TV vrtec (Zg.) -
16.45 TV v šoli - ponovitev (Bg.) —
17.15	Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.35) (Bg.) -18.05 Obzornik (Lj.) — 18.20 Mladinska reportaža — barvna oddaja TV Zagreb (Lj.) - 18.55 Osebna r\ega: Koža (Lj.) - 19.15 Od Smedereva do Nanasije — oddaja iz beograjske serije Karavana (Lj.) -
19.45 Risanka (Lj.) - 19.50 Cik-cak (Lj.) - 20.00 TV dnevnik (Lj.) -
20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj.) -
20.35 L. N. Tolstoj; Vojna in mir -barvna TV nadaljevanka (Lj.) —
21.20 Kaj hočemo - Ob ustavnih in kongresnih razpravah- (Lj.) - 21.40 Po sledeh napredka (Lj.) - 22.30 Poročila (Lj.)
SREDA, 12. SEPTEMBRA; 8.20 TV v šoli (Zg.) - 11.00 TV v šoU (do 11.30) (Bg.) - 16,45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bg.) - 18.10 Obzornik (Lj.)
- 18.25 Mačkon in njegov trop -barvni film (Lj.) - 19.00 Kratek, film (Lj.) - 19.15 Prijatelji glasbe (Zg.) - 19.45 Risanka (Lj.) - 19.50 CiK-cak (Lj.) - 20.00 TV dnevnik (Lj.) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj.) - 20.35 Mr, 10 odstotkov -angleški barvni film (Lj.) - 22.10 Likovni nokturno; Anton Repnik -barvna oddaja (Lj.)	—	22.20
Poročila^(Lj.)
ČETRTEK, 13. SEPTEMBRA:
9.35 TV. v ŠoU (Zg.) - 10.30 Angleščina (Zg.) - 10.45 Nemščina (Zg.) - 11.00 Francoščina (Bg.) -
14.45 TV v ŠoU - ponovitev (Zg.) —
15.40	Angleščina - ponovitev (Zg.)
- 16.10 Francoščina - ponovitev (Bg.) - 17.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bg.) -
18.00 Obzornik (Lj,) - 18,15 Izbor športnih in turističnih oddaj (Lj,) -
18.55 Viharni vrh - serijski film (Lj,) - 19.45 Risanka (Lj.) - 19.50 Cik-cak (Lj.) - 20.00 TV dnevnik (Lj.) - 20,25 Kam in kako na oddih (Lj.) - 20.40 Četrtkovi razgledi (Lj.) - 21.30 E. Zola: Germinal -barvna nadaljevanka (Lj.) - 22.15 Poročila (Lj.)
/
s trpljenjem in smrtjo
Sobotni popoldan. Sonce se je prebilo skozi oblake in kolone avtomobilistov hite iz mest na oddih po celotedenskem delu. V prostrani veži novomeške bolnišnice je bil mir, kot da ves vrvež zunaj pripada drugem svetu. Za mizo sva sedela samo neki bolnik, ki je čakal na obisk sorodnikov, in jaz, ki sem čakal, da vratar najde dežurno sestro. Posebno vzdušje, ki preveva bolnico, me je navdalo z občutkom nelagodnosti. Najraje bi odšel ven pod sonce, tja, kjer ni trpljenja, kjer ni poznati sobotnega oddiha, obenem pa sem z občudovanjem pomislil na tiste, ki se bore proti trpljenju in smrti v teh prostorih.
Ko je dežurna sestra Slavka Medved prišla, sprva ni hotela govoriti; časopis gor, časopis dol, malo skromnosti in morda sramežljivosti, a mi jo je le uspelo prepričati.
,JVaš poklic ni lahak. Vidite: prišla sem v službo danes zjutraj, domov pa bom odšla šele v ponedeljek popoldne. Premalo nas je, dela pa veliko. Ne vem, kaj je temu krivo. Toda kljub težkim delovnim pogojem in zahtevnosti nisem nikoli pomislila, da bi poklic pustila, ker najdem v njem posebno zadovoljstvo. Pomagati sočloveku v trpljenju in mu ga po svojih močeh lajšati, to zapolni življenje. Občutek nesmisla in odvečnosti se ne more priplaziti v človeka, če je njegovo delo posvečeno drugim"
Slavka Medved v otroških letih ni mislila na poklic medicinske sestre. Vpisala se
je v bolničarsko šolo, da bi čimprej prišla do kruha. Še v času šolanja je imela priložnost zaposliti se kot poštna uslužbenka, a jo je delo z bolniki že toliko pritegnilo, da se ni premislila. In tako zdaj že dvanajst let velik del svojega časa in energije usmerja v to delo, poleg tega pa še študira.
Medtem ko je sestra odšla, da da potrebno injekcijo bolniku v šok sobi, se je v meni motalo vprašanje, kako more človek živeti sredi trpljenja in smrti, ko je dostikrat nemočen pred naravnimi zakoni, in od kod neizčrpni vir volje, moči in vztrajanja pri takem delu.
„Pravijo, da se človek smrti navadi, “ je nadaljevala sestra Slavka, ko se je vrnila, „vendar to ni res. Smrt ostane smrt, vedno enako pretresljiva in grozljiva. Še posebno me potre, kadar vidim umirati mladega človeka, polnega volje do življenja, pa smo ob poškodbah z vso svojo pripravljenostjo pomagati in z znanjem brez moči. Toda taki trenutki mi ne vzemo volje. Lahko bi rekla, da se okrepim notranje. Morda bodo nekoč tudi zakoni smrti v človekovih rokah. “
Zaradi pomanjkanja kadrov mora sestra Slavka veliko dnevov in noči dežurati in ji ostane malo časa za osebno življenje z družino, vendar se ne pritožuje, saj je tudi v bolnici sredi življenja. Morda celo v njegovi najre-sničnejši obliki, ker kje naj bi bilo bolj cenjeno kot ravno med tistimi, ki se zanjo borijo.
M. MARKEU
Črna prst bi danes krila Svetlanin grob, če je, na videz mrtve, ne bi skušali obuditi v življenje - Rešitelj kopalec • zdravnik
„v Dolenjskih Toplicah so mrtvo dekle potegnili iz bazena, toda neznan mlad moški jo je z umetnim dihanjem obudil v življenje.“ Ta vest je prišla v naše uredništvo, oživljeno dekle pa smo izsledili v šok sobi kirurškega oddelka novomeške bolnišnice.
Dr. Novakova mi je velela obleči belo haljo, potem me je peljala za platneno zaveso. Mlado dekle svetlih las je odsotno gledalo predse izpod bolniške-rjuhe. Obračalo je oči, raldo premaknilo glavo, toda govoriti očitno ni moglo.
Tako sem našla Svetlano Gradjanin, 23-letno študentko elektrotehnične fakultete v Beogradu, doma iz Vrnjačke Banje. Dr. Leopold Morela, ki je kot dežurni zdravnik utopljenko sprejel na oddelek, je povedal:
PRAKTIČEN PRIMER, KAKO POMAGAMO UTOPLJENCU
„Dekle bi bilo gotovo že pokopano, če ji ne bi takoj nudili pomoči, ko so jo potegnili iz vode. Ko so nas iz zdravilišča v Dol. Toplicah obvestili, da utopljenko obujajo v življenje, smo v bolnišnici pripravili vse potrebno. Delati smo začeli ta-
Df. Michel Abboud
koj, ko jo je rešile^ pripeljal. Nekaj dni je bila v nezavesti, zdaj pa se zaveda, toda ima pljučnico. Nastala je kot običajna posledica utapljanja. Očitno gre bolnici na boljše, vendar je njeno zdravstveno stanje še vedno resno.
Zdi pa se mi važno poudariti, da bi morali v takih primerih vedno, če je zdravniška pomoč pri roki ali ne, skušati človeka rešiti. Četudi gre za navidezno
Srečen človek
So ljudje, ki so vse življenje nesrečni. Rodijo se pod nesrečno zvezdo, imajo smolo, vstajajo z levo nogo in vse jim gre narobe.
Ko pa se je rodil Jakec, so ga položili v zibko z veliko štiriperesno deteljico, narisano na stranici. Babica ga je sicer prvič povila malo pretesno, pa so to še pravi čas opazili in rekli:
— Srečo je imel fantek, da se ni zadušil!
Starejši bratec je dobil nalogo, daje zibal, če seje Jakec le preveč dr. Zibal je s preveliko vnemo in zibka se je prevrnila . Jakec je tako
že zgodaj občutU, da je življenje trdo. Bratec je bil tepen, mama pa je z olajšanjem ugotovila:
— Sama sreča, da se ni preveč udaril!
Ko je že kobacal, je padel s sosedove peči in imel je, srečo, da ni padel na g^avo. Ko si je zlomil roko, so vsi dejali, daje srečen, ker je roka leva, in ko ga je ugriznil pes, da je imel srečo, ker ni bil stekel.
Jakec je postal Jaka. Vsi bratje so odšli v mesto, on je ostal na kmetiji, ki jo je nekdo moral prevzeti. Ko je prebolel in preživel zadrugo in je svojo zapuščeno zemljo
spet dobil nazaj, so mu rekli:
— Srečen si, spet je vse tvoje!
In ko je pri arondaciji izgubil tri njive, je slišal od soseda, daje srečen, kajti on je izgubil štiri. Obdeloval je kmetijo, bratje pa so ga obiskovali z avtomobili. Veseli so bili, daje vsaj eden izmed vseh srečen na deželi, v miru in na čistem zraku. Jaka jim je, nesrečnikom, naložil dobrot, ki jih je pridelal, pa so se odpeljali. In tako se je zgaral, se postaral in nekega lepega dne umrl. Imel je lep pogreb, sam predsednik 'kmetijske zadruge je govoril ob odprtem grobu, gasilska godba pa mu je zaigrala ža-lostinko.
Da, to je bil zares srečen človek!
smrt, ne bi smeli očividci vreči puške v koruzo, ampak bi morali poskusiti z oživljanjem. Utopljencu odpremo usta in se prepričamo, če so prazna. Potem mu potisnemo glavo močno nazaj, mu dihamo v usta šestnajstkrat na minuto, vmes pa masiramo srce. To ponavljamo toliko časa, da se pojavijo znaki življenja. Znan je primer, ko so po 24 urah takega dela človeka obudili. Vsekakor bi morali očividci takega dogodka vztrajati pri umetnem dihanju, dokler ne pride zdravnik. Kaj se je dogajalo s Svetlano, pa bo najbolje povedal njen rešitelj. Imamo ga pri roki. Je zdravnik iz Sirije, ki je študiral v Zagrebu, zdaj pa je pri nas na stažu.“
„SREČEN SEM, DA
SEM LAHKO POMAGAL"
Dr. Abboud Michel mije kot tujec iz daljne dežele v dokaj lepi slovenščini pripovedoval:
„Bila je sobota, 25. avgusta. Kopal sem se v odprtem bazenu v Dol. Toplicah. Užival sem lep dan, ko sem okrog 13. ure zaslišal obupen klic:“ Na pomoč! Ženska leži na dnu. Mrtva je!“ Trije fantje so skočili v bazen in privlekli dekle iz vode. Šel sem zraven. Bila je brez pulza, vsa pomodrela in ni več dihala. Videti je bila mrtva, toda ne zame. Nemudoma sem jo začel obujati z dilianjem usta na usta in masiranjem srca. Okrog mene se je; zbrala množica kopalcev. Zdi se mi, da nihče ni vedel, kaj sem po poklicu. Neka ženska, utopljenldna sorodnica, je obupno prosila: „Rešite jo, lepo vas prosim.“ Po . približno desetih minutah sem ob sebi zagledal medicinsko sestro z apa-
ratom za umetno dihanje. Z njo je bila tudi kopališka zdravnica dr. Ana Bobinec. Sestra mi je potem pomagala, da sva z aparatom nadaljevala umetno diha-' nje pri utopljenki. Morda je minilo kakih 20 minut, ko je dekle dobilo barvo in ko sem že začutil prvi utrip srca. Tisti trenutek sem bil srečen.
Kasneje je začela sama dihati, zavili smo jo v odejo, šele potem smo se odločili za prevoz v bolnišnico. V rešilni avtomobil je šla z njo kopališka zdravnica, ki tudi med vožnjo ni prenehala z dihalnimi vajami. Na kopa-Hšču so čez čas po mikrofonu objavili, da je dekle živo prišlo v bolnišnico, obenem pa so se zahvalili reševalcem.
Popoldne sem prišel na oddelek in Svetlano že našel v bolniški postelji. Zdaj jo obiskujem dva ali trikrat na dan. Z zanimanjem opazujem, kako se ji zdravje pOpravlja.“
Svetlana še ne ve, da je prijazni zdravnik, ki se ji večkrat z nasmehom približa, njen rešitelj.
RIA BACER
BORCI
DVANAJSTE!
Proslava 30-letnice ustanovitve XII. SNOUB - štajerske, na katero vabimo vse nekdanje borce, bo v nedeljo, 16. septembra, v Novem mestu.
Zbor bo ob 10. uri pred kinom Krka, od koder bomo odšli na slavnostni prostor. Posebnih vabil ne bo!
Občinska skupščina in družbeno-politične organizacije
Novega mesta^
i/ v33ko družinu
ZA PRIZADETE v AFRIKIIN AZIJI	i
Izvršni odbor Rdečega križa Slovenije je na nedavni seji razpravljal c pozivu Lige društev Rdečega l^iža ; za pomoč ljudem, ki sojih prizadele j suše in poplave v Afriki in Aziji. Iz ' sklada za elementarne nesreče je -nakazal 20.000 dinarjev. Ker pa se zaveda, da je to skromno v primerja- j vi s potrebami, obvešča vse, ki bi j želeli pomagati, da lahko denar, nakažejo na žiro račun RKS 50103-67.8-51579.	i
Svetlana Gradjanin v šok sobi novomeške kirurgije. Živa je, zdravje se ji vrača, vendar še ne more govoriti.
ZA DRŽAVNO PRVENSTVO MLADINCEV:
Motokros navdušil Črnomelj
Dobro pripravljena prireditev na lepi novi progi v Črnomlju - Okrog 3.000 gledalcev na prvi dirki: zanimanje Belokranjcev za motokros
Najboljši jugoslovanski mladinci so se pomerili na novi črnomaljski progi v četrti dirki za naslov državnega prvaka v kategoriji do 60 kubičnih centimetrov. Na sorazmerno lahki progi, ki pa je bila odlično pripravljena, so majhni motoiji, ki so jih vodili bodoči prvaki, pokazali vse lepote motokrosa: okrog 3.000 gledalcev je navdušeno zapuščalo prizorišče prve večje dirke v motokrosu, ki so jo pripravili zagnani člani domačega AMD.
Organizatorjem, ki gotovo niso računali s takim obiskom, gre ena sama zamera: redarji niso bili dovolj učinkoviti, zato so se gledalci sprehajali ob progi in tik ob njej. Zlasti je bilo nevarno v zadnjem spustu pred ciljem, potem ko so mladi
žnji Ivan Golja iz Orehove vasi ni skrajšal svoje poti, ker je zapeljal s proge in potem mimo smreke nazaj
na dirkališče, je mladi tekmovalec Orehove vasi pobral prvo mesto pred Tržičani Lipušem, Ahačičem in Justinom, šele peti pa je bil vodeči v skupni uvrstitvi Janez Fajfar iz Radovljice. Kljub delnemu neuspehu pa Fajfar še naprej krepko vodi z velikim naskokom pred zasledovalci, najboljšimi s črnomaljske dirke. Domači tekmovalci, ki so šele začetniki, se niso uvrstili med najboljših 10.
J. S.
Zmagovalec: Ivan Golja
tekmovalci skakali čez pručko.
In kako so tekmovali? Potem ko ie komisija ugotovila, da v drugi vo-
PETAR GRGEC v TREBNJEM
V trebanjskem salonu likovnih samorastnikov razstavlja olja na steklu in risbe (skupaj 45 del) slikar samorastnik Peter (Irgec iz Karlovca, udeleženec Tabora 1972. O njem in njegovem delu je na sobotni otvoritvi govoril umetnostni kritik dr. Mirko Juteršek. Razstavo, ki zajema slikarjeva dela pretežno iz zadnjih let, je odprl direktor „l)a-ne“ Alojz (Iregorčič. Slavnosti so se poleg domačih obiskovalcev in slikarjevih znancev in prijateljev udeležili tudi Bogdan Osolnik. Marjan Orožen In dr. Boris Kuhar.
Prvi „uradni“ start na črnomaljski progi za motokros.