LETO 68'	LJUBLJANA,	16.	FEBRUARJA	1624.	ŠTEV.	8.
NAROČNINA ZA JVGOJLA-	P*^.	II II L BI A VREDNljTVO IN VPRAVA
VlJO ČETRTLETNO DIN I*	Ib^L	Sl	19	II	9%.	||	VVČITELJJKITUKARNi/
CELOLETNO DIN 60/ZA	BFwl	Ti	II	II	|HL||	AA	ROKOPIJI $E NE VRA-
INOZEMSTVOIE DODATI	II	11	BUl	II	II	||	||A||	Mmnk	caio/anonimnido-
POiTNlNO/OGLASI PO	tL	^#1	||R#	||	!■	J|	||^kN|	JV lA	PlSl SE NE PRIOBČV-
CENIKV/ POSAMEZNA 1!Wv 1^5%. II IMI II ^k|	1E10/P0iTNINA PLA-
stevilka- po din• 150-	II ^	cana	v-gotovini
Zahvala in pozdrav predsed-nika dr. Leontita Orjunam v
Slovenili.
OBLASNI ODBOR OR-JU-NA LJUBLJANA.
Draga bračo!
Vi mi nečete zameriti što Vam nišam odmah odgovorio na Vaš pazljivi pozdrav sa zbora u Celju i za-hvalio Vam na bratskoin izrazu dru-garskog poverenja. U toj dobroj nameri omeo me moj nagli odlazak u Mostar, da zastupam Orjunu na pogrebu našeg velikog nacionalnog Pesnika Alekse Šantiča.
A nišam liteo, da jednim konvencionalnim odgovorom udovoljim samoj dužnosti mješte, da Vam uzvratim jednakom toplinom oseča-ja uzajamnog poverenja u zajednič-kim težnjama na ostvarenje našeg velikog dela.
Iskrena ljubav prema svojim starim drugovima iz divne naše Slovenije i nepokolebljiva vera u rasno zdravlje i snagu smelih sokolova, koji budno straže mrtvu stra-Žu na sunčanim višinama snežnih severnih granica naše lepe otadžbi-ne, nije tek jučer u meni proklijala. Ona je pustila dubok koren u moje srce i u moj možak več onda kad sam, davno pre rata, sa nezaborav-nim slovenskim drugovima stvarao Prvo udruženje jugoslovanskih stu-denata, prvu našu omladinsku Jugo-slavlju, i kad je zanosna slovenska .davorija pozdravila prvu našu jugo-slovensku pobedu, u črnim danima posvemašnje malaksalosti i sveop-šteg očajanja. Več onda sam naučio visoko da cenim neprocenive vred-
note u našem nacionalnom pokretu za oslobodjenje i ujedinjenje.
Ta moja vera i takovo moje uve-renje nisu nikada u meni pokolebani, nego, naprotiv, sve je to jače utvrd-jeno za vreme rata, pri mom beg-stvu preko našega Trsta, gde su mi moji verni slovenski drugovi retkim samopregorom bili od največe pomoči, i kasnije, u emigraciji, zajedno sa mnom izdržavali mučnu borbu za očuvanje integralnog jugosloven-skog programa; i konačno, sada, u našoj borbenoj Orjuni, gde je smisao za važnu disciplinu kod Slovenaca najrazvijeniji, i gde se, usuprot svih gjavolskih prepreka, sliva sva pro-letna snaga preporogjene Slovenije.
Oduševljeno Vas pozdravljam, dragi moji drugovi, saradnici i su-borci, i živo Vam preporučam, da uporno ustrajete u neumornom radu i u džinovskoj borbi za našu naj-svetiju jugoslovensku misao, vodeči uvek računa o svakoj dragocenoj saradnji pojedinog člana naše organizacije i racionalno ekonomski iskoriščujuči u plemenitu svrhu naše zajednice sve naše snage, koje ne smemo rasipati ni razbijati nego silno zbiti u jednu kompaktnu celinu čvrstom viteškom vernošcu povezanih boraca, da svojoj celjl stisnemo što pre i sa što manje žrtava.
Najkrači je put — ravna linija! Najbrž! je uspeh — junačkl pohod napred! Najlepša je pobeda — pot-puna!
Zdravo!
Dubrovnik, 7. februara 1924.
Dr. Ljubomir Leontič.
Radičevci prihajajo
Vsa naša javnost, ki se zanima za državno politiko v narodni skupščini, živi že nekaj časa pod doj-mom, da se ima s prihodom Radi-čevcev v Beograd zgoditi nekaj epohalnega ln nenavadnega.
Dejstvo samo, da velika večina hrvatskega naroda opušča pasivno vlogo v državni politiki in želi sodelovanja, je razveseljivo. Zdi se, da je začela zvezda Radičeva bledeti, da je mož preveč napel lok in da je naposled v najširše kroge naroda prodrlo uverjenje, da pot pasivne negacije ni prava in da se mora delo za državo in za narod začeti v drugem pravcu in na drug način. Radič je istočasno poskušal vsa sredstva, da zruši to državo. Vezal se je z našimi klerikalci, se jih naveličal in opsoval, paktiral z Beogradom in z Italijo, z Aleksandrom in Pašičem, propagiral mirotvorno republiko in federalno monarhijo, vodil diplomatska pogajanja in pripravljal odkrit upor, nazadnje pa je še sam uskočil in rušil ugled države v inozemstvu.
Kdor je poizkusil vsa ta sredstva in ni dosegel nikakcga uspeha, je sijajno dokazal, da je kruto slab politik, dasi je med analfabeti lahko imel velike uspehe s svojimi dema-goškimi nastopi in enuncijacijami. Položaj pa se je v odsotnosti Radiča izpremenil tako temeljito, da so njegovi verni drugovi začeli obračati oči proti Beogradu, kjer se prav ta čas snuje akcija opozicijonalnega bloka. Prehod je s tem izdatno olajšan, Bog-Radič pa je predaleč, da hi se njegovega grmenja zbala zapuščena čreda, ki si je obetala od njegovega uskoštva največjih koristi, doživela pa tudi v tej potezi svojega voditelja žalosten fijasko.
Radičevci že paktirajo z vodji opozicije, da.se jim omogoči kolikor mogoče časten vstop v skupščino, ležko je spraviti pod en klobuk vse te heterogene elemente, ki so v opoziciji sedanji vladi, in radovedni smo, se bo-li našlo torišče za složno
skupno delo, se bo-li posrečilo sestaviti delavni program, ki bi zadovoljeval vse stranke in ki je brez njega vsako uspešno delovanje iluzorno.
Za enkrat bi bila platforma skupnega nastopa, najdena:	aferi Laze
Markoviča in Velizarja Jankoviča, ki sta postali državno vprašanje, ker je ogrožena odgovornost ministrov narodni skupščini. Ko pa bi bila ta zadeva izčrpana, kaj potem? Pri obstoječih programih strank ni misliti na kakršnokoli delavno zasedanje skupščine.
Treba bo tedaj revidirati stališče posameznih strank do države in naroda. Pasti bo morala i republika i avtonomija 1 federalizacija in platforma Vidovdanske ustave bo morala obveljati na celi črti z dopolnitvami in izpremembami, ki jih je mogoče izvesti v okviru ustave. Mnenja smo, da je ta okvir zadosti širok, da zadosti upravičenim zahtevam posameznih pokrajin v tem ali onem oziru.
Stranke, ki zastopajo federalizacijo, bodo morale uvideti, da zanjo ni nobenega tehtnega razloga in da bi pomenila federalizacija pri danih razmerah razkroj in razpad države.
Razlogi, ki govore za centralizem, so sledeči:
1.	Popolno pomanjkanje politične vzgoje pri večini prečanskega ljudstva. Slovenci in Hrvatje so bili dolga stoletja igrača v rokah Dunaja in Pešte ter imajo za vodstvo državne politike komaj najprimitiv-nejše pojme. Navajeni so, da so se vedno horili proti državi, in ne morejo hipoma opustiti tega pravca. Njih borbena energija se po starem uzorcu uporablja še vedno proti državi, dasi je sedaj to njihova država, kjer lahko soodločujejo. Pri teh okoliščinah je morala pasti inicija-tiva na Srbijance, ki imajo topogled-no za seboj že bogate izkušnje in je očitek hegemonije, ki se jim meče ob vsaki priliki, zelo neopravičen. Kjer je večina pasivna, prevzame
hegemonijo pač tisti, ki je bolj ini-cijativen in manj pasiven. Mimo tega zakona narave ni mogoče iti.
2. Neenotnost narečij (Slovenci, Macedonci, Srbohrvati, da Prekmurcev in Bunjevcev niti ne navajamo), neenotnost pisave (cirilica in latinica), verske razlike (katolicizem, pravoslavje in islam), politične tradicije in dosedanje udejstvovanje v javnem življenju (sestajamo iz delov, ki so bili še nedavno pod
j avstrijsko,	madžarsko,	hrvatsko,
bosansko, črnogorsko, srbsko in turško upravo).
3. Premali medsebojni stiki, gospodarski, politični in kulturni, med posameznimi deli države, nezadostno medsebojno spoznavanje, ki zahteva desetletja trdega dela v tej smeri.
4. Malenkostna ljubosumnost posameznih pokrajin, ki ne trpe, da bi bil center države izven njihovih meja.
Vsi ti in številni drugi razlogi govore proti federalizmu, nasprotno pa ni niti enega, ki bi govoril zanj in bi bil uvaževanja vreden za celo državo.
Federalizem, ki je sicer že popolnoma premagano stališče, bo •moral pasti popolnoma in napraviti mesto zmernemu centralizmu, modificiranemu v okviru ustave.
V	zvezi s tem se bo morala pokopati končnoveljavno tudi teza o treh narodih, ki je služila marsikaki stranki kot agitačno geslo v volilni borbi. Ta teza ki so protestirali proti njej naši najboljši možje vseh ča-
sov in vseh generacij in ki se je izjavila proti njej sedanja generacija, ki je največ pretrpela in doprinesla za osvobojenje in ujedinjenje. ta teza mora enkrat za vselej izginiti iz programov strank, ki hočejo sodelovati pri ureditvi države in soodločati o usodi naroda v skupščini.
Tega se naj zavedajo vse stranke, ki stoje za narodno in državno edinstvo, in naj v tem oziru ne popuste niti za las, kajti z vsako koncesijo se ruši in ogroža delo, storjeno do sedaj v korist konsolidacije.
Še enkrat poudarjamo:
Srbi, Hrvatje in Slovenci smo eno, ker smo ene krvi, ker smo se stoletja borili za to enotnost proti vsem tujim političnim vplivom z Dunaja, iz Pešte in iz Carigrada ter proti verskim iz Rima, Bizanca in Meke; kdor dela v nasprotnem smislu, je rabelj svojega naroda, ker vrši to, česar Madžari, Nemci in Turki več vršiti ne morejo.
Komur je naša svoboda premajhna, naj se spomni avstrijskih in madžarskih časov, spomni naj se Korošcev in Primorcev, ki so jim odvzete najenostavnejše človečanske pravice!
Separatisti si nalagajo pred zgodovino nenavadno težko odgovornost, sklicujejo se na svoje mandate in na število glasov, oddanih zanje pri volitvah, doživeli pa bodo dčbacle svoje protinarodne politike, ko bo ljudstvo prestalo biti predmet njih demagoške igre.
Ta čas bo nastopil, v to verujemo in za to delamo!
Orjuna Ptuj oživljena!
Ustanovni sestanek Orjune Ptuj- Breg.
Po skoro enoletnem odmoru se je vršilo zopet v Ptuju zborovanje organizacije jugoslovanskih nacijo-nalistov. Odkar je bilo delovanje ptujske Orjune radi incidenta povodom nemškega koncerta ustavljeno, opažati je bilo od dne do dne, kako raste ptujskim Nemcem in nemčur-jem greben. Podpirani v svoji domišljiji po protijugoslovanski sedanji vladi, domnevali so v svoji nadutosti, da so se že zopet vrnili časi predvojnega Pettau. Pogum jim je rasel tembolj, ker vlada njim na ljubo ni hotela izpolniti po samemu ministru notranjih del dane objube uspostavitve ptujske Orjune.
Ptujski nacijonalisti so bili ko-nečno siti verolomnih besed in laž-njivih obljub in so sklicali za minulo nedeljo ustanovni sestanek Orjune Ptuj-Breg. Nepričakovano veliko število ljudi je napolnilo prostoren lokal v »Narodnem domu«, a kakor se je tekom zborovanja izkazalo, je neznaten del istih prišel z namenom, da uveljavi svoj rudeči intrenacijonalizem in onemogoči ustanovitev prepotrebne organizacije. Navzlic temu, da bi pripravljalni odbor lahko odstranil iz dvorane vse one, ki niso bili priglašeni kot člani, jih je pustil mirno v dvorani in to je bilo tudi prav. Imeli so vsaj priliko primerjati besede in delo nacijonalistov z onimi svojih voditeljev, ki samo hujskajo in ščujejo, pozitivne vrednote pa spravljajo v svoj žep. Kakor smo pozneje izvedeli, je bil ta nastop socijalistov posredna posledica dopoldanskega hujskaškega shoda, na katerem je veliki socijalist in advokat-proleta-rec Korun hujskal proti nam. Vse drugo mu je bilo dobro, samo Orjuna je slaba. Mi se nad hujskanjem teh z žulji delavcev obogatclih so-cijalističnih voditeljev niti najmanj ne razburjamo, obžalujemo pa, da ni raje osebno prišel na naš zbor, da bi slišal par poštenih besed, kot jih je na njegov račun župan z Brega, sodrug Podgoršek.
Leta je namreč prišel na zborovanje — po njegovi lastni izjavi — kot uradni organ, t. j. kot župan obč. Breg. Dasi je bilo nekaj čisto novega, da vrši župan funkcijo poli-i tične oblasti, mu prireditelji vendar
niso odrekli dostopa in dobil je celo besedo, ko se mu je zaželelo, svariti Orjuno s stališča svetovnega miru in internacijonale — pred resnimi nemiri.
Zborovanje je otvoril imenom sklicateljev brat dr. Šalamun in pozdravil oba navzoča tajnika oblastnega odbora. Očrtal je v kratkih, jedrnatih besedah pomen naše organizacije v narodno še vedno ogroženem Ptuju, spominjal se dogodkov, ki so onemogočali dosedanje delovanje in pozival članstvo, da se
—	četudi pod drugim imenom — z nezmanjšano vnemo oprimejo dela za okrepitev nacijonalne misli v Ptuju.
Delegat oblastnega odbora brat Šlajpah je v svojem nagovoru po-vdarjal, da je odveč utemeljevati v Ptuju upravičenost obstoja nacijonalne organizacije, ker tukajšnji Jugoslovani dobro vedo, kako boli tujčev bič. Ni bilo pa tega dovolj, oholim Nemcem je priskočila na pomoč koruptna partizanska vlada in kar ni uspelo Avstriji pod nemškim praporjem, skuša radikalski režim dopolniti za ceno svojega strankarskega prestiža. Četudi se vrši danes ustanovni sestanek Orjune Breg pri Ptuju, ne vidi on v tem nobene nove organizacije, temveč oživljenjc mestne Orjune Ptuj, ki bo slej ko prej vodila odločen boj proti narodnim sovražnikom, a tudi proti onim, ki, dasi so jugoslovanskega pokoljenja, nočejo spoštovati naroda in njegove volje. V odgovor, na medklice posameznih navzočih pristašev socialistične stranke je delggat v kratkih besedah očrtal razmerje Orjune do posameznih strank in povdaril važnost nacijo-nalnega pokreta za reševanje soei-jalnih vprašanj, ki jih je v naši državi mogoče rešiti edino na podlagi nacijonalnega programa.
G. Podgoršek se je priglasil k besedi kot župan z Brega in po par lepih besedah o »svetovni moriji« in »lepi slogi«, ki vlada na Bregu med tamošnjimi občani spustil naučen govor proti organizaciji, ki mu pa nikakor ni šel dobro od rok. Njegov govor in pa posamezni medklici so izzvali kratko temperamentno debato, tekom katere je
zlasti br. Puc ostro nastopil. Njegovih besed se je g. župan tako prestrašil, da je prepustil svoje sodruge same sebi in odšel domov, ker se je »bal za življenje«, kakor je izjavil v veži delegatu oblastnega odbora.
Ta incident, ki je bil mnogo bolj smešen kot resen, ni niti najmanj motil poteka zborovanja. Brat dr, Šalamun je pojasnil glavne točke pravil, izvoljen je bil odbor, izbrano ime Ptuj-Breg.
Orjuna Ptuj zopet obstoji — s sedežem na Bregu. Zadovoljiti se pa ne sme s tem prvim korakom, temveč mora stremeti za tem, da taktično in smotreno uveljavlja na-cijonalni program. Kjer nasprotuje sila — teror, drugače pa propaganda vzgoje in osebne agitacije. To bodi njeno geslo in v tem geslu naj pristopa predvsem k delavskim vrstam. Če so nam mnogi izmed njih danes nasprotni, ne smemo jih napadati, ker so zapeljani. Z zmerjanjem jih ne bodemo pridobili, temveč z delom, ki bo na korist — njim samim in narodu.
Če bomo delavstvo, mogoče včasih proti njegovi volji, osvobodili tujega, raznarodujočega vpliva, nas bo prej ali slej začelo ceniti in bo pristopalo k nam. In v zavesti, da je Orjuna v prvi vrsti kulturno propagandna in vzgojna narodna organizacija, bo tudi ptujski odbor nastopil z odkritosrčnim prijateljstvom nasproti delavstvu, pokazal bo pa jekleno pest, kjer se bodo pokazali izdajalci in zapeljivci, ki pod krinko miroljubne internacijonale širijo in krepe nemčurstvo in protidržavno stremljenje.
Da bi dosegla v tem svojem delu največ uspehov!
Da bi bila strah in trepet izdajalskim tujcem!
V	tej želji kličemo — Orjuna Ptuj-Breg — naprej!
bul JEK
VSAKO NEDELJO IN PRAZNIK
ZAJUTRKOVALNI
KONCERT
i«
Priporočamo vsem rodbinam
KOLINSKO CIKORIJO
izvrsten oridatek za kavo.
POOBLAŠČENI DOBAVITELJ VSEH UNIFORMSKIH POTREBŠČIN OR. JU. NA.
LJUBLJANA
fr
O
VIDOVDANSKA 2
Zahtevajte brezplačen cenik, navodila za mero in plačilne pegoje
mbmumbbb
L
s iuis9n ‘vNvnann i 3iAoi«N)iaa *o
miAOsai msm umom
ČLANSTVO ORJUNE LJUBLJANA pozivamo, da se v čiin večjem številu udeleži, po možnosti v kroiu, predpustne veselice Orjune v Domžalah v soboto zvečer.
Oblastni odbor..
„Afeb“ -Stampfi.
Že parkrat smo imeli priliko pečati se s to dunajsko židovsko j tvrdko, ki dela tu v Jugoslaviji i sijajne kupčije.
Povdarjamo ponovno, da proti tvrdki kot taki, katera zalaga v prvi vrsti naše železnice in vsa večja privatna industrijska podjetja, dosedaj nismo imeli nikakega posebnega vzroka nastopati v neprijaznem smislu.
Povod dosedanjemu nastopanju proti tej družbi nam je dal le njihov tukajšnji zastopnik g. S t a m -p f 1, ki kot zagrizen Kočevar in nestrokovnjak odjeda kruh narodnim domačinom - strokovnjakom. Mož je 25 let star in dela konkurenco izkušenim inženerjem.
Mislili smo, da bode »Afeb« tej splošni želji čimpreje ustregla ter tega zelenega kočevarskega »zobo-trebarja« takoj odslovila ter mu s tem pokazala pot v njegov pravi delokrog.
Nasvetoval pa se je menda drug izhod, skozi katerega je ta prefrigana družba takoj smuknila in poizkusila izmuzniti se javnosti. »Afeb« je namreč v Sloveniji baje likvidirala ter posadila na njeno mesto g. Stampfla, kateri je moral pri tukajšnji obrtni oblasti priglasiti lastno tvrdko pod svojim imenom. — Tako, misli »Afeb«, je volk sit, koza pa cela.
To novo družbino postopanje, katero nam je jasen dokaz, da »Afeb« ne samo, da sam dela sijajne kupčije, tudi namenoma podpira Nemce in nemškutarje, nam je dalo zopet povod za današnje opozorilo.
Da si upa ta čedna čifutska družba na tak način delati norca iz nas, je vzrok le naša brezmejna narodna flgarija in brezbrižnost.
Drugod bi takemu početju napravili že zdavnaj konec ter vrgli g. Stampfla iz vseh pisaren, kamor se pokaže. — Predrznost in trdovratnost teh čifutov pa direktno izziva tudi pri nas tako postopanje.
Vsem tukajšnjim dosedanjim svetovalcem in odjemalcem tvrdke »Afeb« pa nujno svetujemo, naj se lepo ravnajo po današnjem navodilu ter naj se nikar preveč ne zanašajo na našo potrpežljivost, ker tudi te je in mora biti enkrat konec.
Kronika.
99
ITD
A«
zobna pasta sigurno odstranjuje močni
tobačni duh iz ust.
DEŽNE PLAŠČE v veliki izberi najceneje pri JAKOB LAH, Maribor, Glavni trg 2.
HOČEŠ, NOČEŠ. MORAŠ
uvideti, da so »PEKATETE« cenejše od drugih testenin, ker se zelo nakuhajo in se jih manj potrebuje.
Še nekaj o »knez« Auerspergu ter njegovih gozdnih uradih. Ko je
bil isti, odnosno njegovo obširno veleposestvo še pod državnim nadzorstvom, se je vsaj v gozdarskem uradu v Soteski pod vodstvom dveh zavednih Slovencev povsem slovenski uradovalo ter tudi knjige vodile slovenski ter je bilo to tudi od državne oblasti — agrarne direkcije — strogo odrejeno. Izjemo je delal le gozdarski ali herzogl. Forstamt Gottschee, kjer še danes pašikujejo znani Schadingerji. Le-ti so bili še toliko predrzni, da so še z agrarno direkcijo ter takratnim se-kvestrom hofratom Rustja dosledno in nemoteno dopisovali in občevali v blaženi nemščini. Nad tem se ni nikdo zgražal. Merodajni činitelji so že vedeli zakaj, saj v Turjaških gozdih je dosti srn in zajcev ter v Krki dosti sulcev in postrvi.
Ko so pa po raznih intrigah spravili iz Soteske edina slovenska uradnika in se je tam naselil kot gozdarski mojster neki Ptaček, rodom baje Čeh, toda zagrizen German, kateremu je vse smrdelo, kar ni bilo nemško, izginila je iz urada tudi slovenščina ter zopet postal kot pozdrav običajni »Weidmannsheil«, s katerim je knežjim uslužbencem zapovedano pozdravljati. Odkar je pa Auersperg razrešen tudi državnega nadzorstva, nastale so tako v Soteski kot v Kočevju iste desolatne razmere, kakor so bile svoj čas pod režimom slovnoznanega v. Zhubra.
Izven že označenih tevtonskih junakov zaposluje pa Auersperg še celo vrsto Nemcev, med temi gozdarja Nieseja (brata znane pevke in igralke Hansi Niese, eno izmed ljubic starega cesarja), skladiščnika Steindl ter gozdarja Skoupila, ki je pa le tedaj češki rojak, kadar se božje kapljice napije, drugače pa tevton brez primere. Vsi ti zajedavci dosedaj še niso optirali za naše državljanstvo in dasiravno žive že več let med nami, se še niso naučili našega jezika. Častno izjemo dela le gozdar Rut, ki prav dobro slovensko govori, toda sramuje se v j uradu ali s svojimi tovariši govoriti slovenski.
Značilno je tudi, da se več otrok Auerspergovih uslubeucev šola na njegove stroške v Nemški Avstriji, tako n. pr. Rutov sin v gozdarski šoli v Brucku. Seveda da boda svoj čas kot nasledniki svojih očetov zasedli njihova mesta in tako Slovencem zopet odjedali kruh.
Ali res ni oblasti, da bi tukaj posegla vmes, skrajni čas je, tla se napravi tudi v tem germanskem Auerspergovem pašaliku red. Najodločneje pa zahtevamo, da se požene vse tujerodce preko meje kamor spadajo, saj je pri nas dovolj kvalificiranih gozdarjev brez kruha, ki bi te privandrovce v vsakem oziru lahko nadomeščali.
O lesni in drugih manipulacijah gozdarskih uradov ter njihovih na-stavljencev ter glede prodaje Dolenjskih Toplic pa prihodnjič kaj več.
Škandal. »Tabor« z dne 2. februarja 1924 je prinesel sledeči članek: »V rokah imamo listino, ki je naravnost sramoten dokument, kaka slovenščina se rabi v delavnicah j. ž. v Mariboru v letu 1924. po Kri-stovem rojstvu. Evo: »Dne., ob., popoldne je mondiral N. N. pri vo-zovo .. Faltenbalg ko je bil na enem strani gotov je hotel prenesti to desko na drugi stran tista je se sa-petjala in mu je teško ranila srebni prst na levi roki (Oprta rana). N. N. je javo takoj in postal 7. 2. bolan.« — Brez komentarja!« — Za ta škandal smo se še dalje zanimali ter izvedeli naravnost pravljične, pa žalibog resnične stvari. Vsej narodni javnosti je znano, da so gotova mariborska službena mesta zbirališče in zatočišče vsega nemčurstva in sličnega, danes povsem nepotrebnega protinarodnega strokovnjaštva. Vsi ravnatelji in predstojniki bivše uprave južne železnice so bili tako narodno zavedni, da niso hoteli v petih letih obstoja Jugoslavije odpraviti tega škandala. Še več, s temi nemčurskimi strokovnjaki so se celo ponašali in radi njih zapostavljali in preganjali naše zavedne uradnike. Da se bo to nadaljevalo tudi pod direkcijo drž. žel., nismo verjeli, vendar je ostalo vse pri starem. Ni Herkula, ki bi pometel ta Avgijev hlev. Da je občevalni jezik v vseh teh službenih mestih švabski, nam je bilo znano. Ni nam pa bilo znano, kako uradujejo vsi ti nemški, nemčurski in madžarski inženerji, delovodje in poslovodje, ki službenega jezika ne znajo. Kako se neki rešujejo spisi za direkcijo, ki ima menda službeni jezik slovenski? Kar pride od direkcije spisov, jih slovenska para najprej prevede v blaženi jezik — nemški — če so pisani slovenski, če so pa pisani v srbohrvaščini, se jih prevede najprej v slovenščino, potem pa še v nemščino. Dopisi na direkcijo se spišejo nemški in potem odpošljejo prevedeni v slovenščino. Vse prevode preskrbi slovenska para. Tako se namreč slepi direkcijo, da vidi vse povsod same pristne Jugoslovane, hiperzmožne službenega jezika, ne-obhodno potrebne strokovnjake. Sramotno je, da mora vršiti ta posel slovensko uslužbenstvo tudi proti lastni volji. Kajti milost je velika, izkušnja pa bridka. Od direkcije drž. žel. v Ljubljani pričakujemo, da napravi temu sramotnemu početju konec in da reducira vse, kar ni zmožno službenega jezika, ter reši tako našega uslužbenca nepotrebnega ku-luka. — Uslužbencem, ki imajo količkaj narodnega čuta, pa povemo na uho, naj ne bodo »šleve«, naj ne prevajajo dopisov, ker si samo tako lahko odpro pot do samostojnosti, ki jim jo do sedaj zapirajo tujerodci. Kdor se do danes ni naučil službenega jezika, nima prava, da še naprej odjeda kruh našemu ljudstvu. Ta se naj preseli tja, kjer ima že davno svojo dušo. — Sedaj nam je jasno, kako je to mogoče, da sedijo še sedaj na vseh odgovornih mestih ljudje, ki niso zmožni službenega jezika. Z žalostjo moramo ugotoviti, da je samo narodna nezavednost naših uslužbencev kriva, da so še
vedno take razmere mogoče. Prepričani smo, da bi bili vsi ti Nemci in nemčurji že davno pobrali šila in kopita, če bi jih ne bilo naše uslužbenstvo podpiralo.
Pojasnilo. V predzanji številki »Orjune« je bila v članku »Trboveljska prem. družba« pri odstavku »Laški sodnik pa se je postavil na stališče Trb. prem. družbe ...« pomotoma izpuščena besedica »pravno«, tako, da se ima glasiti dotični pasus: »Laški sodnik pa se je postavil na pravno stališče Trb. prem. družbe...«
Vedno enaki! Po vsaki izgubi se oglašajo prepozno in vedno gotovi gospodje polni praznih fraz. Zdi se nam, kot bi zdravnik protestiral pri mrtvecu. Dokler je čas delati, da bi se kaj doseglo, se pulijo za strankarske interese. Tedaj pozabijo vse preko naših granic. Psujejo vse naše narodne svetinje; njihovo časopisje je ostudnejše od onega nem-ško-madžarskega izza vojne proti Srbom. V Beogradu glasujejo proti kreditom za vojsko, spodtikajo se nad vsako vojašnico, češ, to nam dajejo Srbi, nam ni treba vojaštva itd. V Unionu pa rohne in prisegajo na osveto. Mogoče po vzorcu španskega kralja, ki je rekel v Vatikanu naj papež napove križarsko vojno nevernikom, če hoče. Fraze iz ust zastopnikov stranke avstrijskih hlapcev ne morejo najti pri nas odobravanja. Kar so pred par leti še preklinjali, ne morejo danes blagoslavljati. Ne moremo zahtevati, _ da postanejo iz Pavlov Savli, vzgojeni so tako. Proč pa roke od nedolžnega kmetskega ljudstva in naraščaja! Ne zastrupljati ga v oni gonji kot med vojno in odpustili bi Vam. Svojo nacijonalnost hočejo pokazati narodu tam preko s frazami in še tedaj tako, da hujskajo proti edinstvu. Kako škodujejo naši stvan preko meje, je razvidno iz »Koroške domovine«, lista avstrijskih nemčur-jev na Koroškem. Ta list posname vse take hujskarije iz naših listov, kakor so: »Slovenec«, »Straža« in kaže svojim s pripombo: le glejte kako je tam v Jugoslaviji. Kdo se ne spominja velikih protestnih zborovanj v Unionu po izgubah v Rapallu, koroškem plebiscitu in onem v S. Margheriti, same fraze, prazne obljube in plemensko hujskanje. Tudi po pogodbi v S. Margheriti so si privoščili nekateri Srbe, češ, da nas prodajajo; stopil pa je že tedaj na oder poznani govornik iz Koroških taborov, g. Pavlica, ki jim je bral levite, da si ga je občinstvo prisvojilo s silnim aplavzom. Besede, ki jih je govoril on takrat, ko je povdarjal, da so vseh neuspehov krive razmere, ki dovoljujejo, da so se zopet razpalile strasti in je vzcvetelo verižništvo, bile bi lahko govorjene tudi danes. Kot takrat, veljajo tudi danes besede, da politiki, ki razdvajajo narod, ne morejo protestirati proti zunanje - političnim neuspehom. Edino z uničenjem strankarskih strasti in korupcije bo mogoče ustvariti silo, ki bo našim neodrešenim bratom v korist. — Gornji dopis smo prejeli iz naših obmejnih krajev kot dodatek k zadnjemu protestnemu shodu v Unionu
in ga izročamo javnosti in gospodu predsedniku Jugoslovanske Matice v premislek — brez komentarja.
Gniloba od zgoraj. Pri podruž nici tvrdke Siemens-Schuckert v Mariboru je nameščen neki »inžener« Toplak. Ta gospod je optiral svoje-časno za Avstrijo in je moral zato zapustiti našo državo. Povrnil se je v Maribor z dovoljenjem bivanja v naši državi, ki si ga je izposloval preko tukajšnjih oblasti naravnost iz Beograda.
Pri A. E. G. (Allgemeine Elektri-zitats Gesellschaft) v Celju je nameščenih dvoje ali troje Nemcev iz Čehoslovaške, ki imajo dovoljenje bivanja takisto naravnost iz Beograda.
Tako centralne oblasti vsled nepoznavanja razmer desavuirajo lokalne oblasti ter pospešujejo import tujega življa.
VERA JE V NEVARNOSTI!
V	»Slovencu« od pretekle srede se neki župnik ogorčeno pritožuje, da mu je okrajno glavarstvo poslalo tiskovine v cirilici. »Mi pišemo župnijske matice v slovenskm jeziku, zato zahtevamo slovenske tiskovine,« pravi vrli dušebrižnik, ki se je šele na temelju vseobče svobode povzpel do tako energičnega odklanjanja »tujejezičnih« tiskovin.
Kadar je v starih časih prejemal nemške »druksorte« od gospoda pecirksgautmana, jih je vedno izpolnil z vso devotnostjo, kajti nemščina je katoliška pisava, cirilica pa je pagansko pismo, dasi poteka od sv. Cirila in Metoda, ki še nista bila razkolnika. V tistih časih so nemški škofje mučili našega svetca po ječah, danes pa naši župniki preklinjajo cirilico.
jubilej. Te dni praznuje naš marljivi basist Hugon Zathey dvajsetletnico svojega umetniškega delovanja kot operni pevec. Zdi se nam umestno, da kljub pomanjkanju prostora, priobčimo par vrstic o našem priljubljenem pevcu.
Sin znanega poljskega pisatelja, univ. prof. dr. liugona Zatheya, ro--jen leta 1880. v Krakovu, se je po izvršenih gimnazijskih študijah vpisal na juridično fakulteto v Krakovu ter istočasno obiskoval konservatorij. Po tem študiju se je izpopolnjeval v solopetju pri italijanskem proiesorju Manzoniju in je nato sodeloval na različnih odrih: Crnovice, mestna opera v Lwowu, Lodz, Krakov, Moravski! Ostrava in Brno. Od leta 1918. je član naše ljubljanske opere, kjer so mu poverjene prve basovske uloge. Pel je pri nas Kecala se-demdesetkrat, slišali smo ga kot Mefista, Falstaffa, demona v Hoff-mannovih pripovedkah, Mefistofelu, v Čarostrelcu in v mnogih drugih operah.
Imeli smo ga priliko slišati tudi na koncertih in ugotoviti, da je tudi kot koncertni pevec prvovrstna moč. Želimo, da ostane še dolgo vrsto let med nami; vzljubil je našo zemljo kot svojo drugo domovino, zato mu i mi vračamo ljubezen in mu kličemo: Na mnoga leta!_________
Naročajte „Pobedo“!
PODLISTEK.
S.	Ž.:
JPonesrečen pobeg.
Kmalu poteče deset let od onega časa, ko so vsi naši najboljši možje, najnesebičnejši narodni delavci in poštenjaki romali v c. kr. avstrijske zapore kot navadni zločinci. Poštenost, čast in značaj so bili postavljeni pred tako hudo izkušnjo, da so se poštenjaki in značaji tako zredčili, da jih je bilo treba izolirati od ostale družbe, ki je ždela v strahu trepetajoč ali pa razpošiljala ovaduške okrožnice proti srbofilom.
Procesije teh mož-značajev so se pomikale po ljubljanskih ulicah. Iz tržaških ječ, z goriškega kaštela, iz posameznih naših mest, trgov in vasi se je zbiral cvet mož, nosite-ljev upornega duha naših dedov, ki so ga trinogi zapirali med tužne, gole in plesnjive stene ljubljanskega gradu.
Tudi pisca teh vrstic bi bila kmalu doletela čast, da roma na
vseobče narodno romanje na ljub-, ljanski grad, odkoder se je izvoljencem odpirala perspektiva na Suhi bajer ali v taborišča v nemških deželah. Bogtne, bil bi v odlični družbi, kakor še nisem bil nikoli: Bili so zastopani naši najboljši pisatelji in umetniki, politični in narodni delavci, zavedni kmetje, potomci Gubčevih vojnikov, vrli duhovniki, ki jim je bila narodnost dražja od vere, klic krvi silnejši od klica vladike in sobratov, ki so prokletstvo sipali na srbski narod.
Pa sem tej časti ušel po zaslugi tedanjega postojnskega sodnika g. Keršiča (s hvaležnostjo in njemu v čast zapišem polno ime), ki mi je, ne glede na posledice, sam diktiral pri zaslišanju odgovore in končno na svojo odgovornost preložil celo preiskavo na neki datum grške pratike.
Bil sem prost, toda odriniti bi bil moral takoj k vojakom. V Galiciji pa so se tedaj godile hudo čudne reči. Vojna poročila so donašala junaške glasove o »zmagovitem umikanju«, trdila so ponosno, »da je Lvov še v naših rokah« in razne druge reči, ki so bile nam srbofilom
in rusofilom rajska godba in med našim dušam.
Mene pa je zaskrbelo, »če pojde tako naprej, oziroma nazaj, pridem pri celi stvari prepozno in ne bom nosil šajkače!« Tako sem si mislil in ugibal kaj in kako bi. _ Bil sem sicer prost, toda domači župnik in neki železničar, internacijo-nalni Korošec, bi me znala še drugič ovaditi, zato sem gledal, da jima čimpreje izginem izpred oči.
Da se malo zavarujem, sem vložil prošnjo, da smem služiti pri onih slavnih 30.5 cm havbicah, ki so medtem že potnandrale vse belgijske trdnjave v prah. Na ta način sem pridobil časa in odšel v Trst, kjer sva z inž. G-čem sklenila pobegniti v Italijo in napravila zato podroben načrt. Pot, ki sva jo sklenila ubrati bi bila Rim-Solun-Srbija. Prvi bi imel jaz poizkusiti svojo srečo v Brdih, čez nekaj dni on, se-šla bi se v hotelu »Grunwald« v IBctic tke! li
Dne 27. decembra 1914 se poslovim od domačih in jo mahnem v Gorico. Tu sem poizvedoval o razmerah na meji-, o stražah, o prehodih in o drugih potrebnih rečeh. Nasled-
nji dan sem se odpeljal v Mošo, odtod pa k prijatelju Jasniču v Vipol-že po »rebulo«. Poslal me je k drugim vinogradnikom v Medano, Biljano, Neble in Dolenje, tik ob državni meji, češ, »tam bo rebula, ki jo iščeš ti.«
Ob 9. uri zvečer sem odšel proti meji. Vreme je bilo pusto, oblačno, veter je trgal oblake ter jih gonil proti severu, mesec je tu in tam pogledal izza umazanih oblakov, ko sem stopal po slabi, blatni, poljski poti proti meji, iskajoč primernega mesta za prehod. Bil sem zelo previden, ker je bila meja takrat zastražena z obmejno financo in črno-vojniki. Okoli pol 11. ure se približam nekemu redkemu gozdiču, po šumenju vode sem sklepal, da nisem daleč od meje. Gozdič se mi je zdel primeren, ker mi je nudil vsaj malo sence in kritja. Bližal sem se zelo oprezno Idriji, hoteč jo prebresti. Že sem jo videl, ter preko nje neko ograjo, ko me naenkrat ustavi klic — »Halt, wer da?« in takoj nato zaslišim pok in žvižg krogle. Priznam, nisem bil vajen petju takih ptic, srce mi je počelo burno utripati, ali prisotnosti duha nisem iz-
gubil. Pokleknil sem za bližnje drevo, potegnil iz žepa svoj »Buldog«-samokres — bil sem pripravljen na vse, šlo mi je za življenje. Nato se je nekaj zgodilo, kar me je še bolj prestrašilo kot prvi strel: v veliKii skokih se mi je namreč bližal veliK pes. Mislil sem si, temu ne morem uiti ali se skriti, posebno, ker sem slišal z desne in leve klice straž. Preostalo mi ni druzega kot boriti se na življenje in smrt. Mirno počakam v svoji poziciji; pes se mi je približal, da sem se ga skoro dotn kal s samokresovo cevjo, sprožil sem, zacvililo je ter se zvrnilo, dalje se nisem brigal za psa. lakoj po strelu sem vstal, hoteč bežati P'otl meji, v tem trenutku poči pred menoj strel in že sem čutil, kot bi me nekdo s palico udaril po levem Pod-> lahtju. Nisem vedel kaj se mi ja zgodilo, le roka mi je nekoliko odre« venela. Naglo sem se obrnil, in ker je začelo pokati od vseh strani, sem jo ubral v nasprotno stran. Kroglo so švigale tik mene, straža me je dobro videla, ker ji je mesec služit kot žaromet. Jaz sem pa bežal, da bi lahko tekmoval z italijanskimi »Bersaglieri«.	(Konec	prih.)
Bodite dosledni! Zadnje dni prihajajo iz Italije na naše trgovce cele kope okrožnic, ki so dosledno sestavljene v laščini ali nemščini. Apeliramo na ponos naših trgovcev, da vso to navlako vrnejo s pripombo, da so pisane v nerazumljivem jeziku. Tam preko je dosti naših ljudi, ki bodo prišli do kruha, ako bodo naši trgovci dosledno delali to, kar zahteva ponos in solidarnost z narodom, ki jim da zaslužiti!
Zarada ali kaj? Notranje ministrstvo kupuje na Rimski cesti hišo, da tam nastani žandarmerijo. Stvar je jako čudna, ako se pomisli, da je bila žandarmerija že svoje dni nastanjena v tej hiši, se je preselila radi tega, ker so bili prostori popolnoma nedostatni, premajhni in nepraktični. Zijali pa bodo davkoplačevalci, ako zvedo, kako se gospodari z njihovimi prispevki za državo. Ta hiša je bila pred dvemi leti kupljena za 2,100.000 kron, prodaja se na sedaj baje za 7,000.000 kron. Ker je bila med tem časom
samo prebarvana, bo potrebno na-daljnih milijonov za neobhodno potrebna popravila, ker so pokvarjena vsa stranišča, nekaj stropov je gnilih, cevi zamakajo stene, gnojnica teče skozi vežo na cesto itd.
— Razven tega pa bi ta prodaja povzročila še to zlo, da bi bilo na cesto vrženih 15 rodbin, po pretežni večini samih državnih uradnikov. Zato kličemo merodajnim krogom, da si premislijo predno sklenejo kupčijo, ki bi bila državi na škodo
— nekaj osebam pa v mastno provizijo !	,
Udruženje voj. inv. kraljevine SHS »Podružnica Celje« priredi dne
4.	marca t. 1. v veliki dvorani »Narodnega doma« plesno prireditev. Tozadevno se naproša vsa p. n. društva, da blagovolijo to upoštevati.
Trbovlje. Povodom smrti svoje matere, blagopokojne gospe Karoline Berger, je daroval Hjen sin gospod Matija Berger, trgovec v Trstu, za občinske reveže znesek 2500 Din. Hvala!
Naš pokret.
NAŠI OBČNI ZBORI:
V soboto, dne 16. t. m. v Mirni v gostilni brata Bulca ob 20. uri.
V nedeljo, dne 17. t. m. v Cerk-nici pri Žumru ob 13. uri.
' Železniki v »Sokolskem domu«.
Kranj. Redni letni občni zbor Mestne Orjune Kranj se vrši v sredo, dne 20. t. m. v dvorani Narodne Čitalnice ob 8. uri zvečer z običajnim dnevnim redom.
Občni zbor Orjune Radovljica se ■je vršil 13. t. m., in je uspel.nadvse sijajno. O poteku zbora bomo v prihodnji številki priobčili podrobnejše poročilo.
Redni občni zbor Orjune Vič-
Glinee. V nedeljo, dne 10. t. m. se je vršila redna skupščina naše viške Organizacije, Udeležba članstva je bila vkljub slabemu vremenu po-yoljna. Odbor je podal obračun svojemu dosedanjemu delu za našo idejo. Organizacija je vkljub temu, da se je morala boriti iz početka z velikimi težkočami in prestati težke borbe z našimi nasprotniki, v preteklem letu razvila svoj prapor in pomnožila svoje članstvo. Poročila odbornikov so bila sprejeta z odobravanjem in jim je bila izrečena zaupnica. Kot delegat oblastnega pdbora je poročal o našem pokretu in borbah, ki nas čakajo, brat I. To-nja. Izvoljen ie bil nato odbor, ki ga čakajo v okviru naše organizacije težke naloge. Agilni viški Gr-[nni kličemo: Na delo — za Po-bedo!«
Občni zbor Orjune Javornik.
Naša delavska Orjuna na Javorniku Je imela v nedeljo, dne 10. t. m. Svoj redni občni zbor in dokazala, kaj se da doseči z idealizmom in požrtvovalnostjo. Zbor, ki se ga je udeležilo skoro vse članstvo, je otvoril predsednik brat Bulovec s kratkim nagovorom. Nato so podali Poročila društveni funkcijonarji, ki So bila z odobravanjem sprejeta. Delegat oblastnega odbora brat T. Tonja je nato predaval o stališču Orjune do delavstva. Navzoče članstvo je z največjo paznostjo sledilo izvajanjem govornika, ki je podal bistveno razliko med internacijona-lističnim socijalizmom in idealizmom Orjune, ki stremi za tem, da osreči yes naš narod brez razlike stanov in odpravi vso korupcijo, ki so jo Povzročile naše stranke. Zagotovil ie delavcem Orjunašem, da jih bo organizacija vedno in povsod ščitila za vsako ceno. Da je govoril vsem iz srca, je pričalo odobravanje, ki je sledilo njegovim izvajanjem. Novo izvoljeni odbor nam je Porok, da se bo boril z vsemi silami za dobrobit našega delavca-trpi-
»Naj žive naše delavske Orjune *- Za Naciju. bratje!«
Mestna Orjuna Domžale priredi v soboto, dne 16. februarja t. 1. v »Sokolskem domu« v Domžalah Predpustno veselico s plesom. Sodeluje orkester Dravske divizije iz Ljubljane. Začetek ob 20. uri.
Orjuna v Ljubljani opozarja člane, ki se udeleže veselice v Domžalah, da je zbirališče v soboto zvečer ob 6. uri pred kolodvorom. Člani. ki imajo kroje, naj pridejo uniformirani.	Mestni	odbor.
Mestna Orjuna Krakovo-Trnovo Poživlja svoje članstvo, da se sigurno udeleži predavanja, ki se vrši v nedeljo, dne 24. februarja 1.1. ob pol 10 uri dopoludne v društvenem lokalu Opekarska cesta 31. Predaval bode br. Kalokira »O prvem početku
naše literature«. Za člane udeležba obvezna! Dostop je dovoljen tudi somišljenikom našega pokreta.
Odbor.
Mestna Orjuna Šoštanj priredi v nedeljo, dne 17. t. m. ob 8. uri zvečer v hotelu »Jugoslavija« veseloigro »Stari grehi«. K obilni udeležbi vabi odbor.
Or-ju-na Ljubljana javlja svojemu članstvu, da ima poleg dosedanjih uradnih ur ob delavnikih, v bodoče v svojih društvenih lokalih v areni »Narodnega doma« (vhod iz Bleiweisove ceste) uradne ure tudi ob nedeljah in praznikih od 10. do 13. ure. Bratje in sestre se opozarjajo, da ob tem času lahko plačajo članarino, dvignejo legitimacije in si nabavijo društvene značke. Službo vršita vedno po dva društvena odbornika, ki dajeta tudi vse potrebne informacije.
Prijatelje našega pokreta opozarjamo na gorenjo objavo ljubljanske Or-ju-na ter jih pozivamo, da ob gori navedenem času prijavijo pristop k naši organizaciji!
Fanfaro namerava ustanoviti mestna »Orjuna« v Ljubljani. Pozivajo se vsi bratje, ki bi hoteli sodelovati, da javijo svoje naslove pri mestnem odboru. Dobrodošli taki. ki imajo lastna pihala, istotako se hvaležno sprejme vsak podarjen tovrsten inštrument.
Orjuna Pragersko je priredila prošlo nedeljo v prostorih kolodvorske restavracije nad vse uspelo zabavo, katere so se v zelo lepem številu udeležili mariborski Orjunaši v kroju in civilu. Upamo, da bo veselica poleg moralnega uspeha nudila Pragerski Orjuni tudi gmotna sredstva, ki ji bodo omogočala večji razmah v njenem delu na tej važni postojanki.
Orjuna v Mirenski dolini se v zadnjem času zelo pridno giblje. Na Mirni prirede zabavo, katere čisti dobiček je namenjen za nabavo krojev. Poleg tega pa delujejo uspešno tudi v okolici in skoro je pričakovati ustanovitve lastnega poverjeništva v Škocijanu in Št. Janžu. Edino Trebnje se ne zgane.
Centralni organ »Pobeda« posvečuje pretežni del svoje 6. številke spominu pokojnega pesnika Alekse Šantiča. Prinaša globoko občuten nagrobni govor predsednika Orjune dr. Leontiča in značilen članek »Žrtve malomarnosti«, katerega bodemo v eni prihodnjih številk ponatisnili v izvlečku. V rubriki »Pokret« priobčuje predvsem to-'čen pregled našega gibanja v Sloveniji. — Bratje, ne pozabite, da je dolžnost vsake organizacije in člana, da podpira naše centralno glasilo!
»Pobeda«, glavni organ Orjuna se od številke do številke bolj uveljavlja kot vodilni list organizacije.
V	svoji peti številki prinaša izboren članek o notranje-političnih razmerah in oceno sporazuma z Italijo. Ker posveča list v rubriki Pokret izredno pažnjo našemu gibanju v Sloveniji, ponovno opozarjamo članstvo in organizacije, da naroče naše centralno glasilo. Kakor nam poroča uprava, je odziv iz Slovenije malenkosten in oblastni odbor bo prisiljen, da naredbenim potom izvede sklep kongresa, glasom katerega mora biti vsaka organizacija naročena na vse naše liste. — Trimesečna naročnina za »Pobedo« znaša 25 Din, naslov uprave je pa: Split, Ban Jelačičeva ul. 4, I. nadstropje.
Dopisi.
Iz Vevč nam poročajo: Večkrat se je že pisalo o razmerah v Vevški papirnici, pa zdi se, da vse premalo, ker imajo gotovi gospodje zelo trdo kožo. Zato mora postati naša beseda jasnejša.
Po odhodu dosedanjih dveh ravnateljev, Nemcev, nas je osrečila nemila usoda — recimo upravni svet — s pruskim generalnim ravnateljem Sellerjem. Mogoče je, da nimamo zaenkrat še doma strokovnjakov, dvomimo pa, da se ne bi bilo kje drugje dobilo enakovredne in cenejše moči in je bilo treba seči baš na Prusko. No, recimo, da je tozadevna kritika stvar poklicanih faktorjev, v vsej svoji skromnosti pa vendar smemo zahtevati, da se taki importiranci primerno vedejo in vseskozi zavedajo, da so tujci na naši zemlji in da jedo naš kruh. — Omenjeni gospod se je v petih mesecih svojega uradovanja obsovra-žil v vsem obširnem okolišu. Njegov ton dela čast vsakemu pruskemu feldveblju, naši ljudje pa se dado ustrahovati, ker se pač zavedajo težkega eksistenčnega položaja dandanes, stiskajo pesti in — molče. Ne bomo zaenkrat popisovali vseh njegovih »vrlin«, v resnici pa ne razumemo predsedstva, da je pripravilo človeku, ki nima niti trohice razumevanja za naše ljudi, z milijonskimi stroški opremljeno stanovanje, predno se sploh ve, dali se bo mož obnesel. Mi vemo, da se ne bo.
Naj se nekoliko pobližje pobavi-mo z njegovo drugače obsolutno brezpomembno osebo. Dasi je naci-jonalno zelo previden, ga vendar spoznavamo bolj po dejanjih kot po besedah, ker ga včasih celo pruska »Selbstzucht« premaga, da se izlije v razne ljubeznivosti, kakor Esel, Dummkopf in podobne cvetke. — Importiranec je importiral rdečeličnega Prusaka, sedaj se trudi še za druge »enako misleče«. Heil die Brucke bis*Bagdad! Stvar odločilnih faktorjev je, ako smatrajo tako postopanje racijonelnim, kot Sloven-
^Kino , Ljubljanski dvor* ^
IV	s	predvaja	3»	^
16. in 17. Febr.
Eleg. drama v 6; dejanjih
F m
drugače imenovan
„SlBER“.
V	glavni ulogi krasotica Lee Parry in Werner Krauss.
#
filmska igra v 6. dejanjih. .	V glavnih ulogah:
ST/),	Harij« Corda,
</q> M Werner 18,i	Krsuss in
19, in 20.	Friderik
Februarja BO	KUhne.
21,, 22., 23.	. Velika histo-
In 24. Fe-	ri5lia drama
bruarja	v 6. dejanjih.
^4	V glavn. ulogah:
2	Bmll Jennings
C>S*	(znan	lz „PorlSke grof!oe“-
\ Ombrade) Walter Janssen.
Krasne slike — In smrt velikega cara.
ci moramo pa proti importu take vrste neobhodno potrebnih strokovnjakov odločno protestirati. Naši zmožni ljudje ne dobe kruha pri domačih podjetjih, tujec pa je dobrodošel. — Korespondira se v tovarni po večini nemško, govori se nemško, še vratar se menda nemško uči. Ni čuda, saj so vsi predstojniki, razen enega, Nemci in če stopiš v pisarno, kakor se je to zgodilo meni, te ščegeta po ušesih blažena nemščina, kakor v pokojni Avstriji, in vse to le 5 km od slovenske presto-lice; 5 let po osvobojenju in v podjetju, ki je »nacijonalno«. Čuli smo, strmite, da te slovenski otrok pozdravi na cesti z »Mahlzeit«! Pozabili smo, kako se godi Primorcem pod Italijo, kako žalostna je usoda koroških Slovencev, ničesar se nismo naučili. Ljudje pa stiskajo pesti in — molče.
Razpisani sta dve mesti, tehničnega in komercijelnega ravnatelja. Kolikor smo informirani, dela g. St na to, da ju zasedejo tujci. — Enkrat pa bo konec molčanja, zavel bo energičen duh in pomel nepotrebno tujo navlako in spet bo zavladala naša beseda s tisto pravico, ki ji gre.
Medtem pa budno pazimo na početje tujcev in se nam naj vsako, zapostavljanje domačinov sporoči, da poskrbimo za remeduro.
Šoštanj. Dne 9. t. m. je priredila tukajšnja Orjuna v okusno okrašeni dvorani hotela Kunst dobro uspeli plesni venček. — Nekateri domačini, katerim je ob vsaki priliki naci-jonalizem na jeziku, se prireditve niso udeležili. Tistim povemo, da ml sodimo ljudi po dejanjih in ne po besedah. Zgledujejo se lahko na požrtvovalnosti Zagrebške Orjune, katera je odposlala na prireditev eno akcijono, ne strašeč se stroškov in dolge poti ter nad velenjskimi narodnimi krogi, kateri so v tako častnem številu došli na zabavo. Vsem udeležencem in onim, ki so z raznimi darili pripomogli k tako dobremu uspehu, naj bode tem potom izrečena iskrena zahvala. — Orjuna Šoštanj.________
POZORI
Vee otroških vozičkov, kolesa z gomo se poceni prodajo že od Din 250—. Ljubljana, Zvonarska ulica štev. 1.
SSužbene oblake.
OBLASTNI IZVRŠILNI ODBOR
se je v svoji prvi redni seji dne 12. t. m. konštituiral pod predsedstvom br. inž. Ferdo Kranjca sledeče:
Podpredsednik: dr. Košiša Dimitrij ;
I. tajnik: Mr. ph. Žlajpah Franc6;
II. tajnik: Vlado I. Galzinja;
blagajnik: Zajc; predsednik tiskovne sekcije:	Božo Borštnik;
predsednik gospodarske sekcije: in-žener Mate Kosmač.
Seje oblastnega odbora se bodo vršile' tedensko, seje oblastnega upravnega odbora pa po potrebi. Prva seja upravnega odbora je bila sklicana za četrtek 14. t. m. v Maribor. Ker se je pa večina članov ni mogla udeležiti, je reševala predvsem vprašanje ureditve mariborske ekspoziture-oblastnega odbora. Sklepe seje bodemo objavili v prihodnji številki; že danes pa otvar-jamo v glasilu novo rubriko: Službene objave mariborske izpostave oblastnega odbora.
VSEM ORGANIZACIJAM.
V	sedanjem predpustnem času prihajajo oblastnemu odboru ponovne pritožbe o posameznih članih, ki pod vplivom alkohola izzivajo po prireditvah razne incidente. Dasi ti slučaji z organizacijo nimajo ničesar skupnega, poživljamo vse organizacije, predvsem ljubljanske in okoliške, da najstrožje postopajo proti članom, ki s svojim nastopom škodujejo časti in ugledu organizacije.
IZKLJUČITEV.
Glasom sklepa seje oblastnega izvršilnega odbora z dne 12. t. m. se črta iz vrst članstva Mestne Orjune Ljubljana akademik Zore vsled ponovnih nastopov, ki škodujejo časti in ugledu organizacije.
Važno. Z današnjim dnem otvar-jamo v smislu sklepa oblastne skupščine v Celju novo rubriko »Iz mariborske ekspoziture oblastnega odbora v Ljubljani«, v kateri priobčujemo službene objave naše ekspoziture v Mariboru. Nato opozarjamo naše organizacije v mariborski oblasti.
Izjava! Podpisani odbor izjavlja, da naš brat Mr. ph. Stanko Hočevar, Vrhnika, ni identičen z izključenim Stanko Hočevarjem.
Oblastni odbor.
ČLANSTVO ORJUNE LJUBLJANA, KRAKOVO-TRNOVO, VIČ IN ŠIŠKA
kakor tudi vse bližnje organizacije, poziva oblastni odbor, da se v čim-večjern številu udeleže zabave Orjune v Domžalah v soboto, 16. zvečer. Nošnja kroja dovoljena. Za uniformirane obvezna vrnitev v Ljubljano z nedeljskim jutranjim vlakom.
Slavno policijsko ravnateljstvo v Ljubljani. Zvedeli smo, da se nahaja v Ljubljani neki inozemec Stoff in njegov sin, Žid nemške narodnosti, ki se peča s prodajo elektrotehničnega materijala. Do sedaj je prodajal pod imenom tvrdke »Mazuran &. Co.«, Ljubljana, Balkan. Ta tvrdka je Stoffu odpovedala nadaljno delovanje. Sedaj je pa omenjeni kupil podjetje Leopold Tratnik, Sv. Petra cesta in prodaja pod tem imenom materijah Kakor nam je znano, nima Stoff dovoljenja za prebivanje v naši državi, vsled teda prosimo, naj slavno policijsko ravnateljstvo potrebno ukrene, da se Stoff in njegov sin izženeta. V Jugoslaviji imamo dovolj izvežbanih in domačih trgovcev in ni potreba, da bi tujci izkoriščali naše ljudstvo.
Iz mariborske ekspoziture Oblastnega odbora v Ljubljani.
POZIV
vsem Orjunašem Maribora In okolice!
Vsem Orjunašem Maribora in okolice se nalaga dolžnost, da prijavijo vsak slučaj anacijonalnega postopanja bodisi kakšnega privatnika, bodisi kakšnega urada.
V zadnjem času je zrastel dru-gorodnim elementom, vsled mlačnega postopanja merodajnih faktorjev, greben, da se dogajajo naravnost v nebo kričeči slučaji predrznosti napram našemu narodu in državi.
Tako je danes ves Maribor preplavljen z dvojezičnimi plakati, to le radi tega, ker igrajo pri različnih društvih še vedno vodilno vlogo labilni elementi iz predvojne dobe, ki so danes Jugoslovani le po imenu, ker tako bolje kaže, simpatične pa so njim še zmiraj stare nemčur-ske metode in cilji.
Različni »Feuenvehri« v mariborski okolici delajo hrupne nem-čurske veselice posebno sedaj v pustnem času. Po naših slovenskih vaseh se vršijo »Jagabali«. V Mariboru imamo »Handelsangestellten in Invalidenballe« in takšne neverjetne narodne škandale zakrivijo v največjih slučajih ne mogoče pristni Nemci, temveč naši ljudje, ki se še zmiraj ne morejo otresti suženjskega duha.
Zato pozivamo vse Orjunaše, da vsak takšen in pa sličen slučaj prijavijo takoj tiskovnemu odseku Orjune v Mariboru, »Narodni dom«.
ZDRAVNIKI - ORJUNAŠI POZORI
Dve postaji od Maribora proti severu si lahko ustvari mlad, energičen zdravnik sijajno eksistenco.
Kraj je lep, leži ob železnici in ima premožno kmečko obmejno prebivalstvo* ki se v veliki meri bavi z vinsko in živinsko trgovino.
V kraju se šopiri nemški zdravnik, ki zahteva horendne honorare za zdravniške obiske in bi mu že iz tega razloga konkurenca solidnega slovenskega zdravnika izpodbila tla.
Mož si je v teku par let po prevratu pridobil ogromno premoženje, da si je nakupil že posestvo in prihranil poleg tega veliko vsoto denarja, tako da danes že povprašuje po veleposestvih, in to vse z groši našega ljudstva.
Zato poživljamo vse mlade zdravnike-Orjunaše, ki bi si hoteli ustvariti sigurno eksistenco in ki so drugače tudi živahnega temperamenta, da prijavijo nemudoma svoj naslov Orjuni v Studencih pri Mariboru, ki bo dala natančnejše podatke.
Občina dotičnega kraja je voljna zdravniku takoj preskrbeti stanovanje.
Razmnoževalne aparate
THE REX CO., Ljubljana.
Sramotni oder.
Tvrdka inž. Milan Rojan, tehnična poslovnica za kemijsku industri-ju Zagreb, Bakačeva ul. 4, se upe-ijuje v Sloveniji z nemškim dopisovanjem. Interesiranim krogom priporočamo, da tvrdko pouče, da Slovenija ne leži v območju Avstrije. Tvrdko naj zagrebška Orjuna pouči, da se mora od prevrata dalje tudi v Ptuj dopisovati v narodnem jeziku!
»Merkur«, oblastveno koncesijo-nirana informacijska pisarna, centrala Sarajevo, piše sicer našim trgovcem v narodnem jeziku, toda na samonemške tiskovine, kar je skrajna zanikarnost. Priporočamo jo naš! sarajevski organizaciji. Naše trgovske kroge pa pozivamo, da vračajo podobne dopise nerešene.
Frelwillige Feuerwehr Loče pri Konjicah je poslalo društvu »Prostovoljna požarna bramba v Slovenska Bistrica vabilo: »Einladung zu dem am 16. Februar im Gasthause des H. Walland in Loče stattfinden-den Kranzchen der Freiw. Feuer-wehr in Loče. Begin 18 h. — Musik: Heimische Kapelle, — Eintritt Din
5,« — Upamo, da bo našim članom vstop prost in jim priporočamo obilno udeležbo.
Pri znani nemški tvrdki Krisper je še vedno kot poslovodja g. Volt-mann, znani sovražnik slovanske industrije in importer nemškega blaga. Ni čudno torej, da so domači
Stev. 8.
gov sin, ki sedaj služi kot monter v elektrarni v Ljubljani, je hotel od-< rešiti svojo domovino s tem, da se je po prevratu udeležil bojev proti našim četam na Koroškem. Tudi njega priporočamo tovarišem v primerno odlikovanje za njegovo junaštvo.
krstil ga je nek znan jurist v »Ljub ljanskem Zvonu«.
Zagreb. Oblastna skupščina za zagrebško oblast, ki je bila sklicana za 17. t. m., se iz tehničnih razlogov ne vrši.
Ne straši se pomagati organizaciji,^ ki je potrebna narodu, tudi če so njeni nasprotniki še tako številni!
Novi ameriški predsednik Coolidge.
Odgovorni urednik VI. J. Galzinja, Lastnik inž. Ferdo Kranjec.
ZRNA
Preneseno! Ko je nekdo čital Pašičevo izjavo o svojem sinu: »Lakše biti njemu moj sin, -kao meni njegov otac,« je vzkliknil:	»Lažje
biti Pašiču ministrski predsednik, kot Jugoslovanom njegovi podaniki!«
Kompenzacija. Za protikompen-zacijo za Reko je po poročilih listov dosegel Pašič od Mussolinija, da Italija odstopi nam zavod sv. Jeronima v Rimu, kjer se bodo šolali naši lemenatarji. Kdo še dvomi o naših diplomatskih uspehih?
Nimate besede, se je reklo do-brovoljcu, ko je govoril na shodu proti Italiji. Oni, ki so pokazali svojo ljubezen do naroda z dejanji, danes nimajo besede, a zato jo imajo oni, ki nikdar ničesar niso storili! Zato propadamo!
Pokrščevanje. Blagopokojni škof Mahnič je trdil, da je katoličanstvo bistveni del slovenstva. Trubar, Dalmatin in Bohorizh Mahniču tedaj niso bili Slovenci. Ker pa je sramota, da so začetniki siovenske literature Neslovenci, jih je treba po-katoličaniti. Začetek je storjen: lu-terajnar šestnajstega stoletja, Adam Bohorizh je sprejet med katoličane in postal polnovreden Slovenec. Po-
Manufaktura,
moda,
IVAN ZUKOTNIK
mestni tesarski reojsies-
Ljubljana, Dunajska c. 45. Ta!. 379
N sakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tia, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. d,-
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov.
Parna Saga.	Tovarna	furnirja.
Iec'ie'n°
I
seh
de*n'
usnir
suU«i' Qler'>rie 1
V LJUBLJANI
prodaja
Poljčane. Da za naše prostovoljno gasilno društvo ne obstojajo več državni in narodni prazniki, odkar so vsled rovarenja nemškutarsko-navdahnjenih elementov izstopili narodno čuteči odborniki, smo ugotovili že enkrat na tem mestu. Danes hočemo pribiti kako protinaro-den duh preveva to društvo. Dne 2. februarja je imelo gasilno društvo veselico, na katero sta prišla tudi dva Orjunaša. Navzoče so bodli orjunaški znaki tako v oči, da so izzvali prepir in hoteli tudi enemu iztrgati znak. Razsodnosti obeh se je zahvaliti, da ni prišlo do pr.etepa.
IZ SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
INOZEMSKI PREMOG IN KOKS
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koks za livarne in domače uporabo, kovaški premog, orni premog in brikete.
NASLOV:
Autoaaraia
aufocSelavvtica
LJUBLJANA
GLINCE 37.
MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEV. 15/11.
je poplačan trud in delo gospodinje, ako pri pranju uporablja dosledno
barve, mastila, lake
samo
MILO »GAZELA
kit, klej, emaiSe, «©
Gradbeno podjetje
čisti firnei
POZOR! Na drobno in debelo! POZOR!
Velika zaloga vsega elektrotehničnega materijata
najboljSe vrste
motorjev, svetilnih teles, gradnje elektrarn, instalacije.
Elektrotehnično potjetje
LEOP. TRATNIK
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 25,
LJUBLJANA
BOHORIČEVA ULICA 24
Predno kupiš, oglej si izložbo pri
A. Šinkovic nasl.
Prodaja do konca me' seca z tO do 20% popustom.
je najmodernejše urejena in izvršuje vsa tiskarniška dela od najpriprostejSego do najmodernejšega.
Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. — Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brošure in knjige v malih in tudi največjih nakladah. — Časopise, revije in mladinske liste.
Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov.
AUTOMOBILE
kolesa, motorje, pnevmatiko vseh
vrst, olje, bencin in dr&ige potrebščine
ima vedno v zalogi
p V«|	•	v®	v
vec vrst. DVOKOLESA raznih modelov, najnovejši motorčki ameri kanskega tipa „EVANS“p Velika zaloga pneuma-tike in delov po najnižji ceni. Sprejemamo tudi vsa popravila, emaili-ranje in poniklanje,
„TRIBUNA“ F. B L.
tovarne dvokoles in otroških vožičkov
Ljubljana, Karlovška 4.
Lastna tvornica šolskih zvezkov
Šolski zvezki za osnovne šole in srednje šole, Risanke, dnevniki in beležnice.
TRGOVSKA BANKA D. D. LJUBLJANA
DUNAJSKA CESTA STEV. 4
Podružnice s
Maribor Novo mesto Rakek
Slovenjgradec Slovenska Bistrica
Ekspoziture
Konjice
Meža-Dravograd
mr (V LASTNI STAVBI)	Telefoni:	139,
Capital in rezerve Pl n* 17360.000*-. m’458
Izvršuje vse bančne posle najtoeneje in najkulantneje.
Brzojavi;
TRGOVSKA,
(Tjs-a Učiteljska tiskarna a LJufeljani.