Stanovsko politiško glasilo UJÜ — Pover/eništvo Ljubljana. i • ViinitatfV^tiiijigB^1» ' ! i iiih ■ i w m iir"f '■■"liiiv,'iiwfirririniiiiiiiir''''ri'l'f1'i i n i "¡»—"T*"!*1!*""^1 i 11 'if r ifiiin Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefranklranlti pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din, za Inozemstvo SO Din. Clanl pov. UJU ttlačajo Ust s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. Pošt. ček. rač. /1.197. Telefon 3112. Reforma učite?jišč, V »Učit. Tovarišu« od 6. marca 1930. je bil objavljen novi učni načrt za točite« ljišča. Med tem smo dovršili tudi učni program in se dne 7. marca razšli. V (ko misiji je bilo 9 direktorjev učiteljišč in dva inšpektorja ministrstva prosvete. Program bo jv kratkem 'tiskan, predložen Glavnemu Prosvetnemu Savetu in potem objavljen. Zaradi tega se ne bom spuščal v podrobno razpravljanje — le par stvari imam bmeniti. Metodika in šolsko delo sta prav za prav en predmet in se lahko vedno nado« polnjujeta in zamenjata. Verouk je idobil toliko ur, kolikor jih je v predlogu za višje razr,ede srednjih šol. i Pri slovenščini se bo poučevala 'tudi srbskohrvatska literatura v pregledu, a srbskohrvatska učiteljišča bodo imela isto dolžnost glede slovenske književno« sti pri pouku narodnega jezika. Srpsko« hrvatska slovnica bo imela eno tedensko uro v vseh letnikih. Poučevati se bo mo« rala na podlagi čitanja, praktično. Od modernih jezikov je na progra« mu nemški ali francoski jezik, kar si lahko izbero učenci(ke) sami pri vstopu v I. letnik. — Moderni jezik bo tudi pred« met diplomskega izpita, in sicer za vsako učenko in vsakega učenca. Kar se tiče prirodopisa, smo podelili tako, da bo v I. letniku antropologija, v II. zoologija, v III. botanika, v IV. mine« ralogija in geologija, v ¡V. ipa ¡pregled in sedanje stanje prirodnih znanosti. Higieni smo določili ¡v II. letniku dve uri (splošna higiena), v IV. letniku dve uri šolski higieni. Kmetijstvo morajo poučevati istota« ko kot higieno strokovnjaki. Kmetijstvo z zadružništvom bo imelo fv III. letniku 2 uri, v IV. letniku 2 uri; vse te ure so odrejene za teorijo, event. tudi prakso. Samo za praktično delo v šolskem (vrtu ali na polju bosta pa odrejena v ¡programu dva popoldneva po 4 ure. Isto bo veljalo za gospodinjstvo Petje in goslanje sta med seboj ozko vezana predmeta in se lahko zamenjujeta. Ročno delo bo v ženskih zavodih ipri dve leti pletenje itd., v III. in IV. letniku pa rokotvorni pouk. To so glavni obrisi notranje reforme učiteljišč, ki mora zanimati predvsem uči« teljstvo narodnih šol. Na učiteljišče bodo Ker je revizija uradniškega zakona že par let na 'dnevnem redu, je stavila organizacija različnim vladam že mnogo predlogov, v ka« terem pravcu si želi njeno članstvo revizijo uradniškega zakona. Svojčas je izdelala že obširne izpreminjevalne predloge, ki so šli na mesta, katera jih danes lahko upoštevajo, če jih je volja. Zdaj je postalo to vprašanje naj« bolj aktualno, ker obeta vlada novi uradniški zakon že z novim proračunskim letom. Zato je sestavila P. O. še enkrat izvleček najglavnejših zahtev ter jih v obliki nekake razprave predložila v Beograd. Sestavek or« ganizacije se glasi: Po časopisnih vesteh je v intencijah kras ljevske vlade, da se izdela sodoben in popol« noma moderen uradniški zakon. Če res po* stoje take namere, potem bi moral priti v zakon temeljni princip sodobnih in moder» nih uradniških zakonov, to je: možnost so« delovanja in odločanja strokovnih organiza« cij, odnosno zastopnikov osobja v vseh per« sonalnih in disciplinskih, kakor sploh v vseh vprašanjih, katera se nanašajo na državne uslužbenec. Potemtakem bi bilo treba v sa« mem zakonu določiti tako zvane personal« ne zastope pri vseh centralnih in njim pod« rejenih oblastvih. V teh personalnih zasto« nih bi imeli pravico legalnega sodelovanja in odločevanja tudi zastopniki osobja, kate« re bi ono delegiralo v zastope po svojih stro« kovnih organizacijah. Pravice, pridobljene s sedanjim zako« nom, se morajo brezpogojno ovarovati. Za« to je potrebno, da se pokloni posebna pažnja prevedbi iz sedanjega na novi zakon da bi se preprečila izvestna prizadevanja, da naj se prevedejo uslužbenci na novi zakon po sta« nju izipred 1. 1923., to je po sami šolski iz« obrazbi in ne glede na strokovno izobrazbo, s čimer bi bile v nevarnosti pravice, ki so jih dosegli uslužbenci s prevedbo na sedanji za« kon. Zato se morajo pri prevajanju s seda« njega zakona na novi zakon jemati z_a pod« lago pravice in položaji, pridobljeni po seda« njem zakonu. Pri izdelavi novega zakona naj se daje strokovni izobrazbi prednost pred formalno šolsko izobrazbo. IPotemtakem naj so mero« dajne za dosezanje položajev in razporejanje po kategorijah v prvi vrsti strokovne šole. uvedeni tudi novi 'predmeti, ki bodo dvi« gnili izobrazbo učitelj stva ter utrdili pod« lago za šolsko in izvenšolsko delo| učitelj« stva. Vsem uslužbencem mora biti jjo odTe« jeni službeni dobi v eni kategoriji iñ po po« ložitvi strokovnega izpita, odnosno absolvi« ranju strokovne šole omogočen prehod v višjo kategorijo, če imajo izobrazbo in kvali« fikacijo za kategorijo, v katero so bili sprejeti in razvrščeni pri vstopu v službo, in sicer: služiteljem v kategorijo zvaničnikov po 5 le« tih povoljnega službovanja in položenem strokovnem izpitu; zvaničnikom v III. kate« gorijo po 12 letih povoljne službe in polože« nem strokovenm izpitu; uradnikom III. kate« gorije v II. kategorijo po 12 letih povoljnega službovanja in absolvirani srednji strokovni šoli, uradnikom II. kategorije v I. kategorijo po 12 letih povoljnega službovanja in absolvi« rani višji strokovni šoli. Napredovanja uslužbencev naj se vrše avtomatski v vseh položajih tako da lahko doseže vsak uslužbenec po odrejenem maksi« mu službene dobe vse stopnje, odnosno sku« pine v kategoriji, kateri pripada, pa naj bi bil princip kategoriziranja po novem uradniškem zakonu kakršenkoli. Uslužbenci pTičakujejo predvsem in v prvi vrsti zadostno materialno izboljšanje nji« hovega življenskega stanja. Doseči eksistenč« ni minimum, ki bi popolnoma osigural usluž« bence in jim nudil možnost dostojnega živ« ljenja, mora biti glavna naloga novega zako« na, ker bo drugače vsaka revizija sedanjega zakona zgrešila svoj cilj. Šefom, upravnikom in predstojnikom, ki nosijo odgovornost za točno in brezhibno opravljanje vseh poslov v njih uradih, kakor tudi za njim zaupane dolžnosti in odgovor« nost, se mora dajati funkcijske doklade. Prejemke uslužbencev je treba v posa« meznih kategorijah sorazmerno izenačiti, ker so po sedanjem zakonu v položajnih plačah med posameznimi kategorijami ipreveč vcp like in neupravičene razlike. Poročene uslužbenke naj se glede pre« jemkov izenačijo z neporočenimi uslužben« kami, ker ni z ničimer opravičeno, da one kot žene in matere prejemajo iza enako delo manjše plače, kakor njihove neporočene to« varišice. Pravica do brezplačnega zdravljenja v določenih razredih vseh državnih in samo« upravnih bolnic se mora brezpogojno ohra« niti, poleg tega pa naj se zgrade za bolne uslužbence sanatoriji in okrevališča. Če imajo uslužbenci svoje bolniške fonde ali druge dobrodelne in socialne ustanove, naj dobivajo iz državnega proračuna letno podporo. Državni zdravniki naj izdajajo uslužben« cem zdravniška izpričevala (potrdila o bo« lezni) brezplačno. Po smrti aktivnega ali upokojenega uslužbenca naj se izplača na ime pogrebnine posmrtnina v znesku trimesečnih prejemkov in vseh doklad umrlega uslužbenca. Da se ohranijo pridobljene pravice v po« gledu priznanja in računanja vojaške služ« bene dobe v mirnem in vojnem času. Po enoletnem bolovanju naj se uslužbe« nec upokoji najprej začasno; če pa v 5 letih ne ozdravi, naj se stalno upokoji. Upokojenim uslužbencem gredo aktivni prejemki do konca meseca, v katerem mu je bil izročen dekret o upokojitvi, a v nasled« njem mesecu se mu takoj avtomatski začne izplačevati pokojnina. Vsem upokojencem stroke naj se preve« dejo pokojnine po novem zakonu. • Iz gornjih podatkov v spomenici poštnih uradnikov in uslužbencev, ki je natisnjena v »IPoštnem Glasniku«, je razvidno, kako skup« ni so interesi poedinih strok uradništva. Tudi učiteljstvo je stavilo enake zahteve, kakor so označene zgoraj. Splošne vesti. r ' PREKMURSKE KONFESIONALNE ŠOLE. V članku: »Novi šolski zakon in narodno šolstvo v Prekmurju«, objavljenem v 26. šte« vilki »Uči teljskega Tovariša« je bila izražena zadovoljnost prekmurskega učiteljstva z no« vim šolskim zakonom. Zlasti važno je za nas unificiranje šolstva in rešitev vprašanja glede uporabe šolskega stanovanja na konfesional« nih šolah. Zakon predvideva le eno državno narodno šolo in dovoljuje uporabo poslopja le v šolske svrhe in učiteljstvu. Nemalo smo tedaj presenečeni, da je rim. kat. dekanijski urad v Bogojini razposlal vsem župnijskim uradom svojega področja vprašalno_polo, ki se glasi: 1. Kdaj je šola ustanovljena? 2. Kdo je šolo postavil? Kako se je šola imenovala do« slej? 3. Kdo je zemlj'ško«knjižni lastnik šole. 4. Koliko meri šolsko dvorišče, šolsko poslop« je? 5. »Koliko je šolskega zemljišča? Popišite šolski inventar in navedite pri« bližno vrednost šole. Zlasti poročajte alli je izgovorjeno v šolskem poslopju stanovanje za kantorja (organista). Predložite zemljiško« knjižni izvleček. , Ta okrožnica je vzbudila med učitelj« stvom nemalo začudenje. Vprašujemo se, za« kaj in čemu ti podatki'? Upamo, da je zakon Predlog poštne organizacije k uraclniškniu zakonu. (Iz »iPoštnega Glasnika« od 11. marca 1930.) LISTEK MASARYK Ob njegovi 80 letnici dne 7, m are h 19SO. leta govoril višjim razredom ljubljanske srednje« šolske mladine v »Un?onu« dr. D r a g o t i n L o n č a t. Draga mladina, danes praznuje 801etnico svojega rojstva ustanovitelj in predsednik češko«slovaške republ ke. prijatelj in zavez« nik naše države — dr. Tomaž Masaryk. V današnjem slovanskem svetu sta mogo« čno vplivali na svoje sodobnike dve osebnosti: Tolstoj na vzhodu in Masaryk na zapadu. Sorodna si duhova: oba globoki verski naravi, zato iskalca Boga; oba neizprosna izpovedo« valca resnice, zato rušilca malikov — Tolstoj umetnik, Masaryk znanstvenik. In vendar je med njima osnovna razlika, izvirajoča iz zna« čaja njune zemlje in njene zgodovine. Tolstoj je bil sin Rusije, te ogromne za« kladnice ljudi in živeža, ki je državno samo« stojna. Zato je Tolstoj — storil je to v po« znejših svojih letih — lahko zavrgel znanost in umetnost ter se udal samo verski misli, ki je dosegla pri njem svoj vrhunec v zapovedi: Ne upiraj se zlu! s čimer je bila izražena neka • pasivnost, s katero so Rusi svoj čas prema« gali Napoleona, ko so se umikali pred njim v zaupanju na nepremagljivost svoje ogrom« ne zemlje; zato je Tolstoj končno lahko za« vrgel celo sam današnji pojem države, ne da bi bil spravil v nevarnost samostojni obstoj ruskega naroda. Drugače Masaryk, ta zastopnik državno nesamostojnega zapadnega slovanstva, zlasti Čehov in Slovakov. Masaryk je poosebljena . aktivnost, ki je potrebna zlasti malim naro« dom, da si pribore svoj prostor na solncu. Zato je Masaryk poleg poudarjanja verske misli obenem vnet spoznavalec znanosti in umetnosti, s katerima dokazuje majhen na« rod, da je sposoben in tako vreden samo« stojnosti; zato je Masaryk proti tistemu na« silju, ki napada, a zagovarja upor zlu po po« trebi tudi s silo, kadar se kdo brani pred na« padi drugih, ker je v nevarnosti, da izgine s površja zemlje. Za male narode vsaj pri da« našnjem mednarodnem položaju ni mogoč Tolstega n^jik pasivnosti: ž njim bi najbrž danes ne bilo češkoslovaške države, ki je sad Masarykove aktivnosti, a tudi postanek naše države je v ozki zvezi z njegovim imenom. I. Iz kakšn h prvin je sestavljena Masary« kova osebnost, da je mogel postati tako od« ločujoč činitelj v razvoju zapadnega slovan« stva, zlasti češko«slovaškega. Masaryk je po rojstvu Slovak iz vzhod« ne Moravske, a njegov oče je bil ogrski Slo« vak in mati Moravanka iz ponemčene rod« bine. V slovanskem narodnem preporodu so imeli Slovaki in vzhodni Moravani važno vlogo: Kollar, pesnik sonetne zbirke »Slave hči« in početnik misli o slovanski vzajemno« sti, je bil Slovak; Šafarik, prvi poznavalec slovanskih narodov in njih starožitnosti, je" bil Slovak, a ,Palacky, prvi češki zgodovinar in češkosslovanski politik v Avstriji, je bil doma iz vzhodne Moravske, ki je soseda Slo* vaške. Masarykov življenjepisec dr. Jan Her« ben * je dejal o njem, da mu je dalo slova« štvo ognjevitost in vztrajnost, odpor proti sanjarenju in slikovitost govora, a zaradi ved« nega preseljevanja staršev, ko se je moral zopet in zopet uveljavljati v neznanem kraju z novimi šegami in navadami ter z drugač« nim jezikovnim narečjem, si je morebiti po« lagoma pridobil tisto nezlomljivo voljo, ki ji ni bilo enake v vsej češki zgodovini XIX. in XX. stoletja. Njegovo življensko načelo je postalo: biti svoj za vsako ceno ne glede na soglasje ali nesoglasje drugih ljudi. To je pokazal že kot deček v verskem vprašanju. Po materi je bil vzgojen v stro« gem katoličanstvu; ona ga je naučila moliti »Oče naš«, ki ga je molil tudi kot zrel mož, češ. da vsebuje vse, česar potrebujemo. Sam je dejal o sebi, da je bil takrat besen katoli« čan, in je celo pregovorfl neko protestantko, da je prestopila h katoličanstvu. . * Masarykovo détství a jinošstvi. Ceská Mysl, 1910., str. 7J-97. Ker je bil v dečku razvit verski čut in je bil bister opazovalec, je zgodaj začel pre« mišljati o tem, kar je videl in slišal okrog sebe. Po materi je imel strah pred protestanti in Židov ga je bilo groza. Polagoma se je po izkušnji prepričal, da se mu ni treba bati ne prvih in ne imeti groze pred drugimi. Masa« ryk pa ni mogel biti samo številka v množici, ker preveč osebno«notranje se mu je zdelo versko vprašanje; zato je kot mladenič imel težave glede tega v šoli, a v svoji moški dobi je prestopil v reformirano evangelijsko cer« kev, da zadosti svojemu nagnjenju, s čimer se je obenem versko pridružil češko«slovan« sk'm preporoditeljem Kollarju, Šafariku in (Palackemu, ki so bili protestantje. Po očetu, ki je bil nižji uslužbenec na ce« sarskih posestvih, se mu je zgodaj začel vzbu« jati čut za »ponižane in razžaljene«. Dasi je bilo leta 1848. odpravljeno podložništvo, so se vendar še vedno ohranjale njegove oblike na cesarskih posestvih, kar je rodilo slabe posledice. Vsak, ki je imel kaj oblasti, si je skušal nagrabiti, kolikor je mogel: kradlo se je vse vprek, a delovno ljudstvo je trpelo gospodarsko in duševno. Masarykov oče je bil poštenjak, ki ni kradel; zato je bil tudi večen revež, ki so ga premeščali s posestva na posestvo, dokler ni pustil cesarske službe sam. Masaryk je nekoč videl ob velikem lovu, kako so si ti ubogi SIovaki«priganjači trgali drug drugemu iz ust ostanke rezancev in kosti, ki so jim bile vržene z bogato oblo« žene mize visoke in najvišje gospode. Za« sovražil je gospodo, tem bolj, ker oče ni mo« gel vzdržati v tej službi; saj je bilo treba celo dovoljenja te gospode, da je smel študirati. Česa se je vsega učil mladi Masaryk? Odlikovalo ga je izredno hrepenenje po iz« obrazbi, da je skušal vedeti in znati vse. Pr« votno je bil namenjen za rokodelstvo: učil se je ključavničarstva in kovaštva, potem je bil dvakrat pomožni učitelj, ki je po takratni navadi obenem opravljal cerkovniške posle, dokler ni prišel na srednjo in visoko šolo. Bil je nadarjen, odličen dijak, ki je učil tudi " druge, da se je preživljal. Poleg šolskih pred« metov se je učil zlasti tujih jezikov: franco« ščine, poljščine, ruščine in angleščine. Na visoki šoli na Dunaju je študiral naj« prej klasično jezikoslovje ter prebiral nele stare latinske in grške pisatelje, ampak tudi spise cerkvenih očetov. Zanimivo je izvedeti, kako se je začel učiti latinščine. Ker pri cer« kovniških poslih ni razumel latinskih besed, ki jih je izgovarjal, je dobil v roke latinsko« slovaško«madjarsko«nemški slovar in se učil besed kar na pamet, ne da bi bil takrat znal sklanjati in spregati. Njegovo znanje latin« ščine in grščine ter starih klasikov je občudo« vanja vredno. Zanimala ga je tudi Indija in je začel s sanskriton, a ker je prvotno hotel postati diplomat, se je bavil tudi z arabščino. Kmalu pa je spoznal, da je Avstrija spreje« mala v diplomatsko službo v prvi vrsti ple« miške sinove; zato je opustil to misel. Vrgel se je na učenje prirodoslovnih, državoslov« nih, narodnogospodarskih in bogoslovnih ved, dokler se ni tako vsestransko priprav« ljen udal učenju modroslovja in začel s Pla« tonom, ki se mu je bil najbolj priljubil. Nje« gov nauk o nesmrtnosti si je vzel za podlago razpravi, s katero je postal doktor modro« slovja na dunajskem vseučilišču, kjer je po« zneje začel sam učiti kot docent. Pripom« niti je tudi treba, da je imel dunajski mo« droslovec Brentano vpliv nanj v tem oziru, da ga je opozoril na angleško modroslovje. Še enega čuta ne smemo pozabiti, kako se je razvil v Masaryku, t. j. domovinski čut. Masaryk je Slovak, slovaštva se je zavedal vedno, leta 1923. je dejal kot predsednik če« ško*slovaške republike ob 601etnici Slovaške Matice v Turčanskem Sv. Martinu, da je pri« šel manifestirat za slovaško kulturo. Že kot deček pa je s čitanjem čeških knjig izvedel tudi za Čehe in «Prago. Kot mlad doktor se je podpisal na svojem prvem večjem češkem spisu, v katerem je branil Platona kot domo« ljuba, Vlastimil (vlast' = domovina). Masaryk sam je dejal o sebi večkrat, da ni bil nikoli domoljub. Hotel je s tem reči, da ni bil nikoli domoljubar, t. j. človek, ki nosi svoje domoljubje samo na jeziku, ki za domovino pije in poje,, a he dela. Vse Ma» sarykovo življenje je bilo posvečeno koristi in napredku domovine: čemu potem govoriti o nečem, ako to delam; zakaj kdor ne more ničesar pokazati v dejanju, ta se mora zate» kati k besedam. Masaryk je bil vedno velik domoljub, a obenem vedno velik nasprotnik domoljubar«« stva. nepopustljiv in da je vprašanje raznih vrst šol viPrekmurju končno rešeno in to v korist našega šolstva. Zakon je podržavil vse šole. V Dolnji Lendavi in vIMurski Soboti pa je slučaj, da so tri konfesl je: rim. kat., evangeličanska in ži* dovska, imele vsaka svojo versko šolo. Po osvobojenju pa se je vršil pouk le v eni šoli. V Dolnji Lendavi je služila v šolske svrhe le katoliška šola. obe ostali pa sta ostali na razpolago dotičnima verskima obS nama. Za« kon je podržavil sedaj le katoliško šolo, kjer se je deset let dejansko vršil pouk in zaradi tega se je pojavila med katoliki v Dolnji Len* davi zahteva, naj bi tudi', ostali dve šolski po« slopji služili šolskim namenom. Kakor se čuje, obstoja zahteva v tem, da bi ti šolski poslopji služili za stanovanje učiteljstvuj To je vsekakor zanimiv slučaj in da mi» sliti, kako bo rešena zadeva tistih konfesio* nalnih šolskih poslopij, ki se v njih ni vršil pouk, ko je bil uveljavljen nov1! šolski zakon. Navajamo oba primera kot dokaz, kako nujno potrebno je bilo ustvariti v Prekmurju enoten tip narodne šole in kako pereča je zadeva konfesionalnih šol. — Pošljite denar za »Naš rod«. Nekaj šol je poslalo naročilnice, a niso istočasno, izvršile nakazila. Opozarjamo, da se uprava na neporavnana naročila ne more ozirati. Iz« vršite takoj nakazilo. Tudi nekatere večje šole so zaostale z naročilom ter jih prosimo, da pospešijo zadevo ter javijo takoj število naročnikov za 4. številko. Poravnajte naroč* nino po položnici, ker s tem zelo olajšate delo in red v upravi. — Velike težkoče je imelo nekdaj učitelj« stvo z učenci pri uvajanju v čitanje zfemljevis dov. Ker je bil ta pouk preabstrakten in ni bilo skoro nikakih učnih pripomočkov. Od« kar pa imamo ročne zemljevide posameznih skup n, je ta pouk prav prijeten in uspešen. Saj učenci vidijo znake za vse zemljepisne pojme, kar opazujejo v svoji bližnji in daljni okolici lahko vsak dan. Zato se navadijo či« tati zemljevid brez vseh težkoč. Učiteljski dom v Mariboru ima v zalogi ročne zemlje« vide sledečih kulturnih skupin: Pohorje=Koz« jak. Slov. goricesPtujsko polje, Prekmurje, Celjska kotlinasPosavje, Kamniške planine. Zaradi nizke cene a 6 Din je omogočena na« bava tudi revnejšim učencem Opomba ure d.: Kolikor smo informi« rani se cenitev šolskega premoženja verskih šolskih občin vrši za ugotovitev vrednosti za slučaj odkupa. — Izboljšanje plač francoskim državnim uslužbencem. Ministrski svet na Francoskem je sklenil dovoliti kredit v znesku 1000 mili« jonov Din v našem denarju za izboljšanje pjejemkov državnih nameščencev. Izboljša« nje se je imelo izvršiti šele s 1. januarjem 1930., pa je stopilo v veljavo že s 1. julijem 1929. Kakor utegne biti znano, so bile stare plače francoskih državnih nameščencev valo« rizirane 5.14 X proti letu 1914., nasprotno so se cene življenskih potreb proti letu 1914. dvignile samo 4.83 X in obdavčenje llkrat. — V Češkoslovaški republiki so plače valorizi« rane samo 6krat, cene življenskih potreb so poskočile lOkrat in obdavčenje 14krat. — V kakšnih razmerah živi državni nameščenec v Jugoslaviji, je znano. V zadnjih dveh letih so sicer nekoliko padla živila, obleka in obutev je še zmeraj od sile draga, a stanarina je v najslabšem razmerju z dejanskimi cenami stanovanj. — »P. Gl.«. — Učiteljstvo osnovnje šole na Humu je poslalo v sklad za kontraktualce 50 Din, kar s tem potrjujemo z željo, da Bi našlo obilo posnemovalcev. — Dansko učiteljsko Udruženje je bilo osnovano leta 1874. in je imelo do 1929. leta 12.000 članov. To udruženje je že od 1. 1914. včlanjeno v internacionalnem učiteljskem udruženju. ¡Posebno intimno je sodelovanje s švedskim in norveškim učiteljstvom. — Na kongresu v avgustu leta 1929. se je zelo malo govorilo o materialni strani učiteljstva, kar pomenja, da je učiteljstvo v materialnem oziru zadovoljno. — Problem učiteljske iz« obrazbe je še vedno važen in aktualen, dasi je osnovana učiteljska visoka šola v Kopen« hagnu. — Angleško učiteljstvo je organizirano v National Union of Teachers, ki šteje 130.000 članov. Od vsega angleškega učiteljstva je 119.658 oseb, ki imajo popolno učiteljsko iz« obrazbo, 42.586 pa jih je, ki imajo zelo majhno ali skoro nikake izobrazbe. — Od teh je 8734 pomožnih učiteljev(ic), ki jim za učiteljski noklic ni bilo treba predložiti razun zdravni« škega spričevala nikakih drugih dokumentov. Mnogo pa je tudi učiteljstva s popolno fa« kultetsko izobrazbo. Na svojem kongresu v Klandudnu v Velsu je učiteljstvo zahtevalo podaljšanje šolske dobe za eno leto, kar je prosvetni minister tudi obljubil, in pa tudi enako izobrazbo za vse učiteljstvo. Zahte« valo je tudi radikalno postopanje za izbolj« šanje gori navedenih razmer glede učiteljske kvalifikacije za sprejem v učiteljsko službo. — Dopuste članstvu pevskega zbora je dovolilo prosvetno ministrstvo — odeljenje za osnovno nastavo, in sicer za pevke z od« lokom O. N. br. 11.887 dd. 14. februarja 1930., za pevce pa z odlokom O. N. 'br. 7690 dd. 6. februarja 1930. za ves čas turneje po Če« škoslovaški. — Univerzalna šolska klop! V mnogih slučajih so naročali naši šolski zavodi klopi v inozemstvu, ker se pri nas ni nihče potrudil, da bi izdeloval moderne, higienične klopi, ki bi odgovarjale današnjim zahtevam. Pred le« tom dni pa je predložil oblasti mizarski moj« ster R. Kompara v Mariboru model univer« žalne šolske klopi ter prijavil zanjo patent. Najvažnejše prednosti izuma našega doma« čega mojstra so: 1. miza in sedež se poljubno dvigneta in znižata, kakor je telesni velikosti učenca primerno; 2. sedež sam se avtomatski dvigne ko učenec vstane; 3. naslonjalo je ob« liki hrbtenice primerno upognjeno, učenec sedi udobno in ima dosti prostora; 4. zaradi enostavne konstrukcije spodnjih delov klopi ne ovirajo snaženja šolskih prostorov. Pri« pomnim še, da so klopi iz suhega, parjenega bukovega lesa, ki se prepleska z lanenim oljem, da ohrani lepo naravno barvo. Mize, ki so iz mehkega lesa, se prepleskajo zeleno. Najbolj ise priporočajo dvosedežne, a na za« htevo se izdelujejo tudi trosedežne klopi, ki pa niso tako praktične kakor prve. Ogledal sem si jih na trg. akademiji v Mariboru in priznati moram, da niso le krasne za oko, marveč tudi zelo pripravne, komodne in prak« tične. Želim, da bi-.si jih ogledali vsi oni tova« riši, ki potrebujejo klopi, da se sami prepri« čajo o njih uporabljivosti. Čemu ibi nosili de« nar v tujino, če imamo doma vsaj tako dobro blago, ako ne celo boljše. — T. K. Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna JOS. REICH. kupite najbolje pri Fr. P. ZAJEC, optik Ljubljana, Stori trg 9. Nasa gospodarska organizacija. —g Učiteljski dom v Mariboru. Izkaz za januar lin februar 1930. Članarina: Slovenje« bistriško učit. društvo (za 1929.) 304 Din; Lju« tomersko učit. društvo 1900 Din; učiteljstvo osnovne šole v Guštanju 140 Din; Tone Kre« gar, šolski upravitelj pri Sv. Andražu, Vflenje 5 Din. — Darila: H. Druzovič, prof. v Maili« boru, v spomin umrle tovarišice Tilčke Vo« denikove 100 Din; Ida Vodenik, šolska uprav, v Mariboru, v spomin umrle tov. Tilčke Vo« denikove 50 Din; krožek upokojenega učitelj« stva v Mariboru 169 Din; od razlik so še da« rovali: Fran in Dragica Brglez ter Josipina Pauser, vsi na osnovni šoli v Čadramu, 100 Din. — Vsem darovalcem iskrena hvala! — Gospodarska podjetja: Oder 31 D n, Alma« nah 435 Din, grb 759 Din, Prekmurske prav« ljice 897 Din, zemljevidi 12.039Din. — V Ma« riboru 6. marca 1930. — M. Kožuh, blagajnik. Ferijalni Save* učiteljstva. —f Letovanje v Veliluki. Priprave za ko« lonijo so v najlepšem teku. Kolonija bo otvor« jena okrog 10. julija do 10. avgusta. Število udeležencev je omejeno na 100! Po prejemu članarine (30 Din) pošljem ček, s katerim naj plača vsakdo do 1. junija ostali znesek 950 di« narjev (800 Din stan in hrana. 50 Din pri« stopnina in 100 Din brezobrestnega posojila). Ker je število omejeno na 100, hitite s prija« vami, ker se pozneje ne bo moglo pod nobe« nim pogojem upoštevati priglasov! Zaradi ekonomičnih razlogov se upoštevajo samo priglasi za 30 dni letovanja; kdor želi letovati samo 15 dni, mora za ostalih 15 dni letova« nja preskrbeti namestnika, ki mora do 1. ju« nija vplačati znesek 580 Din. Kdor bi že vplačal polni znesek in bi se letovanja ne udeležil brez tehtnega vzroka (smrt sorod« nika, nevarna bolezen, orožne vaje itd.), mo« ra preskrbeti namestnika; v obratnem slu« čaju se mu vrne 50% vplačanega zneska. Vse to je potrebno zaradi tega, ker hočemo, da bo kolonija aktivna! Na vprašanja brez pri« ložene znamke se ne odgovarja. — Mrovlje SI., glavni poverjenik, Slovenjgradec. Učfitellski pravnik. —§ Otroške vrtnarije in učiteljice ženskih ročnih del, stalnost lin napredovanje. Kra« Ijevska banska uprava dravske banovine je izdala naslednjo važno okrožnico: Ministr« stvo prosvete je v konkretnem primeru od« ločilo z odlokom O. N. br. 10.181 z dne 13. februarja 1929.: 1. da se je za določevanje stalnosti pri otroških vrtnaricah držati ^dolo« čil čl. 14. uradniškega zakona, ker za nje niso določeni nikaki posebni zakoni; 2. da napre» dujejo otroške vrtnarice, k i s o b i 1 e s 1. j a« nuarjem 192 3. prevedene, po dolo« čilih razvrstilne uredbe, t. j. z 10. leti v III./1. skupino; 3. da velja pri novih sprejemih otroških vrtnaric uradniški zakon in pridejo v najnižjo skupino III. kategorije in 4. da na« predujejo na novo sprejete (po 1. sept. 1923.) otroške vrtnarice po določilih čl. '56. in 57. uradniškega zakona (z 9 leti v III./2. in s 15 leti v III./1. skupino. Pevski ¿bor IMU iičiteljstviL —pev. Program pevskih vaj v Glasbeni Matici za ženski zbor: v soboto 15. marca od 20. do 22. ure, v nedeljo 16. marca od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure, v ponedeljek 17. marca od'8. do 11. ure. Za mešani zbor v Glasbeni Matici: v ne« deljo 23. marca od 9. do 12. ure in od. 15. do 18. ure, v ponedeljek 24. marca od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure. v torek 25. marca generalna vaja od 8. do 12. ure popoldne pro« sto. V sredo 26. marca odhod z brzovlakom ob 12-04 uri Ne pozabite prinesti s seboj izposojenih not, dobre volje, čistih grl in — denarja! Tajnik. Dasi je -zbor temeljito pripravljen, jje vendar potrebno, da se z ozirom na težke najnovejše skladbe sestane še zadnje dni pred odhodom k vajam. 'Pripravljeni moramo biti na najstrožjo kritiko, zato naj bo vsak vest« no in točno na mestu! Mislimo, da ni treba še vsakega posebe prepričevati, da je nastop odvisen od vsakega poedinega, od njegove vestnosti in pripravljenosti. Odbor. & Co. LJUBLJANA,, MIKLOŠIČEVA CESTA En gros. En detai*. Izdelava iri prodaja damske in moške konfekcije. — Naročila po meri se izvršujejo hitro in točno II. Tak je prišel Masaryk 1882. leta kot pro« fesor na češko vseučilišče v Pragi, ko se je bilo prejšnje dvojezično vseučilišče razdelilo na češko in nemško: iskalec Boga, zagovor« nik »ponižanih in razžaljenih«, pr staš angle« ško=francoskega modroslovja, izreden kritič« ni duh in nezlomljiv značaj. Prišel je med svoje, a ti ga niso spoznali: avstrijska vlada in češka družba sta bili proti njemu. Glas je šel pred njim, da je »filozof samomora«. Prvi njegov večji znanstveni spis je bilo namreč nemško delo, s katerim je po« stal docent na dunajskem vseučilišču, in ki se je zvalo: »Samomor kot družbeni pojav množic v moderni civilizaciji«. Njegovi na« sprotniki so ga dolžili, da zagovarja samo« mor; praški nadškof grof Schoniborn ga je tožil naravnost pred cesarjem. In kakšna je resnična vsebina tega spisa? Masaryk izvaja, da je vzrok pogostih samo« morov v moderni družbi pomanjkanje ver« stva, in primerja današnjo dobo z rimsko ob Kristovem času, ko je b lo tudi mnogo neza« dovoljstva in kot posledica tega mnogo sa« momorov. Nato pa vprašuje: Kdo je takrat odkupil svet? Ne politik ne narodni gospo« dar ali socialni delavec, ampak Kristus s svo« jim naukom, da je treba izboljšati značaje in poglobiti verski čut, da morajo ljudje postati dobri. Masarvk zaključuje, da bomo našli tudi mi svoj dušni mir, ako bomo postali do« bri; a obenem moramo seveda odstranjevati gmotno bedo, kar pa ni končna rešitev, ker nezadovoljni niso samo reveži, ampak tudi bogatini. Tako se je Masaryk v svojem prvem ve« likem spisu dotaknil verskega vprašanja kot osrednje točke našega življenja; odslej je ob« ravnaval vsa vprašanja s stališča večnosti ali — kakor se je rad latinski izražal — sub specie aeternitatis. Masaryk se je lotil dela: ustanovil je in urejeval znanstveni časopis »Athenaeum«, pozneje revijo »Naše Doba«, dal je pobudo za češko akademijo znanosti in umetnosti, za nov češki naučni slovar, ki mu je bil prvi urednik, za izdajo zgodovinskih virov o hu« sitski dobi itd., a ta njegova pobuda ni bila samo miselna, ampak tudi gmotna. Predaval je modroslovje in družboslovje. Dotlej se je na praškem vseučilišču gojilo v prvi vrsti nemško modroslovje, a družboslov« je sploh ne. Priznati se mora, da je imelo nemško modroslovje (zlasti Kant in Herder) velik vpliv na razvoj narodne misli pri Slo« vanihj toda to modroslovje je zašlo v brez* plodno umsko špekulacijo« Nasproti temu je dajal Masaryk prednost angleško«francoske« mu modroslovju, ki je poudarjalo dejstvenost. Zamerili so mu to, a naravnost ogenj v strehi je nastal, ko je začel seznanjati svoje dija« štvo z verskim, nravnim in socialnim vpraša* njem, o katerih se v javnosti ni govorilo glo« boko in odkrito. Kakor nekdaj Sokrata, so ga tožili duhovniki in posvetnjaki pred cesar« jem in vlado, češ, da ruši vero in pohujšuje mladino. Nekoč ga je tudi zaman tožilo pred sodiščem 308 čeških katehetov in nekateri duhovniki niso prizanašal niti njegovemu imenu, češ, da si je češko ime »Masafik« pre* tvoril v »Masaryk«: z rojstnim listom jih je moral poučiti, da se piše .»Masaryk« (slova* ščina sploh ne pozna »i«). Dvakrat je stal Masaryk^v boju skoro proti vsemu narodu. Prvič je obnovil vpra« šanje glede pristnosti tkzv. kraljedvorske« ga in zelenogorskega rokopisa, ki naj bi bila dokazovala veliko starost češkega slovstva, a sta bila narejena v novejšem času. Verovati v njuno pristnost je b la takrat narodna dolž« nost: domači in tuji učenjaki so ju zagovar« jali. Masarvk je nastopil proti pristnosti, ki jo je pobijal z družboslovnega stališča, do« čim sta to delala njegova tovar ša prof. Ge« bauer z jezikoslovnega in prof. Goli z zgodo« vinskega stališča. Masaryk je vodil in kril s svojim imenom ves ta ljuti boj. ki mu jc pri« nesel očitek, da je izdajalec domovine. Ker mu znanstveno niso mogli do živega, so po« segli po ovadbi, češ, da je v zvezi z Rusijo, ker je bil tja dvakrat potoval v študijske na« mene in obiskal tudi Tolstega. Drugič je stal Masarvk v Iboju skoro z vsem narodom v tkzv. H lsnerjevem procesu. Žid Hilsner je namreč umoril češko deklico in češka javnost ga je dolžila ritualnega umo« ra, t. j., da Židje potrebujejo krščanske krvi za svoje verske obrede. Masaryk je v mlado* sti sam verjel v to vražo, a sedaj je nastopil proti njej z vso svojo duševno in nravno silo ter vrgel na tehtn co svoj obstanek v češki javnosti. Nasprotniki so mu preprečili preda« vanja; način boja je bil tako zastrupljen, da je mislil Masaryk takrat — pač prvič in zad« njič v svojem življenju — zapustiti domovino in se preseliti v Ameriko, kjer je bila doma njegova žena ... III. Masaryk se je boril in delal kljub temu, da je bil okrog i5 let izredni profesor in sd ga že prehiteli njegovi učenci, ker vlada ni izpolnila pogodbe ž njim da bo postal redni profesor po treh letih. Zbiral je okrog sebe nadarjene sodelavce; med prvimi sta bila pesnik Machar in časnikar dr. Herben, izda« jatelj časnika »Čas«, ki je postalo glasilo Masarykovcev. Masarvk je skušal dati vsemu narodne« mu udejstvovanju novo smer, ki jo je imeno« val realizem. To je bilo načelo in način dela: boj praznemu navduševanju, oboževanju pre« teklosti in precenjevanju samega sebe z veii« kimi besedami; stvari je treba spoznavati takšne, kakršne so, in jih izboljševati z iz« obrazbo in nravnostjo. Vedno in povsod — takö je učil — je treba odstranjevati zlo. naj bo to zlo nravno ali znanstveno, umetniško ali politično gospodarsko ali socialno, s stvarno delavnostjo, z drobnim delom, in ne bežati pred odgovornostjo, ker vprašanja so zato tu, da jih rešimo odkrito in temeljito, kolikor je to v danih razmerah možno. Poleg knjige o samomoru je napisal Ma« saryk še pet del svetovnega pomena, ki so izšla v češkem in nemškem jeziku. Za svoje slušatelje je spisal knjigo: »Osnove konkretne logike«, t. j. razvrstitev in ureditev posameznih ved poleg modro* slovja, ki mu je splošna znanost, enoten sve» tovni nazor v teoriji in praksi; zato razprav« lja o pomenu modroslovja o razmerju mo« droslovja do drug h ved in do bogoslovja, o razvoju znanstvenega in modroslovnega du« ha. Med strokovnjaki je vzbudilo občudova« nje njegovo znanje matematike in mehanike, fizike in kemije, biologije in sociologije, lo« gike in psihologije, jezikoslovja in estet ke, ker o vseh teh vedah je namreč v tej knjigi govor. Tretji njegov spis je obširno delo: »So« cialno vprašanje«, ki vsebuje modroslov« ne in družboslovne osnove marxizma, t. j. naukov, ki sta jih širila Marx in Engels usta« novitelja modernega delavskega gibanja. Ma« saryk je sicer načelni nasprotnik njunega modroslovja in njune metode; toda dejan* sko je veliko storil za umevanje modernega delavskega gibanja med izobraženci, a delal je tudi naravnost za upravičene zahteve de* lavstva, n. pr. za osemurni delavnik, za splo* šno in enako volilno pravico itd. Pobijal je narodne in družbene predsodke proti delav* skemu gibanju, čigar kulturna prizadevanja je podpiral tudi gmotno. Četrti Masarykov in to največji spis se imenuje: »Rusija in Evropa« (dva zvezka do* slej). Pred njim je že objavil posamezne re« zultate svojih ruskih študij, n. pr. »Slovano« filstvo Iv. V. Kirjejevskega«, ker je veščak v ruskem vprašanju. Posebno je proučeval ru*vi skega pisatelja * psihologa Dostojevskega. Splošno je dejal o sebi, da so njegovo miš« Ijenje bolj oblikovali slovstverfiki nego mo« droslovci. Spis »Rusija in Evropa« obravnava duševne struje ruske družbe, ki so rodile da« našnjo rusko revolucijo. Peto in šesto knjigo je napisal Masaryk že kot predsednik češko«slovaške republike pod naslovom: »Svetovna revolucija« in »No* va Evropa«, v katerih razpravlja o svetovni vojni: o njenih vzrok h in posledicah. Poleg teh obširnih del je Masaryk izdal vse polno manjših spisov, razprav in član« kov, ki se tičejo več ali manj splošnih vpra* šanj, n. pr. o angleško«francoskih modroslov« cih (Pascal, Hume, Buckle), dalje »Mnogo« ženstvo in enoženstvo«, »V boju za verstvo«, »O študiju pesniških del«, o alkoholizmu, vzgoji itd. 'S tem pa še ni bila izčrpana Masarvkova znanstvena delavnost; veliko in globoko je mislil tudi o usodi češkega naroda Ali se je bilo treba zatekati k potvorbam. kakor sta bila kraljedvorski in zelenogorski rokopis, da se dokaže starodavna omikanost češkega naroda? Ali ni Palackv odkril slavne češke preteklosti, ko so Čehi prednjačili vsej sred« nji Evropi? To je bila doba češke reformacije, ko je postal Hus, ta propovednik verske svo« bode, ki je dal za svoje versko prepričanje tudi življenje, predhodnik Luthrov; ko je po« stal Chelčickv, ta ustanovitelj krščanske cer« k ve »čeških bratov«, predhodnih Tolstega; ko je postal vzgojeslovec Komenskv, ta zadnji škof »čeških bratov«, predhodnik Pestalozzija. In kaj je bila osnovna misel te dobe? To je bila verska misel; to je bija misel človeko* ljubja ali humanitete, ki zanikuje nasilje v verstvu n zahteva zanj svobodno izpove* danje. Masaryk je naglašal potrebo zveze ali kontinuitete s to slavno dobo, pri čemer mu ni šlo za kakšno obstoječo cerkev — kaj še; ampak za tisto osnovno misel mu je bilo, ki io je pri nas izrazil 1861. leta katoliški du« hovnik in vodja koroških Slovencev Andrej Einspieler, da namreč duh evangelija prepoveduje vsako nasilno in nečiste nagibe uporabljajoče poseganje v verski razvoj č l o v e => š t va . Verstvo je potrebno poleg znanosti in umetnosti; toda tudi v verstvu je razvoj, kakor napreduje človeški duh. V dobi češke reformacije Husa, Chel« čickega in Komenskega je prevladeval duh nad gmoto in zato je stal češki narod tudi v omiki visoko, po sta se gojila narodni jezik in narodno slovstvo; pozneje, ko je zavladala sila nad duhom, je propadal v omiki, narodno in jezikovno. Češki narodni buditelji so se zavedali zveze s češko reformacijo. Kakor je Hus sno* val narodnost na verstvu, tako so glavnli če* ški narodni buditelji, n. pr. Kollar, Palacky, Havliček, narodnost utemeljevali z mislijo Stanovska organizacija UJU iz društev: Vabil*: = SLOVENJEBISTRIŠKO UČITELJ-. SKO DRUŠTVO bo zborovalo v soboto dne 22. marca t. 1. ob 10. uri dopoldne na deški šoli v Slov. Bistrici. — Članstvo se vab i, _ da se zborovanja polnoštevilno udeleži. — Miloš Tajnik, t. č. predsednik. = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZ DOLNJA LENDAVA bo imelo izredni občni zbor dne 18. marca v Sokolski dvorani v Dol* nji Lendavi. Skli canje izrednega občnega zbo* ra zahteva kvalificirano število članov. Na občnem zboru se bodo obravnavale važne društvene zadeve, med drugimi posebno vpra* šanje neplačane članarine. Podan bo program bodočega delovanja našega društva z ozirom na naše svojstvene razmere. Ker je dnevni Ted obširen in zaradi važnosti' posameznih točk, se članstvo opozarja, da pride pravo* časno in polnoštevilno. Začetek ob pol deseti uri. — Predsednik. Poročil*: + LJUBLJANSKO UČITELJSKO DRU. ŠTVO je zborovalo v petek dne 14. febr. od 8. do 12. ure na II. mestni deški osnovni šoli. Od 200 organiziranih članov je bilo na* vzočih 120, t. j. 60%, a poleg tega tudi pre* cejšnje število učiteljstva izven organizacije ■ in učiteljiščniki IV. letnika po vodstvom prof. Mlakarja in Lenarčiča, ki so prisostvo* vali predavanju univ. prof. dr. K. O z v a 1 d a. Predsednik tov. Mleku ž otvori ob do* ločeni uri zborovanje, prečita dnevni red s pripombo, da prične univ. prof. K. Ozvald s predavanjem ob 9. uri, dotlej po ba podal tov. Iv. Dimnik poročilo o delovanju poverjeništva v zadevi šolskega zakona. I. Tov. Iv. Dimnik poda izčrpno in vse* stransko informativno poročilo o prizadeva* nju in delu poverjeništva v zadevi šolskega zakona, pravilnikov in gmotnega stanja uči* teljstva v kolikor pride v poštev pri snovanju novega uradniškega zakona. Učiteljstvo je z zanimanjem in odobravanjem sledilo poročilu in bilo končno uverjeno, kako neosnovani so očitki — zradi trenotnih neuspehov — proti organizaciji in še posebno proti poverjeništvu Ljubljana. Upanje je, da se bo marsikaj iz* boljšalo, kar bo zasluga — naših zastopnikov. Po Dimnikovem poročilu, ki ga je učiteljstvo sprejelo s priznanjem, pozdravi predsednik imenoma predavatelja univ. prof. dr. K. O z v a 1 d a, prof. Mlakarja in Le* n a r č i č a , oblastnega šol. nadzornika v pok. Gaberška, učiteljiščnike i. dr., ki so se zaradi aktualnega predavanja — »Poizkus za* ključne sodbe o novi šolr« — odzvali vabilu. II. Predavanje g. dr. O z val da je obse* galo toliko množino zanimivih idej. da jih je skoro nemogoče spraviti v okvir društvenega poročila. Vodilne misli so približno sledeče: Šola usposobi otroka in mladostnika za življe* nje, ki je edino pravo izobraževališče človeka. Kakor stopajo nove oblike življenja v ostro nasprotje s prejšnjimi, tako si na področju organizirane vzgoje in pouka danes nasprotu* jeta »stara« in »nova« šola. V avstrijskem smislu obsega nova šola troje načel: končen* tracija ali strnjenost pouka (Gesammtunter* richt), spoznavanje domorodnega sveta in življenja (Bodenstiindigkeit) in pa razvoj otrokove samostojnosti ali delovni pouk (Ar* beitsschule). V tej šoli je izhodišče vsem uči* teljevim prizadevanjem otrok s popolno svo* bodo in pravico do samoodločbe, a učiteljeva oseba stopa v ozadje. Posledica tega je zame* tavanje vsega, kar pomenijo besede: avtori* teta, dolžnost, disciplina, skromnost, norma itd. Ko je predavatelj še dokazal, da so ideje nove šole večinoma stare misli, podane v novi obliki, je označil razliko stare in nove šole takole: prej neizprosno moranje, sedaj svoboda, prej učiteljev absolutizem, sedaj učenčeva pravica do samoodločbe, prej se je do zadnjih podrobnosti vse vršilo po danih načrtih in predpisih, sedaj odločujeta trenotek in vsaTkokratni položaj. Količina snovi ne sme otroku dušiti miš* ljenja, hotenja in dejanja, kar se rado dogaja v »stari« šoli. Prav tako ne smejo subjektivni utripi učenčevega doživljaja in izražanja, ki jih »nova« šola toliko poveličuje in pospešuje, enostransko samega sebe postavljati za me* rilo vseh danih vrednot. Marveč nekaj tretje* ga, višjega: samostojno pa vestno dajati enot* nega, čim globlje zakoreninjenega smisla vse* mu, s č mer bo prišel pozneje v življenju v dotiko. Torej pomagati otroku in mladostni* ku, da se razvije v notranje, trdno zakoreni* njenega, duhovno svobodnega človeka, t. j. človeka, ki zna prav živeti, vestno presojati dani položaj in se pravočasno odločiti za ti* sto, kar smatra za prav. Kulturne vsebine pa se otroku ne sme vsiljevati, temveč organsko vcepljevati, ne ga dresirati, ampak oblikovati, ne strahovati, marveč vzgajati, ne mu naga* jati, ampak pomagati. Ker more to kulturno poslanstvo z uspe* hom vršiti samo učitelj*vzgojitelj, ki je sam zares notranje trdno zakoreninjen, duhovno svoboden in samostojen, je predavatelj ob* širno razpravljal o pomenu učiteljeve izobraz* be in še prav posebno o učiteljevi samoiz* obrazbi, ki traja celo življenje. V dunajske ekskurzije pa nima pravega zaupanja, ker se boji, da bi sledilo posnemanje vse prek in da bi klic po »novi« šoli utegnil postati bolj bojno kot idejno sredstvo. Predavanju je sledilo dolgotrajno in na* vdušeno odobravanje. Ker je debata uspešna edino le v tem slučaju, ako učiteljstvo prej temeljito prouči predavateljeve misli, naprosi predsednik g. predavatelja, da izroči referat uredništvu »Popotnika« v objavo. Z ozirom na predavateljevo ugoditev in pripombo tov. Hreščaka, je bil sprejet predlog, naveden pod štev. 1. III. Po odhodu učiteljiščnikov je sledilo situacijsko poročilo in dolgotrajna, mestoma precej burna debata, med katero so bili spre* jeti sledeči predlogi: IV. 1. Referat univ. prof. dr. K. Ozval* d a naj se objavi v prvi številki »Popotnika« in s tem omogoči učiteljstvu pripravo na de* bato. — Soglasno sprejeto. [ človekoljubja ali humanitete, ki je bila naj* bolj izražena v češkem bratovstvu; zato je mi* sel človekoljubja ali humanitete pri čeških buditeljih nadaljevanje češkega bratovstva v moderni dobi. Masaryk je posebno proučeval Palacke* ga in Havlička ter v glavnih obrisih spreje* mal njuno pojmovanje češke zgodovine in politike, dasi ju je presojal kritično. Sem spadajo njegovi spisi: Češko vprašanje, Jan Hus, Hus češkemu dijaštvu, Karel Havliček in Palackega ideja češkega naroda. Veliko delo je spis o Havličku, ki je bil med najbolj naprednimi buditelji češkega na* roda. Havliček je bil po svojem poklicu čas* nikar in politik ki ga je avstrijska vlada s preganjanjem pahnila v prezgodnji grob. Na* sproti Kollarju, ki je sanjal o enotnem slo* vanskem narodu z enim slovanskim jezikom, ki bi bil ruski, je nastopal Havliček po izkuš* nji za svojo, češko narodnost, češ, bolje je, ako ljubimo manj ljud', a te gorko, kakor pa vsakega nekoliko. Njegovo geslo je bilo: Čeh, ne Slovan, s čimer je mislil Kollarjevo vse* ; slovanstvo. Bil pa je tudi prijatelj južnih Slo* 1 vanov ali »Ilirov«, kakor jih je zval. V slovenskem narodnem življenju bi mu bil podoben Fr. Levstik, ta veliki borec in mislec v jež ku, književnosti in politiki, čigar stoletnico rojstva bomo praznovali prehod* nje leto. V znamenju Havličkovih in Palackega misli je nastopal Masarvk tudi politično. IV. Palacky je 1848. leta utemeljil potrebo Avstrije, češ, ako bi je ne bilo, bi jo bilo tre* ba ustvariti zaradi Evrope in človeštva, ker se je bal, da bi se sicer mali slovanski narodi v srednji Evropi pogreznili ali v nemštvo ali v rusovstvo, kar je imel Palacky oboje za nesre* čo. Ta Avstrija pa bi morala biti zveza ena* kopravnih narodov (torej tudi češko*slova* škega), ker takšna bi imela svojo upraviče* nost: to bi bilo njeno zgodovinsko poslan* stvo v srednji Evropi. Ta politični program Palackega je vseboval misel človekoljubja ali humanitete, ki se je iz versko*nravnega pod* ročja prenašala na politično in zavračala kakor versko tako tudi narodno nasilje. Ta politični program je slonel na prirodnem ali narodnostnem stališču, ker je jemal za podla* go narodnost, ki je v moderni dobi postala državotvorna. Zato bi se bile po tem politič* nem programu tedanje češke dežele, ki so nekdaj tvorile skupno državo, t. j. Češko. Mo* ravsko in Šlezija, delile po narodnosti v češko in nemško ozemlje, pri čemer bi bilo češkemu ozemlju pripadalo tudi ogrsko Slovaško. Avstrija je odbila ta politični program. Palacky je nato po letu 1860. izpremenil svojo politično m sel v toliko, da se je postavil po vzoru Madjarov, ki so dosegli svojo zgodo* vinsko državo, tudi on bolj na zgodovinsko stališče češke samostojnosti v okviru Avstri* je, ker so Čehi nekoč že imeli svojo državo; zato je sedaj ponosno dejal: »B li smo pred Avstrijo in bomo tudi po njej.« Palacky je bil teoretični, a dr. Rieger, ta sijajni govornik z levjo glavo, praktični vodja tkzv. staročeške stranke, ki je misl la, da bo izsilila od Av* strije obnovitev nekdanje svoje države s pa* sivnim odporom t. j., da ne bodo hodili v du* najski državni zbor. Avstrija je šla preko tega na dnevni red, Staročehi so opustili od* sotnost in šli v državni zbor, ne da bi' bili dosegli svojo državo. Zaradi tega neuspeha so se jim začela doma majati tla pod nogami, ko je nastopala proti njim stranka tkzv. Mla* dočehov. Masaryk je postal mladočeški deželni in državni iposlanec in kot tak je prvikrat obra* čunal z Avstro=Ogrsko, ko je v avstrijski dele* gaciji grajal upravo Bosne in Hercegovine. O izpremembi v češkem javnem življenju po padcu staročeške stranke je spisal knjigo: »Naša sedanja kriza«, ki ji je dodal članek o nalogah češkega dijaštva. Masaryk je glede tkzv. češkega državne* ga prava, po katerem so zahtevali Čehi pri* znanje svoje politične samostojnosti, poudar* jal v prvi vrsti prirodno pravo, kakor sta ga — dasi ne vedno dosledno — naglašala Pa* lacky in Havliček. Napisal je pozneje o tem knjižico: »Zgodovinsko in prirodno pravo«. Izvajal je, da pri izpremenjenih političnih pri* likah, ko so Nemci v čeških deželah številčno, gospodarsko in po omiki tako močan činitelj, ni mogoče doseči obnovitve nekdanje češke države proti volji Nemcev. Zato ni dovolj sklis cevanje na zgodovinsko stališče, ampak tudi Nemci morajo uvideti korist takšne politične samostojnosti, kar se more zgoditi s pamet* nim in pravičnim dogovorom na podlagi de* mokracije v Havličkovem smislu. To podlago pa daje samo prirodno ali narodnostno pravo, a ne zgodovinsko, ki ne pozna narodnosti kot državotvornega činitelja; zato je bil Masaryk za skupen nastop Čehov in Nemcev, da pre* urede Avstrijo v moderno državo. Zahteval je jasen politični program in pošteno politič* no postopanje brez šušmarstva in zvijačnosti. A ker tudi v mladočeški stranki ni bilo so* glasja glede državnopravne politike in se je oglašal radikalizem velikih besed, je Masaryk kmalu izstopil iz nje, si potem osnoval svojo stranko in bil njen poslanec od 1907. leta, ko je dobila Avstrija splošno in enako volilno 2. Plačevanje mesečnega prispevka v zne* sku 1 Din za Učiteljski dom sprejeto z večino glasov. 3. Glede kritja potnih stroškov delegatom pokrajinske skupščine in članom seje širjega sosveta iz blagajne poverjeništva UJU, je bilo soglasno sklenjeno, da pride predlog v raz* pravo pri prihodnjem zborovanju, ko sestavi poverjeništvo tozadevni proračun. 4. Pravila Udruženja jugoslovenskega uči« teljstva v Beogradu, sestavljena po skupščini v Zagrebu, se odložijo na podlagi soglasnega sklepa do prihodnjega zborovanja, pri kate* rem poda tov. Iv. Dimnik tozadevno infor* mativno poročilo. 5. Predlog tov. Š e m e t a za mirno likvi* dacijo nesoglasij v organizaciji in zaupnico poverjeništvu, je bil sprejet z večino glasov (3 proti). V. Po izčrpanju dnevnega reda zaključi predsednik zborovanje z vabilom na polno* številno udeležbo pri glavni debati o dr. Oz* v a 1 d o v e m referatu, ki se bo vršila po izidu »Popotnika« na večernem zborovanju. Mlekuž Vek., t. č, preds. J. Mihelič, t. č. tajnik. + POROČILO O ZBOROVANJU UČITELJSKEGA DRUŠTVA ZA ORMOŠKI OKRAJ, ki se je vršilo v Ormožu dne 11. ja* nuarja 1930. 1. ob 9. uri. 1. Statistika: Od 71 učiteljev(ic) v okraju je 66 članov(ic) našega društva in od teh je bilo navzočih 38 članov(ic), t. j. 57h%. 2. Situacijsko poročilo: Tov. predsednik A. Rosina pozdravi navzoče,, posebno pa tov. Korpar Jožico iz Sv. Lenarta, ki je na novo pristopila k našemu društvu. Izstopil je tov. Štokelj Karel, ki je bil imenovan k Mariji Reki. V Središču ob Dravi in pri Sv. Lenartu sta bili na novo ustanovljeni kmetsko=nada* ljevalni šoli; prvo vodi tov. M. Wennigerholz, drugo tov. M. Megla, v Ormožu pa gospodinj* skosnadaljevalna šola pod vodstvom tov. Bra* taničeve. Novi moderni zakon o narodnih šo* lah pomeni velik napredek na polju vzgojstva in je postavil celokupni osnovnošolski pouk na enotno podlago. Nato so se prečitali in obravnavali došli dopisi. 3. Predlogi in poročila: a) V fond za ob* mejno šolstvo in kontraktualce se je poslalo 50 Din. Tov. blagajnik bo upošteval ta fond pri vsakoletnem proračunu. b) Učiteljska poslovalnica bi naj kot na* grado za naročila vposlala na posamezne šole knjige za šolarsko knjižnico. c) O seji širjega sosveta dne 5, januarja 1930. v Celju je poročal tov. V. Klemenčič. Ta seja je pokazala, da je večina učiteljstva za pozitivno delo, ker le tako se lahko pride k cilju, na katerem .je napisano: izboljšanje in utrditev moralnega in materialnega polo* žaja jugoslovenskega učiteljstva. č) Tov. Lj. Belšak je poročal o poteku ustanovnega občnega zbora »Narodne odbra* ne«, ki se je vršil dne 1. decembra 1929. 1. v Ptuju za srez Ptuj. Tega občnega zbora se je imenovani udeležil v imenu ormoškega uči* teljskega društva. 4. Samoizobrazba: a) Krožki se v letoš* njem šolskem letu še niso sestali. Kdaj se se* pravico, do izbruha svetovne vojne 1914. leta. Iz te druge dobe njegovega političnega delovanja sta važna dva nastopa: njegov boj za svobodo vesti in pouka, o čemer je izšla posebna knjižica, ko se je izrekel za ločitev cerkve in države, kar je v polemiki ž njim storil tudi dr. Krek (leta 1861. se je izjavil za svobodno cerkev v svobodni državi Andrej Einsp eler). in njegov boj z avstro*ogrsko di* plomacijo, ki je dolžila hrvatsko*srbske poli* tike v monarhiji zvez s Srbijo a njo samo hotela zadeti s ponarejenimi listinam'. To je bil drugi Masarykov obračun z Avstro*Ogr* sko, ki jo je razgalil pred vsem svetom, ko je pokazal njeno nasilnost, ki ji odvzema pravico do obstoja po načelu Palackega: »Ako nam Avstrija ne more ali neče privoščiti in zagotoviti narodne enakopravncreti, potem nam nič ni do njene ohranitve; zakaj krivic dobimo dosti tudi izven Avstrije n to za* stonj « Izdal je o tem knjižico: »Avstrijska politika in diplomacija«. Tretji in to smrtni udarec je Masaryk zadal Avstro*Ogrski v svetovni vojni. Bil je na Dunaju in Berlinu, da izve, kaj prav za prav nameravajo z vojno; potem je bil na Nizozemskem, kjer se je sešel s svojimi, zlasti angleškimi prijatelji, da bi izvedel, kaj namerava antanta. Meseca de* cembra 1914. leta je odšel s svojo hčerko v Italijo in Švico, od koder se je hotel še vrniti domov, kar pa potem ni bilo več mogoče, ker mu je bila avstrijska vlada odvzela službo, zaplen la imetje in izdala za njim zaporno povelje. Na dan 5001etnice Husove smrti, dne 6. julija 1915. leta, je v Ženevi razglasil svoj, t. j. češki program s to*le vsebino: pomen češke zgodovine je v reformaciji, ki ji je osnovna misel človekoljubje ali humaniteta; pomen Avstro*Ogrske je v protireformaciji, ki ji je osnovna misel nasilje, a proti nasilju se hočemo boriti z železom ... Kakö je 651etni Masaryk izvršil ta na* rodno*politični program, ki ga je napovedal ob velikem zgodovinskem spominu, to pomeni češkoslovaško Odisejo, ki je junaška kakor umik srbske vojske preko zasnežene Albani* je. Masaryk je prepotoval tri zemljine: Ev* ropo, Azijo in Ameriko, da pridobi državnike antante za razbitje Avstro*Ogrske, da se na njenih razvalinah osnujejo samostojne dr* 'žave, med njimi tudi Jugoslavija, za katero je vneto delal, in da se tako osami Nemčija, ki naj se zadovolji s svojo lastno narodno drža* vo. To ni bila lahka naloga, ker ne smemo pozabiti, da je imela Avstro*Ogrska zaščit* nike v sami antanti; saj n. pr. Wilson v svo* jih 14. točkah prvotno ni bil za razbitje Av* stro*Ogrske. stanejo objavi okrožnica in navodilo Peda* goške centrale v Mariboru! b) Tov. Viljem Kunst je predaval »O ra* diu« in o pravilnem ravnanju z radio*apara* tom. 5. Naš rod«: Za statistiko se naj pri od* stotkih odštejejo otroci 1. razreda in bratje ter sestre naročnikov. Statistika za »Naš rod« in za »Mladinsko Matico« se naj sestavlja po učiteljskih društvih, ne pa po srezih. Naj store svojo dolžnost še ostale šole, ki niso do sedaj pokazale nobenega zanima* nja ali pa prav slabega. Kakor gmotno, mora biti naš mladinski list podprt tudi z dobrimi literarnimi, realističnimi in zabavnimi pri* spevki ter s posrečenimi fotografijami in ilu* stracijami. Prispevajo naj vsi tovariši(ice) z dobrimi spisi lokalnega značaja in kar je zelo važno: otroci. Tako bo postal list še bolj pe* ster. Prihodnje zborovanje se bo vršilo dne 10. marca 1930. v Ormožu ob 9. uri. Ad. Rosina, preds. Vlado Porekar, tajnik. Po sklepu lista. NAPREDOVANJA V II./3. in 4. SKUPINO S 1. FEBRUARJEM 1930. V II./3. skupino so napredovali učite* lji(ice): Sedmarac Nada v Vo j niku, J e s i h I v a v Ajdovcu, Špan Nuša v Ljubljani, Flegar Anton v Trbovljah*Vodah, Ver* bančič Zofka na Jesenicah, Svete Sta* ne v Zgornjem Tuhinju, Apa mik Goj* mir na Vidmu, Janežič Gabrijel v Šofji Loki, Schuller Kristina v Tribov* ljah, Lečnis Angela v Mariboru, B a h o * vec Mihaela v Kranjski gori, Šuligoj Avgust v Trbovljah*Vodah in Gradišar A n a v Brezovici. — V II./4. skupino so na* predovali: S k e t e 1 j Albina v Št. Janžu na Vinski gori, ArnejcIKarolina v Sv. Lovrencu pod Prežimom, Stancer Ana v Keblju, La v r i č M a r i j a n a na Dolžu. B1 e* jec Katarina pri Sv. Vidu nad Cerknico, Horvat Bela v Kostrivnici, K a c E li z a * b e t a v Dobrovniku, Zupane Ana v Gor* jah, Fister Julija v Velesovem, Koci* jančič Vida v Bohinjski Bistrici, P e r k o J o s i p i n a v Dobovcu, P i v k O t i l i j a v Čatežu, Pikelj Franjo v Gorjah. Ber* not Angela v Sv. Vidu pri Stični, M o ž i * na Boris v Žvirčah, IPogačnikStanko v Logu*Zaplani, Volčja k Ana v Žibršah, Zvest svojemu načelu o aktivnosti je Ma= saryk sam z vojaško silo pomagal rušiti Av* stro*Ogrsko: na njegov poziv so vstajali ka* kor iz tal češko*slovaški legionarji in se uvr* ščali v antantine armade. Masaryk je kot predsednik češko=slova* ške republike v svoji prvi poslanici češko* slovaškemu parlamentu naglašal dvoje: da so vse stroške za časnikarske, vojaške in poli« tične posle krili Čehi sami v Ameriki in Ru* sij i ter da ves čas niso ne on ne njegovi so* delavci (med njimi sta bila zlasti njegov uče» nec Čeh dr. Beneš in Slovak Štefanik) upo* rabljali inroti svojim nasprotnikom nobene tkzv. diplomatične zvijačnosti. In trfto se je Masaryk v spremstvu svo* jih legi onarjev o božiču leta 1918. slovesno vračal v zlato Prago kot ustanovitelj in pred* sednik češko*slovaške republike, da zasede na Hradčanih prestol, ki so ga imeli pred njim Habsburgovci od leta 1526. dalje: ma* ščevan je bil poraz Čehov na Beli gori pred 300 leti... In sedaj še vprašanje, kako je zmogel Masarvk vse te boje in napore svojega tež* kega življenja. Njegova telesnost nam daje samo delno razlago — glavni del razlage nam pove okolnost, da je Masaryk glasnik absti* nence in športa (sam je Sokol*telovadec in jahač), ki živi trezno in zmerno, da si s tem ohranja krepko telo za krepko dušo. • Draga mladina, Slomškovo načelo je bilo: Malo govoriti, veliko delati, vse potrpeti! Ve* liko delati pomeni zate: veliko se učiti; zakaj znanje se težko pridobiva in težko prebav* lja — pravi Masaryk, ki ti bodi vzor nepre* trganega dela in nezlomljive volje za dosego najvišjih namenov naroda in človeštva. Veliko je poklicanih, a malo izvoljenih: množica poklicanih je slepa in gluha ali iz nevednosti ali iz sebičnosti ali iz zlobe; samo izvoljenim poedincem sta dana bister vid in tenak sluh, da jasno uvidijo misel svojega naroda in zaslišijo razločno utripanje njego* vega srca. Skušaj biti po svojih močeh med izvoljenci! A ne le učenja, tudi oddiha ti je treba; toda zabava ti ne sme biti namen, am* pak sredstvo za lažjo dosego duhovnega živ* ljenja. Masaryk ti bodi vzor, kako je dajati prednost duhu nad gmoto in kritičnemu ra* zumu nad praznim čuvstvovanjem; vzor, ka* k6 je v pravem razmerju združevati um in čuvstvo v krepko voljo, ki pridobiva dobro in odstranjuje slabo vedno in povsod: v vseh življenskih prilikah. Ustanovitelj in predsednik češko*slova* ške republike, prijatelj in zaveznik naše dr* žave: dr. Tomaž Masaryk naj živi! ZimersVeršič Jo sipina v Nedeljici, Koritnik Mladenv Tršču. Za izplačilo poviškov od 1. februarja do 31. marca 1930. je treba predložiti posebne plačilne sezname, ker spadajo zadevni zneski v budžetsko leto 1929./30. in se ne morejo iz* plačati z rednimi prejemki za april (¡budžetsko leto 1930./31.). Nove kml —k Odmevi. Izšla je druga to je še. zim* ska številka »Odmevov«, ki jih I zdaja in ure« ja Radivoj PeterlinsiPetruška. Vsaka številka je celotna in stane 30 Din. Naročila je poši= ljati na upravo »Odmevov«, Ljubljana, poštni predal 263. — Ko vzameš v roke to revijo se boš čudil, kajtil to ni droban zvezčič, pač pa knjiga obsegajoča 132 strani in v -njej imaš žbirko literarnih prispevkov starejše in mlaj* še generacije, objavljeni so tudi še neznani proizvodi umrlih pisateljev in pesnikov. — Posebnost tega zvezka je faksimile Cankar* jesrega rokopisa in njegove risbe »Močilnika« iz neke spominske knjige. Vsebina je zelo bogata — deset novel — več pesmi in drugih spi sov, in pa tudi ilustracij slovenskih slikar* jev Smrekarja, Slapernika, Šubica, Cvelbarja, Justina, Stiplovška in Pirnata. — Celoten zve* zek pa predstavlja za vsakogar dober vir raznovrstnega čtiva. —k Šalih Ljubunčič: Djeca su prqoptere= cena nastavom. Nekoliko priloga ovom važ* nom pitanju. Zagreb 1930. — Cena 10 Din. — Vsebina knjige je naslednja: 1. Nekoliko uvodnih rječi. 2. Pitanje udžbenika. J. Pitanje školskih nauka i vještina. 4. Karakteristika sa* danjeg školskog sistema. Nekoji reformni predloži. 5. Pitanje, da li kod nas postoje ■ \}_'UČnosti za organizaciju škole rada. 6. Za* ključne rječi. — Knjiga se naroča pri pisate* lju: Zagreb, Dordevičeva 17. —k Učitelj u školi i u narodu, časopis za učitelje narodnih škola i zabavilja. Izdaja: Knjižara »Jadran« v Dubrovniku. Izhaja me* sečno. Celoletna naročnina 80 Din. Zopet nov učiteljski list, katerega prva številka je izšla meseca januarja. Ni to niti pedagoška revija, niti stanovski list, pač pa nekaka poučna re* vija, ki objavlja poleg drugih tudi pedagoške članke. Služil naj bi kot nekaka duhovna zve* za med učiteljstvom in bi tudi objavljal uči* teljske stanovske zadeve. — Najinteresant* nejše pa je pri listu, da ga ne izdaja niti uči* teljska organizacija niti posamezno učiteljsko društvo, marveč neka knjigarna. In ravno hr* vatsko učiteljstvo — niti ono iz UJU niti iz SHUD nima svojega stanovskega glasila, zato pa je takmaj mogoče, da izdaja privatnik list »za učitelje«. Neka medsebojna zveza med učiteljstvom je potrebna in če jo ne preskrbi organ zacija, se s tem okoristijo privatniki, ki pa nimajo pojma o težnjah učiteljstva in o njegovih stanovskih interesih, zato tak list, kot je »Učitelj« ne more povsem zadostiti namenu, ki naj mu služi. MALI OGLASI Šolski upravitelj v Lavrci pri Ljubljani proda po prav nizkih cenah najnovejše nizke vrtnice (grmiči), prvovrstne velikocvetne gla* dijole krasnih barv in izvrsten natiški fižol rumenih strokov (brez žil z imenom »Mo= slinec«. Radio * aparat, najmodernejši, štiricevnL zelo pripraven za šole, se poceni proda. Vpra* šanja na upravo »Učit. Tov.«. Posečajte hotel Mariborski dvor, Andrej Oset — kopalnice, klubove sobe, prenočišča,, garaže. 18 Din likanje moške, damske obleke. Gg. čitateljicam in čitateljem se za likanje, čiščenje, popravljanje tudi obračanja garde» robe priporoča: Wallet Express, Ljubljana Stari trg 19. ••««»»«»«••«••••••«•••i Najboljše kupite! Nogavice, damske in moške rokavice, triko perilo, puloverje, telovnike, (vestje), žepne robce, kravate, ovratnike, Srajce, sifone, plote, čipke, vezenine, gumbe, DMC prejice, ročne torbice, aktovke, dežnike, špcrtne ter toaletne potrebščine samo Josip Peteline, Ljubljana 3 blizu Prešernovega spomenika, ob vodi 1 «OtPOSVETSKA CEHA IT. JO *Kl!RH1(tUirMlM|*4UUlHl IMI <>i Ci iiliiliiiiiiiiiitiiiiiirrmu Pomlad prihaja! Športaši poizkusite Ženini - neveste! Najcenejše in najboljše: madrace, feder-madrn-ce, otomane, tlivane. fotelje in garniture vam nudi: F. SflJOVIC, Ljubljana Stari trg 6. V A L D A pastilje Vi bodete prijetno iznenadeni. Dobite jih v vseh lekarnah in drogerijah. Oglejte si ravnokar došle novosti Kdor oglašuje fa napreduje! L MIKUŠ LJUB LJAN A MESTNI TRG št. Id DEŽNIKI Na maio. Na veliko Ustanovljeno let» !HS!> T* I* f o n it es ¡¡.282 A. <$ E. Skaberné Ljubljana jl«(a*HMHH»IMI*MIMI(«MMIIIMtMH«MMIHII*MHI>