62                                                Splošni pregled.
vera ojačila," pravi, „a tudi Poljaki začenjajo . . ." Cenzura je dramo pustila na pozornico: no, Jiraskovi Slovani ne grde sovražnika, marveč prepuščajo to nasprotni stranki. Želibor sam jim pravi: „Kletve nič ne pomagajo, tako tudi ne vzdihi in tožbe — le trdna volja, sila —", mi pa vemo, da so vsakemu človeku njegove napake najhujši sovražniki.                                                      Dr. Fran Ilešič.
t Aleksander Nikolajevič Pypin, znameniti slovstveni zgodovinar ruski, je umrl v Peterburgu pred kratkim. Njegova zgodovina slovanskega slovstva je slovela daleč preko mej širnega ruskega carstva in je bila prevedena na razne jezike. — Gospod dr. Ivan Prijatelj, ki je s Pypinom osebno občeval, priobči v našem listu nekoliko podrobnosti o tem velikem Rusu.
Vega v Italijanih. Sedaj so se začeli tudi Italijani zanimati za našega Vego. Urednik italijanskega vojaškega strokovnega lista „Rivista d'artigleria a g en i o" in artilerijski polkovnik A ntoni o A mol d i v Rimu se je namenil namreč, da prevede stotnika Kaučiča izborni Vegov životopis na italijanski jezik,     —a—
Akad. fer. društvo „Prosveta" priredi v začetku januarja t. 1. v „Mestnem domu" ciklus ljudskih predavanj. Ciklus bode obsegal štiri velezanimiva predavanja znanega sotrudnika našega lista, gospoda cand. phil. Pavla Grošlja, na katera s tem opozarjamo naše inteligentno občinstvo.
Gospod cand. phil. Pavel Grošelj je objavil v »Poročilih cesarske akademije na Dunaju" znanstveno razpravo „Einige Messungen, betreffend die spezifische Zonengeschwindigkeit bei lichtelektrischen Entladungen".
Schillerjeva stoletnica. Dne 9. maja t. 1. poteče sto let, kar je preminil nemški največji dramatik, Friderik Schiller. Nemci se pripravljajo, da primerno proslave ta dan. Marsikateri čitatelj „Ljubljanskega Zvona" se začudi morda, ko zagleda v tej številki „Zvonovi" prevod njegove „Pesmi o zvonu". Znano je, da prinaša- „Ljubljanski Zvon" načeloma samo izvirne reči. Da delamo v tem edinem slučaju izjemo, je vzrok to, ker se nam vidi umestno, da dobe Slovenci vsaj sto let po smrti velikega nemškega pesnika pošten prevod njegove znamenite pesnitve, ki je obenem kolikor toliko prikladna jubileju, ki ga obhaja „Ljubljanski Zvon". Da je prevod gosp. prof. Funtka res izboren, se prepriča lahko vsakdo sam. Opozarjamo pa, da je citati na 26. strani v 15. vrsti od zgoraj : „Rok tisoč se giblje pridno, in ne vidno.
*|* J. N. Smirnov. Rusi so izgubili v kratkem dva odlična učenjaka, Pypina in Ivana Nikolajeviča Smirnova, ki je umrl nedavno šele 48 let star. Smirnov je bil profesor kazanskega vseučilišča in je posvetil skoro vse svoje književno delovanje zgodovini južnega Slovanstva. Slava njegovemu spominu!
f Gašper Križnik, znani nabira telj narodnega blaga, ki ga je svoje dni pri-občeval tudi na platnicah »Ljubljanskega Zvona", je umrl nedavno v svojem domačem kraju, v Motniku na štajerski meji.
Prodane slike slovenskih umetnikov v Belgradu. Slovenski umetniki so na razstavi v Belgradu prodali 35 slik in umetniških del." Prodana so bila ta-le dela: Avgust Šantel: „Okras, številka 1", kupil kralj Peter; „Mirno življenje", kupljeno za 50 dinarjev  za umetn. loterijo;  Aleks. Šantel:  »Štajerska pokrajina",