Z RIBNIŠKO - KOČEVSKEGA KONCA ; I H-' _________ ŠTEVILKA 112 Pekarna mm Vaša pekarna Pekarna Hram, Trdnjava 1,Kočevje, telefon.: 855-558 CENA 180 SIT Poštnina plačana pri pošti 61310 Ribnica Tadej Tomšič NAJMLAJŠI ČLAN BIG BANDA RTV SLOVENIJE Z NAJBOLJ ČLOVEŠKIM GLASBILOM nez Debeljak ♦ NAGRADA ZA NAJLEPŠE JASLICE ♦ OBČINA IDEAL VRNILA RUSS-u ♦ DAUNOVODI MOČNEJŠI OD ŽLEDA ♦ Z NOGO NAD POLICISTA ♦ IZ RUDNIŠKE SEPARACIJE - KLUB ♦ ALI OBSTAJA ŽIVLJENJE PO SMRTI m MERCATOR JELKA RIBNICA POSEZONSKI 1 30% POPUST ZIMSKE KONFEKCIJE m IN OBUTVE d KOVINOTEHNA Reška c. 23, Kočevje, tel. 853-621, fax 851-613, 7.00-12.00, 16-18 : ’ *•' Opekarska 41 a, Ribnica, tel. 861-064 8.00-18.00 sob. 8.00-12.00. 'i.'.f s bela tehnika sanitarna keramika material za centralno Se/a tehnika na 6 čekov brez obresti, ostalo blago nad 6.000 SIT na 2 čeka, nad 9.000 SIT na 3 čeke brez obresti, za gotovinski popust nad 12.000 SIT 6% popust, kredit! -M- * UVODNIK VSEBINA f/I kl&^ * * Združeni narodi so leto 1996 razglasili za mednarodno leto odprave revščine po svetu. Kljub mnogim ^ humanitarnim akcijam se je namreč v ^ preteklih letih število ljudi, ki živijo v # nemogočih socialnih razmerah človeka nevredno življenje, ^ katastrofalno povečalo. ^ Revščina se bohoti in razrašča z grozljivo # AKTUALNO ...........................4 Ribniški občinski svet se je lani dobro uigral. Že ob koncu lanskega leta je začrtal meje letošnje proračunske porabe ter pregledal županovo vizijo Ribnice do konca tisočletja. Pred božičem se je spravil tudi z IDEALOM, da bo v novo leto prenesel čim manj starih zamer. NOVE NOVIČKE........................5 Kočevski župan si namerava v začetku leta okrepiti upravo z novimi kadri, kljub temu pa bo težko zadržal pod svojim okriljem lep kos občine, ki hoče na svoje. hitrostjo, prepad med bogatimi in revnimi sloji se poglablja in širi (kar vse bolj čutimo ^ tudi na našem koncu). Številke, ki jih ^ ponujajo statistike, so naravnost šokantne: # kar nekaj milijard ljudi živi brez najnujnejših J dobrin za življenje, kot so hrana, voda, J ČRNA KRONIKA sanitarije... In do konca tisočletja se bo °§f. takšnih revežev rodilo še okrog 300 # milijonov... Revščina gre namreč iz roke v J roko z visoko rodnostjo... Kjer pa ljudje ^ nimajo omogočenega osnovnega človeškega ^ dostojanstva, imajo tudi vrednote precej #- * AKTUALNO................7 Električarji so v boju z naravo iznašli novo orožje, ki bo obvarovalo gozdove in vasi na robovih države zaščitilo pred izpadi električne energije. Mladi izgredniki so ob koncu leta naredili piko na i ter se spravili še nad policiste in gasilsko imovino. Očitno so uspeli ustrahovati že večino vrstnikov, zato jim je zmanjkalo enakovrednih nasprotnikov... ADVENT......................................11 pomešane med seboj. Vse bolj se razvija j™ kriminal, pojavljajo se skoraj nezajezljivi ^ migracijski tokovi, odpirajo se nova krizna žarišča ( nas to na kaj spominja?) ... Ob vseh teh dejstvih se mora vsak od nas J najmanj zamisliti, v kakšnem svetu živimo in kakšne vrednote smo hote ali nehote sprejeli <$§. tudi mi. Se sploh zavedamo, da pri nas # nekaj velja le tisti, ki koga ogo^ufa, ki si J na vprašljiv način prigrabi ogromno kapitala 'J in ki brezobzirno tepta vse in vsakogar pred seboj? Vsakodnevno lahko spremljamo po “M" različnih medijih brutalne, primitivne "J ODMEVI Jaslice so lahko prava mala ali velika umetnina, ob kateri se v prazničnem času zbira družina ali cela fara. Nanje smo postali pozorni tudi mediji, še posebej zato, ker je najlepše po mnenju večine Slovencev naredil Janez Debeljak, profesor iz Ribnice... VAŠ INTERVJU.............................12-13 Če mlad človek dosledno sledi svojim talentom, svet postane brez pravih meja, kraji pa domači povsod, kjer se lahko najde v svoji stroki. Tadej Tomšič iz Kočevja se s svojim saksofonom uspešno prebija proti glasbcnemHCJJjtBljme samo doma, ampak tudi na tujem... /5^ f žaljivke ljudi, ki si glede na mesto, ki ga ^ zasedajo v družbi, tega nikakor ne bi smeli dovoliti. Vsega usmiljenja vredni ljudje, ki 41" jim žal denar daje občutek, da lahko počno J karkoli. ^ Življenje pa drvi z neizmerno hitrostjo <$£. naprej. Le kje se bo ustavila naša - človeška 4$" - norost? So se Združeni narodi odločili za J boj proti revščini iz humanitarnih razlogov .Jj’ ali pa zgolj iz strahu pred neobvladljivimi <§§. hordami brezpravnih, lačnih in do skrajnosti 41“ Preverili smo izjave, ali se na Rudniku res gradi disko na črno, vendar smo tam našli le prazno lupino... ponižanih ljudi? UREDNICA J Občinski svet Ribnica PREDNOVOLETNI KOMPROMISI V PRID PODJETNIŠTVU Ribniški občinski svetniki so se na svoji zadnji lanski seji sestali 21. decembra. Sprejeli so osnutek letošnjega proračuna in županove smernice za pripravo srednjeročnega načrta razvoja občine do leta 2000. Soglašali so tudi s 100 % povišanjem cen komunalnim storitvam ter odložili najemnikom bivše vojašnice plačilo komunalnih dajatev do marca. Našli so tudi kompromis z najemnikom bivšega Doma JLA in tako preklicali namero, da se mu odpove najemna pogodba za upravljanje celotnega Komercialnega centra IDEAL. Letošnji občinski odhodki naj bi znašali skoraj 700 milijonov tolarjev. Država naj bi občini odstopila 180 milijonov v občini zbrane dohodnine, s 107,5 milijona pa naj bi posamezna ministrstva prispevala še k občinskim investicijam. Ostala sredstva bo morala občina ustvariti sama z raznimi taksami in davki ter z dohodki od lastnega premoženja, ki pa je precej skromno in bo po planu proračuna za leto 1996 zapolnilo le kakih 5% občinske blagajne. Na odhodkovni strani proračuna naj bi za tekoče delovanje občine, družbenih dejavnosti in gospodarskih javnih podjetij šli dobri dve tretjini proračuna, za investicije pa naj bi porabili okrog 260 milijonov. Obe osnovni šoli naj bi dobili za investicije vsaka po 25 milijonov, največja, 20 miljonska investicija na področju kulture pa bo obnova zvonika ribniške cerkve. 3 miljone naj bi občina tudi namenila za obnovo opreme v ribniškem zdravstvenem domu. Za ureditev cestf^ldčnikov in kanalizacije naj bi bilo v^lejo.šnjem letu namenjenih preko 120 miljonov, svetniki iz Sodražice in Sv. Gregorja pa so že izrazili bojazen, da bo od vsega tega šlo premalo občinskega denarja na njihove konce občine. Svetniki bodo pismene pripombe na osnutek proračuna zbirali do konca januarja, tako da bo v februarju po vsej verjetnosti že sprejet. Do konca januarja bodo lahko svetniki dajali tudi pripombe na županovo vizijo razvoja občine do leta 2000, ki je po mnenju nekaterih premalo konkretna predvsem za krajevne skupnosti. Srednjeročni plan občine mora biti v skladu z republiškim, zato imajo svetnikiše dovolj časa za pripombe, a hkrati tudi malo maneverskega prostora za velike spremembe. Ker podjetje Komunala Ribnica že leto in pol ni višala cen odvoza smeti, je svetu predlagala kar 100% povišanje, s katerim bi po cenah dosegla slovensko povprečje. Svetniki se niso odločili za v razpravi izraženo možnost, da bi cene dvignili manj ali celo nič, saj bi v tem primeru morali poskrbeti za Komunaline investicije v nove tovornjake. Komunala bo svojo razširjeno reprodukcijo torej zaračunavala vsem občanom, med njimi 105 tolarjev mesečno na osebo tudi vaščanom, ki doslej niso plačevali smetarine. Ribniški svetniki so se odločili, da obrtnikom in podjetnikom v idustrijski coni na Ugarju odložijo plačilo 6 milijonov zapadlih komunalnih prispevkov do marca letos. Najemniki bodo namreč denar potrebovali za odkup objektov od ministrstva za obrambo, to pa naj bi bil tudi konkreten prispevek občine k razvoju drobnega gospodarstva. Svetniki so našli kompromis tudi z najmenikom komercialnega centra IDEAL. Podjetju Russ d.o.o. naj bi občina odpovednega roka ne uveljavljala pred junijem leta 2003, v tem času naj bi najemnik plačeval občini 6.520 DEM mesečne najemnine, občina pa naj bi najemniku priznala 397 DEM mesečno fiksnih stroškov za vzdrževanje dvorane ter 70 DEM stroškov za vsako uro obratovanja dvorane. Ustavljeni naj bi bili tudi sodni postopki občine proti podjetju Russ, svetniki pa so na tak način ustavili agonijo IDEAL-a, ki so jo pred časom sprožili sami s sklepom, da se zaradi neupoštevanja njihovih pogojev najemniku odpove najemniško razmerje. S. H. OBLAST JE SLASTNA LE NA ENEM KONCU Spremljanje sej ribniškega in kočevskega občinskega sveta je bilo v lanskem letu po eni plati mukotrpna, po drugi strani pa tudi poučna izkušnja. Bolj ali manj neposredni predstavniki vseh političnih, ideoloških, gospodarskih, stanovskih in čisto žlahtovsko-klanovskih in-tresov, ki se pač porajajo v sko-rjada neporodušno zaprtem podeželskem okolju, so se bili prisiljeni po več ur pogovarjati o temah, ki se le redko tičejo vseh enako. Zato so imeli svet- niki v sedanjem sestavu posebne vrste srečo, da so se bili prve mesece primorani ukvarjati s sabo. Karkoli so obravnavali, je povratno vplivalo na njihov položaj in družbeno moč. Konstituiranje občine in njenega sveta kot najvišjega organa je tako potekalo kar se da obzirno, večinoma v dolgolveznih rapravah, saj si sogovrniki niso upali v odprt konflikt. Nepristranski opazovalci smo skupaj z redkimi slabo informi- ranimi' prostimi strelci' med svetniki lahko samo ugibali zavezništva in nasprotne tabore, ki so se začeli oblikovati na hodnikih in neformalnih srečanjih pred sejami. Prvi ribniški župan takšnih poslov očitno ni pričakoval in tudi prenesel ne, zato je izpregel prej, preden bi se popolnoma zapletel v razne interesne mreže. Skratka, svetniki so si razdelili funkcije in posle v hiši, potem pa so se preveč resno lotili viđanja. Kočevski občinski svetniki so tako doživeli enega od vrhov v zahtevah po uvajanju reda in discipline med mladimi ter sankcioniranju tistih, ki jih zavajajo k slabim navadam. Poteza, s katero so si hkrati prislužili simpatije večine vo-lilcev in hkrati zagrozili konkurenci marsikakšnega svetnika.... Ribniški svetniki so skoraj istočasno enega takšnih svojih vrhuncev prav tako dosegli na področju “skrbiza mladino” - ŽUPAN BO UVEDEL NAČELNIKE KOČEVSKA REKA JE PASTORKA KOČEVJU kruški ogrožajo okolico, zato bo del obnovi namenjenih sredstev šel najprej za zaščitno mrežo. SANACIJA DIVJIH ODLAGALIŠČ ODPADKOV Ribniški župan Jože Tanko je na zadnji lanski tiskovni konferenci med prednostnimi nalogami občine navedel sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov. Komunalno podjetje jih je že lociralo, eno večjih ob nekdanjem strelišču v Goriči vasi pa so že uspešno sanirali tamkajšnji gasilci. Odpadke se odvaža na komunalno odlagališče v Malo Goro, ki pa je tudi samo nujno potrebno sanacije. Ribniška občina je zainteresirana za skupno tehnološko neoporečno deponijo s Kočevjem, ker normativi zanj priporočajo vsaj 30.000 prebivalcev. Hkrati potekajo tudi priprave na ločeno zbiranje odpadkov po gospodinjstvih, vendar še niso tako daleč, da bi se letos dajale tovrstne koncesije. BREZ STRANKARSKIH DELITEV Predsednik ribniškega občinskega sveta mag. Andrej Mate je ob koncu lanskega leta na tiskovni konferenci pregledal opravljeno enoletno delo, ki je bilo po njegovem mnenju izredno učinkovito. K uspešnosti je prispevala visoka zavest svetnikov, ki so redno prihajali na seje sveta in njegovih odborov. Do pomembnejših tem se svetniki niso opredeljevali po strankarski pripadnosti, zato ni bilo politikantskih razprav, ki so blokirale delo prejšnje skupščine. Kljub večmesečnem obdobju brez župana je svet opravil vse pomembnejše naloge pri konstituiranju nove občine in sveta samega, v leto 1996 pa vstopajo z že pripravljenim osnutkom proračuna. Opraviti bo potrebno še delitveno bilanco z občino Loški Potok, s katero se konstrutivno dogovarjajo. V nekdanji ribniški občini je bila namreč večina investicij razpršenih dokaj enakomerno, Potočani pa upravičeno izpostavljajo nesorazmerno večje investicije občine v ribniška stanovanja. Kočevski župan Janko Veber je v svojem enoletnem mandatu sestavil očinsko upravo, ki naj bi še v začetku letošnjega leta štela 32 zaposlenih. Med njimi je 27 strokovnih delavcev, rapzorejenih po posameznih referatih, med katerimi pa po njegovi oceni ni zadovoljive koordincije, zaradi nedorečenih pristojnosti pa so večkrat zbegane tudi stranke, ki s svojimi problemi pogosto obračajo kar na urad župana in njega osebno. V začetku tega leta zato namerava po referatih uvesti funkcijo načelnika, ki bo poleg svojega referentskega dela odgovoren za delo celotnega oddelka ter ga predstavljal navzen do strank in župana. To naj bi ne bilo politično temveč strokovno delo, v omenjenem obsegu zaposlenih pa naj bi bili še trije novi strokovnjaki: za pravne zadeve, informiranje in protokolarne zadeve ter turizem. Občinska uprava je dobila selitvijo dela upravne enote sedaj celotno prvo nadstropje občinske zgradbe, tako da bo delo občinskih organov za stranke preglednejše tudi zaradi skupne lokacije. OBRTNIKI DELAVNO TUDI OB KONCU LETA Obrtna zbornica Ribnica je ob zaključku lanskega leta priredila delovno in zabavno srečanje, ki se gaje udeležila večina od 420 članov . Izvolili so novo vodsvto zbornice, tajnik Pavle Hočevar pa povzel celoletno dejavnost OZR ter prisotne obvestil o novostih na področju zakonodaje. Ta je do obrtnikov striktnejša pri zahtevanih kvalifikacijah ter pri vodenju knjig, zato v OZR namenjajo veliko pozornost izobraževanju. Zakonodaja nalaga dodatne obeznosti tudi tistim, ki se v občini ukvarjajo z domačo obrtjo, kar bo najbolj nadležno predvsem za starejše, večinoma že upokojene obrtnike, ki dejavnosti niso prepustili mlajšim, orodja pa tudi še ne nameravajo odložiti v kot. Krajane KS Kočevska Reka je konec lanskega leta ponovno zrevoltirala ignoranca oblasti do njihovega mnenja o posegih v prstor, v katerem živijo. Tokrat kar domačih, kočevskih, saj predstavnikov tamkajšnje krajevne skupnosti nihče ni nič vprašal, kakšno je njihovo mnenje o strelišču Ramšnik, ki se načrtuje na območju Gotenice. Svoje mnenje o njem nameravajo izraziti na krajevnem referendumu, zaradi razočaranja nad kočevsko občino pa so začeli tudi s postopkom za ustanovitev samostojne občine. Kljub temu, da so na njihovem območju močno prisotni tako vojska kot policija, predstavniki krajanov očitno menijo, da bodo sami znali bolje zastopati svoje inetrese kot to s svojim mačehovskim odnosom počnejo kočevske oblasti. Kočevska Reka bo tako občina praktično brez lastne zemlje, za vsak košček posebej pa se bo morala pogajati neposredno z državo. ZVONOVI PO NOVEM AU PO STAREM Ali so takoj po vojni zidali iz slabih materialov ali pa je arhitekt Jože Plečnik v poznem živl-jenskem obdobju delal takšne konstruskcije, da jim zidarski mojstri niso bili kos? Odgovor na to vprašanje bi razrešil tudi dilemo, kako se lotiti obnove zvonikov ribniške cerkekve, seveda če bi bil to le strokovni, ne pa tudi velik tudi finančni zalogaj. Ker so zvoniki kot Plečnikovo delo kulturni spomenik, ki ni le na skrbi faranov temveč vseh občanov in države, so v občinskem proračunu za njihovo obnovo rezervirali 20 milijonov tolarjev. Polovico naj bi prispevalo tudi ministrstvo za kulturo, če bo v državnem zboru le prodrl ustrezen amandma. Za obnovo se zavzema tudi društvo, ki se zavzema za ohranitev Plečnikove dediščine, javnosti pa je bila predstavljena tudi dražja varianta, po kateri bi sedanje zvonike nadomestili s prvotnimi, ki bi bili trajnejši in jih po nekaj desetletjih ne bi bilo potrebno ponovno obnavljati. Kakorkoli že, zvoniki so potrebni takojšnje zaščite, saj od- športu. Soglasno so nekajkrat povečali sredstva namenjena rokometu, tej večini volilcem sila priljubljeni dejavnosti, hkrati pa so si nekateri svetniki vsaj med svojim mandatom zagotovili neposreden vpliv nad njo... Svetniki so se takoj nato vneto lotili poprave napak, ki so jih naredili njihovi predhodniki. Tako so v Ribnici s prenagljenimi sklepi skoraj onemogočili dejavnost nekaterih podjetnikov, v Kočevju pa so blokirali imenovanje ravnateljice vrtca ter poslovna prizadevanja enega največjih grosupeljskih podjetnikov, hkrati pa so požegnali še nelogično razdelitev službenih stanovanj občinskim kadrom . Svetniki so se iz navedenih napak naučili vsaj to, da je še tako slab kompromis boljši od nepremišljnega sklepa, ki lahko usodno zaznamuje posameznikov odnos do lokalnih oblasti. Vrnili so se k urejnaju global- nih in konkretnih zadev, ki naj bi občanom predvsem omogočala prijetnejše sobivanje. Asfaltirana cesta, pločnik, sanirano divje odlagališče, ureditveni načrt, takšna ali drugačna podpora podjetnim, da bodo lahko zaposlovali manj podjetne..., vse to so kratkoročno manj atraktivne teme, ki ne prispevajo veliko k oblastniškem samopotrjevanju lokalnih politikov. Vendar zaradi njih le-ti tudi ne bodo prihajali v položaj, da bi se morali na ulici umikati zdaj enemu zdaj drugemu sokra-janu, da jim ne bi bilo treba poslušati njihovih očitkov ali zaznavati zgolj pomilovalneh pogledov, namenjenih samovšečnim politikom dvomljivih kvalitet. To leto bi si kot voilci želeli čim manj atraktivnih tem s sej občinskih svetov, kot poročevalci pa bomo skrbeli, da nam ne bo ušla prav nobena. Stane Hafnar Občina Ribnica, Gorenjska c. 3, objavlja na podlagi sklepa Občinskega sveta Občine Ribnica z dne 21.12.1995 ponovno JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO NEPREMIČNINE i Predmet prodaje je dvosobno stanovanje št. 02 v izmeri 59,51 m2 v I. nadstropju stanovanjskega bloka na Knafljevem trgu 01 (bivši Trg V. Vlahoviča) v Ribnici. n Izklicna cena po sodni cenitvi z dne 7.10.1995, zmanjšana za polovico, znaša 2.170.824,00 SIT. III Varščino v višini 10% izklicne cene je potrebno plačati pred javno dražbo, celotno preostalo kupnino pa mora uspeli dražitelj plačati v tridesetih dneh od dneva sklenitve pogodbe. IV S potrdilom o plačilu varščine se dražitelj izkaže pred začetkom dražbe. Varščino je potrebno plačati na žiro račun Občine Ribnica št.: 51310-630-12019 ali pri blagajni Občine Ribnica, Gorenjska c 3/II. Varščina se uspelemu dražitelju vračuna v kupnino, ostalim udeležencem pa se vrne brez obresti najkasneje v treh dneh pojavni dražbi. V Na dražbi lahko sodelujejo vse pravne osebe s potrdilom, da imajo sedež na območju Republike Slovenije in fizične osebe s potrdilom o državljanstvu. Pooblaščenci pravnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pooblastilo za licitiranje. VI Uspeli zdražitelj mora skleniti kupoprodajno pogodbo v osmih dneh po končani dražbi. Če dražitelj po svoji krivdi pogodbe ne podpiše v postavljenem roku, se šteje, da je odstopil od nakupa, vplačana varščina pa zapade prodajalcu. VII Davek na promet nepremičnin in druge stroške prenosa in vknjižbe lastnine plača kupec. VIII Javna dražba bo v četrtek, dne 01.02. 1996 ob 11.00 uri v sejni sobi Občine Ribnica. IX Ogled nepremičnine je možen dne 31.01.1996 med 9.00 in 10.00 uro,dodatne informacije dobite po telefonu štev. 861 - 090. OBČINA RIBNICA Občina Ribnica, Gorenjska c. 3, objavlja na podlagi sklepa Občinskega sveta Občine Ribnica z dne 21.12.1995 JAVNI NATEČAJ ZA ODDAJO STAVBNEGA ZEMUIŠČA V UPORABO i Predmet javnega natečaja je stavbno zemljišče pare. št. 1508/166, k.o. Gorenja vas, v izmeri 600 m2, ki predstavlja funkcionalni prostor k zemljišču pare. št. 1508/105. II Izklicna cena odškodnine za zemljišče po sodni cenitvi z dne 04.01.1996 znaša 650.918,60 SIT. III Varščino v višini 10% izklicne cene je potrebno plačati pred javno dražbo, celotno preostalo kupnino pa mora uspeli dražitelj plačati v tridesetih dneh od dneva sklenitve pogodbe. IV S potrdilom o plačilu varščine se dražitelj izkaže pred začetkom dražbe. Varščino je potrebno plačati na žiro račun Občine Ribnica št. : 51310-630-12019 ali pri blagajni Občine Ribnica, Gorenjska c. 3/II. Varščina se uspelemu dražitelju vračuna v kupnino, ostalim udeležencem pa se vrne brez obresti najkasneje v treh dneh po javni dražbi. V Na dražbi lahko sodelujejo vse pravne osebe s potrdilom, da imajo sedež na območju Republike Slovenije in fizične osebe s potrdilom o državljanstvu. Pooblaščenci pravnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pooblastilo za licitiranje. VI Uspeli zdražitelj mora skleniti kupoprodajno pogodbo v osmih dneh po končani dražbi. Če dražitelj po svoji krivdi pogodbe ne podpiše v postavljenem roku, se šteje, daje odstopil od nakupa, vplačana varščina pa zapade prodajalcu. VII Davek napromet nepremičnin in druge stroške prenosa in vknjižbe lastnine plača kupec. VIII Javna dražba bo v četrtek, dne 01.02.1996 ob 13. uri v sejni sobi Občine Ribnica. OBČINA RIBNICA podjetje za trgovino IN POSLOVNI INŽENIRING KOČEVJE, ROŽNA UL. 39, TEL.:853-041, 853-306, FAX 853-410 ODKUPUJEMO HLODOVINO IGLAVCEV IN LISTAVCEV, DRVA, GOLI TER CELULOZNI LES PRODAJAMO KLASIČNI IN LAMELNI HRASTOV PARKET PO ZELO UGODNIH CENAH INFORMACIJE NA TEL . . 853-306, 853-645 Elektro Ljubljana, PE Kočevje EKOLOŠKI VODNIKI KLJUBUJEJO ŽLEDU Elektro Kočevje je na tiskovni konferenci predstavilo svojo novo tehnologijo postavljanja 20 kW daljnovodov, ki je primerna predvsem za gozdnate terene. Polizolirani vodniki potrebujejo namreč le 6 m goloseka v primerjavi z 20 meterskimi goloseki pri običajni napeljavi, 10 do 15% večji stroški pa naj bi bili po mnenju direktorja Vincenca Janše opravičljivi iz ekoloških razlogov ter z do 40% cenejšim vzdrževanjem. Povod za prehod na novo finsko tehnologijo je situacija, ki je nastala predvsem v vaseh ob Kolpi po vzpostavitvi državne meje. Da bi 233 slovenskim odjemalcem, ki sedaj koristijo elektriko iz hrvaškega omrežja, omogočili priključitev na slovenskega, bo Elektro moralo postaviti 31 km novih visokonapetostnih daljnovodov sl6 trafopostajami in 6 km nizkonapetostnega omrežja. 2,5 miljona DEM vreden projekt bo obsegal področje vasi Radenci, Grivac, Kuželj, Papeži, Strojiči, trenutno pa se gradi daljnovod Papeži - Križmani. Za gradnjo s polizoliranimi vodniki (PAS) so se odločili, ker bodo novi daljnovodi potekali po gozdnatih področjih ozke doline ob Kolpi in njenih pritokov, tako pa bo čim manj prizadeta krajina. Zemeljskih vodov zaradi velikih razdalj, stroškov in težav z vzdrževanjem na podeželju ni smiselno napeljevati, pod zemljo pa bosta predvsem zaradi hkratne gradnje vodovoda povezana le Dol in Lazi. Še letos bodo kočevski električarji z novo PAS tehnologijo povezali s slovenskim omrežjem Ribnik, Lazeč, Bosljivo Loko, Mirtoviče in Srebotnik, ki je tudi zadnji zaselek v kočevski občini, kije doslej brez elektrike. Elektro bo za trase, kjer bodo ŽLED DELAL ŠKODO Na območju, ki ga pokriva Elektro Kočevje, je nedavni žled prizadel skoraj polovico vseh daljnovodov. Na elektroenergetskih napravah so ugotovili 20 večjih okvar, najbolj pa je bilo prizadeto območje Velikih Lašč, Osilniška doline, Kočevske Reke in Ortneka. Brez elektrike so ostali tudi odjemalci na območju Suhe Krajine, Poljanske doline, Karlovice, Kostela in okolice Ribnice. Od skupno 620 km 20 kW daljnovodov je bilo prizadetih 300 km, monterji pa so našteli kar 129 podrtih dreves. Pri odpravljanju napak je sodelovalo 54 monterjev, stroški takojšnje provizorične odprave škode pa so znašali 3 miljone tolarjev. Celotno škodo so na Elektru ocenili na 20 miljonov tolarjev. S tako imenovanimi napetostnimi sunki, ki jih povzročajo kratki stiki, je bila namreč prizadeta tudi celotna srednja napetostna mreža poslovne enote Elektra Kočevje. potekali daljnovodi, pridobil ustrezna soglasja tudi od lastnikov parcel in gozdov, od katerih pričakujejo večje razumevanje prav zaradi skrajno omejenega posega v njihovo lastnino. Daljnovod s polizoliranim vodnikom zahteva več kot trikrat ožji golosek od klasičnega, PAS tehnologija pa zdrži tudi pritisk vej in nagnjenih dreves, ne da bi prišlo do prekinitve oskrbe potrošnikov z el ektično energijo. Kočevski elekričarji, ki so edini v Sloveniji usposobljeni za tovrstno finsko tehnologijo, imajo tako dovolj časa, da ogrožena področja varno sanirajo. Letošnji žled in polomljeno drevje ponovno aktualizirajo gradnjo takšnih daljnovodov, žal pa že postavljenih klasičnih daljnovodov na Elektru ne nameravajo menjati s PAS, dokler še lahko služijo svojemu namenu. ČRNA KRONIKA št. 112 AVTOH1ŠA GRIM boam a vniti Dcnrovum netnv tH SFBVtS _ ....... .................. d,o.o. PRODAJA VOBL, REZERVNIH DCLOV IH SERVIS UL- KOČEVJE, IJÜMJANSKA C. 67 TEE: 0611851-447, 855-387 DEL. ČAS: od pon. do pet. od 8.00 do 17.00, sobota od 9.00 do 12.00 OPEL CORSA 1.21 od 17.900 DEM TRAKTOR PREKRIŽAL POT 23. decembra seje na policijski postaji oglasil B.F. s sinom, ki je bil že 20. 12. telesno poškodovan v prometni nesreči. Vozil je kolo z motorjem iz Malega Loga, v naselju Hrib pa mu je pred banko pot zaprl voznik traktorja D. I.. Voznik kolesa z motorjem je bil poškodovan po glavi, kolenu in odrgnjen po drugih delih telesa, policisti pa so sodniku za prekrške prijavili oba udeleženca: traktorista zaradi izsiljevanja prednosti, mladega voznika pa zaradi neprilagojene hitrosti glede na razmere na cesti. NAPADLA POLICISTA IN UNIČEVALA GASILSKO IMOVINO .&-■■***«***-. OPEL ASTRA 1.'51 ----~~t> od 23.800 DEM ... . ............................. om VECTRA 1.61 Od 32.870 DEM W R0¥ Mnsrt. OPEL 0ME6A P.Öi od 18.937 OEM OPEL TIGRA 1.4i od 30.072: UEM OPEL CA1.1BRA 2.01 od 53,853 DEM OPEL FRONTERA?.01 E&Q3E f .f Pü j OPEL ÄSVKA 1.4 .v OPEL ASTRA 1.4 ŠVR ... ............_______ . OPLE AST RA 14 *i¥R KM, fr f Hm.) OPEL ASTRA..i.A.ßt 5V8 ................... OPH -ASTRA 1.4: &E KARAVAN ............... 0PR ASTRA 1.7 0 4VR ............... 0PR. ASTRA 1,7 0 KARAVA« .......... 0»Ež C0R5A 1.2 ................... • OPEL KADET f 5.4'KARAVAN . . . . . .. . . L.TJ4 t-95 t.iD.S i.m ,i..vn .l.«3 im č. EsTS ..... L;4 od 47.016 OEM ___.... IS.'DÖO OEM ..... H.5ÖD DEM ............ ?,? . SOD TJ E; .'.T........ it?..T00 M! 40 41 ,n SŠi*03 0 E« Til OPEL KADCTT i.7 D; W ....................L. .OPEL VECTRA l,f> 61 4VR . .................. ,■ L.4? _____ ........ 13.EDO tHH UrfeV>»feV»M», ».,<> b). 4VK ........... . > • -V. . .. , i i5tS40 OEM OPEL v h: 5 PA 1,6 U. Ck Rma) ............... . : E ,9S ..........- 74. m mn OPEL:.VECTRA: :6L 4VA R . .. . .. < .............. 1.41 .. ... MAM -DCM m.l VECTRA l.f> 61. S¥S ........-----L,, ........... E,91 .............. IS.SoO Dfn om. VELIKA ti* SE m. A6S ............... .... ... I .9? . 16.900 DEM OPEL VECTRA 1.8 f.E 4v« .............E,50 ........................ . 13.900 Oni 'VECTRA 2.0 01 ................i . L.92 ............ 17.500 OPEL VECTRA 2.0 Sl 5VR im. Mim.»} . «•> OPEC VECTRA 7.0 0i. OLEt VECTRA 2.0 &L 4VR OPEL -ÖHE6A 2.0 :. OPEL OMELA 2.0 6: OPEL. OMEGA ?.0 16V ...... OPEL 0MF.GA 2.0 E6V{kli«v«} . 1.L42 .MODLI 93; . . E.9T 20.90Q f-f.M . l.jm.. DEM . L.94 ............. 34,900 im L.94....../ DS.300 DEM n J:\W:Wl^TWF^TWirFTTW. AU A ffOHFfj ISA 1,8 TS ...._______________ . iOAun or SSLV:::; :r:..... AUDI JOO 2.3 ..........: .87 ......?7.800 DEM ? 7; 800 DEM “VA/ X X XAV .«A. ..... .................. EDftD MDWDEC 2,0 (ii.X OČB.»«)-.................1............ \ .H .................. 24.000 LEM EÖRÖ MONDE'0 1.8 UX (i.E Em a) __________________: i:Mi ;,.......! .. . lb. 500 DEM FOOD MCADLO K* 1S*' Sf* ............ ... . ... ..............' i .?> ........30.VOD SEP ! .95 l AL .. 1..93 M AF PMF0 75 :S HAT putno 75 S (Mima) , FIAT TH’O T.'F S ..... FIAT TIPO 1. F0PD «C-AÜL0 T .Äi 1 Vi St * FDBR F3CP«F t T ff Vli'P foro.FSC0RT karavan' .! ‘!!*v.L.......................1..9.T .............. \i,,m nm nmr ESC0R1 ..................................V....... l.n ....... . ■ ................... v...............iv U94 .. <. .VLLV.... 14.200 01« 15 A I T EMPRA LlM * r! SK .'/.l'/.ll L^ ‘ . LL Ul 900 »F H FIAT CR9MA 2.0 (fel tma) ............................. ! .0? ..............UMOM* RAF ONO *5 S ................ L.97 ..........................................9.2fiß i>EH WA5 TOLE0Ü 1.6 SL* (klima).............'.L.............E.94 ......... IHSOO MM SE5AT - rOLFOO 1.8 6LX (klitsa.) ......... STAT TLI ECO 1.8 RLX- (kH»*) VW PAS S A F L,» Ct , . ... VW PASSAT 1.6 CE KARAVAN.............. VW PASSAT 1.8 a. KARAVAN............ V M TASSA t 1.9 TO KARAVAN (ki»«,)} , VR OffTA'C 4kR .................... . VW K ITA jx 4VR;.. ... .,.. .................. nissan stiNNf 1.6 ........................ . HYUNDAI PONT " • . x • . ..X.,:-- . , •/.. peugeot m ti ............................ . . . <. C (TRČEN AX 5.4 PD ....... .......... ... ......, REN APU -5 CAMPUS ............. ... ... .. ...... .-.Li li L LUl? • >4 v...... in. SOv LEM E.94 ... ..... . ... . 13.900 MM (>95 -------o'.:.:';. 23.900 OEM - f-,92 .............>31. 58(f OEM • . . . 1.92 ............. 1S.2M5 m.M E -n .............. I8.?80 OEM ... L.93 ..................24,590 OEM ... L..HÖ ... ..,. :.g ;900 MM L. 8 / ...,,,,. . .... . :7; SOD DEM t. 9! 12.9CX; PCM ::::::: l.» ....... L..90 I..90 i ■ 8,600 OEM :::::::::: 10.2000EM MriViririi'iTmMBi TEL.: 061/851-447, 855-387 24. decembra je bila ribniška policijska postaja obveščena, da v bližini vrtca razgrajajo mladoletniki. Policista sta na kraju ugotovila, da so se razgrajači medtem preselili v bližnji lokal v Lep-ovčah. Policista je ob vstopu vanj hotel udariti z glavo mladoletni M.G., vendar seje policist odmaknil in napadalca zgrabil. V tem trenutku mu je na pomoč priskočil prav tako mladoletni M. A. Prišlo je do prerivanja med njim in policistoma, ki sta ga obvladala in ga odpeljala v "marico". Tedaj se je ponovno vmešal M.G., enega od policistov brcnil v glavo in pobegnil. A.M. so prepeljali v prostor za pridržanje in se vrnili po M.G., ki so ga našli zakljenjenega v WC istega lokala. Kolegu je zatem delal družbo v prostoru za pridržanje celih 48 ur, potem pa soju izročili preiskovalni sodnici v Ljubljani, ki se je fantov usmilila in jih v predbožičnem času spustila na prostost. Prazniki pa nanju očitno niso delovali pomirjevalno, saj sta s policisti ponovno imela opravka na novega leta dan. Poiskali so jih zaradi suma, da sta skupaj s kolegom F.D. na internem praznovanju novega leta v gasilskem domu v Dolenjih Lazih uničevala gasilsko imovino(vetrine, pokale, obloge...) in tako napravila za 120.000 tolarjev škode. V katkem času sta si tako prislužila kar dve kazenski prijavi na pristojno sodišče. VRNIL UKRADENO TORBICO 24. decembra so policisti dobili prijavo o kraji torbice iz ribniške cerkve. Faranka L. L jo je med obiskom oltarja pustila na klopi, ob vrnitvi pa je ni bilo več. Tatvine je bil osumljen romski otrok, vendar torbice policisti pri njem niso našli. Torbico je čez nekja časa vrnil neznanec, ki gaje zaradi kraje v cerkvi zapekla vest ali pa seje ustrašil policije. RAZBIJALI LE IZ OBJESTNOSTI 25. decembra so ribniški policisti dobili prijavo o razbitem steklu na ribniškem vrtcu in na koči pri Sv. Ani. Nikjer niso pogrešali vrednejših stvari, za storilci pa še poizvedujejo. Neznanec je dva dni kasneje razbil tudi steklo na oknu poročne dorane v ribniškem gradu. Skozenj je zalučal železni pokrov svetilke, ki so ga policisti našli v dvorani. 8. janurja se je naribniško policijsko postjo pritožil Ž.J. Dva otroka naj bi mu s kepami preko Bistrice razbila steklo na oknu stanovanjske hiše, o objestnosti neznynaih otrok pa je bil obveščen tožilec. RAZGRAJA TVO ZAKUUEIL S PADCEM PO STOPNICAH 28. decembra so ribniški policisti intervenirali na Kolodvorski ulici, kjer seje do matere nasilno obnašal sin. Še pred prihodom policistov pa je padel po stopnicah in se tako poškodoval, daje potreboval zdravniško pomoč. IZPRAZNIL DENARNICO ZAGORELO V GORNJIH LO INAH 28. decembra je prijavila tatvino denarja uslužbenka ribniške upravne enote A.D. Neznanec je izpraznil denarnico, ki jo je imela v torbici na stolu, in jo oškodoval za 29.500 tolarjev. ODNESEL TELEFON 30. decembra je obiskal stanovanjsko hišo na Gorenjkski cesti 67 nepovabljen gost. Vstopil je kar skozi vhodna vrata in odnesel s sabo telefon iz predsobe ter verižico iz omare v dnevni sobi, ki pa mu je na poti iz hiše na srečo lastnice L. L. izpadla. Stanovalce je oškodoval za okrog 50.000 tolarjev, za njim pa še poizvedujejo- KROGLA NAŠLA POT V DNEVNO SOBO Na silvestersko popoldne so ribniški policisti dobili prijavo občana iz Dolenje vasi, da mu je nekdo ustrelil v stanovanje skozi okno. Pri ogledu so ugotovili, da gre za kroglo iz lovskega orožja, kije končala v zidu 2-3 m od mesta, kjer je hči prijavitelja gledala televizijo. Policisti so ugotovili še, da je krogla v loku priletela od dobrih 600 m oddaljene lovske koče v Dolenji vasi, kjer so tamkajšnji lovci streljali v improvizirane tarče. Lovcem so zasegli orožje, kroglo pa poslali na balistično ekspertizio, da bodo odkrili strelca, ki ga čaka kazenska prijava zaradi povzročitve splošne nevarnosti. OPOZORILO NI ZALEGLO 30. decembra so v gostinskem lokalu na Bregu pri Kočevju brez kakršnega koli razloga začeli razbijati inventar B. D., T. F. in R. M. Goste so tudi izzivali k pretepu, policisti pa sojih napotili domov. Opozorilo pa ni zaleglo, saj je ista druščina ponovno začela z izgredi v istem lokalu, zato so zadnji dan starega leta počakali v prostoru za iztreznitev na kočevski policijski postaji. NOVOLETNA SAMOOSKRBA Na novega leta dan so kočevski policisti dobili prijavo o vlomu v Kino bar, kjer so se neznanci oskrbeli z večjo količino cigaret in alkoholnih pijač. Vlomilcem so blago zasegli in jih kazensko ovadili. Za neznancem, ki je iz osebnega vozila v Stari Cerkvi odnesel avtoradio Blaupunkt, pa še poizvedujejo. Policisti iščejo tudi tatu dveh ovac iz hleva v Mali gori, ki sta zamenjale lastnika 2. januarja. Dan kasneje pa so se z živalmi, tokrat divjimi, okoristili krivolovci. Med Mozljem in Livoldom ter na območju Koprivnika so policisti našli ostanke dveh košut, o krivolovu pa še zbirajo obvestila. PREMETAL POSLOVNI PROSTOR 6. januarja je bilo vlomljeno v podjetje last E.P. na Kolodvorski cesti v Kočevju. Neznani storilec je vlomil vhodna vrata, razmetal pisarno in poškodoval opremo. Lastnik policiji ni še sporočil, ali je vlomilec tudi kaj odnesel s sabo. PONAREJENI DOKUMENTI 8. januarja so kočevski policisti obravnavali mladoletnika P.P. iz Ljubjane, ki je vozil osebni avtomobil R Clio s ponarejenimi dokumenti za to vozilo. Zasegli so ga, mladoletnika pa predali kriminalistom. 5. januarja je v G. Ložinah zagorela starejša stanovanjska hiša. Požar je pogasilo 20 gasilcev , policisti pa izključujejo krivdo druge osebe. Zagorelo naj bi v dotrajanem dimniku sicer nenaseljene hiše. NASILNI BREZ RAZLOGA 7. januarja je malo po L uri ponoči K. M. brez vzroka udaril P. P. na parkirnem prostoru pred diskoteko Jutro. Dejanje bo moral obrazložiti sodniku za prekrške. 8. januarja je P.E. iz Retij prijavila ribniškim policistom, da je sosed večkrat udaril po strehi avtomobila in ga poškodoval. Policisti bodo ustrezno ukrepali, ko bodo raziskali vse okoliščine. 8. januarja je P. A. potožila ribniškim policistom, da jo je brez vzroka udarila H. N., pri kateri je bila honorarno zaposlena. Pred sodnikom za prekrške bo najbrž opozorjena, da se odnosov ne urejuje na ulici s fizičnim nasiljem. ŽRTEV ŽLEDA 9. januarja je prijavil prometno nesrečo S.M. iz Goriče vasi. Z vozilom je v Ortneku trčil v drevo, ki gaje na cesto podrl žled. 11. januarja se je na cesto Žlebič-Nova vas odtrgalo kamenje, ki pa na srečo ni povzročilo prometne nesreče. Cestno podjetje je cesto takoj očistilo. PREPOZNO ZAVIRAL 9. januarja je J. L. iz Griča nameraval z magistralne ceste zaviti na stransko cesto v Dolenje Laze. Za njim je z neprilagojeno hitrostjo pripeljal J.E., tako da je v trčenju nastalo za 300.000 tolarjev škode. IZSILIL PREDNOST 1L januarja je na Ljubljanski cesti v Kočevju M. R. zapeljal na prednostno cesto in izsilil prednost vozniku P.P. . V trčenju je nastalo za 3000.000 tolarjev škode. PREHITRO PO STARI CERKVI 11. januarja je med vožnjo po lokalni cesti v Stari Cerkvi voznik G.R. zaradi neprilagojene hitrosti nenadoma zavil v desno v nasproti vozeče vozilo Š.A. in obema napravil za 150 tisoč tolarjev škode. TRGOLES diOiOi Klinja vas 7, Kočevje odkup lesa, razrez in prodaja rezanega lesa in elementov Odkupujemo gozdne Sortimente jelke/smreke in vseh vrst listavcev Oglasite se na sedežu podjetja ali na tel. 855-172, kjer boste dobili vse informacije. Lastninjenje Melamina RAZREŠILI ZAPLETENO FORMULO LASTNINJENJA Kemična tovarna Melamin je kot kaže edino družbeno podjetje na našem koncu, ki se je odločilo, da bo del svojega kapitala olastninilo tudi z javno prodajo delnic. Vpisovanje in vplačevanje delnic je potekalo med 26. oktobrom in 24. novembrom, podjetje pa je računalo na čim večjo razpršenost delničarjev, kar bi zaposlenim omogočalo večji nadzor nad podjetjem. V podjetju pričakujejo, da bo proces privatizacije zaključen letos spomladi. Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo je program lastninskega preoblikovanja podjetja odobrila že v začetku julija lani. 20 % tega kapitala je po programu lastninjenja interno razdeljenega za certifikate med delavce in bivše zaposlene, 40 % kapitala je bilo prenesenega na državne sklade, 14 % pa so si delavci podjetja rezervirali za notranji gotovinski odkup v prihodnjih štirih letih s 50 % popustom. Za novembersko javno prodajo je tako ostalo 26 % kapitala. Delnice so nakupovali predvsem z vlaganjem certifikatov, ki so ostali pri notranji razdelitvi. Z javno prodajo delnic za certifikate je individualne lastnike dobilo še dodatnih 6 % kapitala, preostalih 20 % Melamina pa si bo razdelilo 21 pooblaščenih investicijskih družb, ki so si s certifikati rezervirale svoj delež v podjetju. Družbe so zaradi presežnega vlaganja certifikatov tudi povzročile dvig vrednosti certifikata za 30%, kar z drugimi besedami pomeni, da so tako družbe kot občani za vloženo vrednost certifikatov dobili za enak odstotek manj delnic. Zaposleni, bivši zaposleni in sorodniki so zaradi visoke vrednosti kapitala (788 milijonov tolarjev po uradnem cenilcu) torej uspeli zbrati okrog 40% lastninski delež v Melaminu, ostalo podjetje paje v lasti raznih državnih in investicijskih skladov. Dobiti mora še drugo soglasje agencije za privatizacijo, kot delniška družba pa bo predvidoma začelo poslovati v marcu. Melamin je torej uspešno rešil precej zapleteno privatizacij ko formulo, ki je bila zaradi javne prodaje delnic še posebje pod budnim nadzorom. Javnosti se je predstavil tudi s posebnim prospektom, v katerem je navedel zanimive poslovne podatke in prognoze, npr: ♦ od leta 1989je seje število zaposlenih iz 378 zmanjšalo na 276 konec leta 1994 ♦ v letu 1994 je bila raven plač v Melaminu 4,5 % pod slovenskim povprečjem ♦ v letu so 1994 so povečali prizvodnjo za 27 %, največ pri filmih in platnih ♦ v raziskovalno-razvojne potrebe bodo investirili 635 000 DEM ♦ v letu 1995 načrtujejo 84 milijonov tolarjev neto dobička, naslednje leto pa že okrog 110 milijonov S.H. HONEY MOON MODl&TIN TRGOVSKI CEMTER rjovi 1 Pf] 1, Piovo mesto tel. 068/324-222 in 323-169 Nudimo vam: • izdelovanje in posojanje poročnih oblek, ki jih prilagodimo stranki • posojanje oblek za maturo, obhajilo, birmo in ostale svečane priložnosti • rokavice, konfeti, tančice lesna industrija kočevje prodajno razstavni salon Vse za opremo vašega doma: 0 predsobe, jedilnice, kuhinje, mladinske sobe, dneven sobe, spalnice, sedežne garniture 0 pisraniško pohištvo 0 zavese, narejene po meri Domači proizvodni program po najnižjih cenah in ostali programi po konkurenčnih cenah! Možnost nakupa na 6 obrokov.Nad 100.000 SIT 5% obresti. Novomeška 5, Kočevje, tel. 853-211 Iz pekovske košare prkarne AJDIČ: vsak dan sveže: KRUH: bel, črn, ržen, koruzni, .. AJPIC ovsen in pisan (mešanica koruznega, belega in rženega), PEKOVSKO PECIVO, OREHOVI POLŽKI, ŠTRUKLJI enkrat tedensko ali po naročilu: KROFI, FLANCATI po naročilu tel. 866-154: TORTE, ODOJKI novo ob sredah: AJDOV KRUH Z OREHI Pekarna AJDIČ Sodražica, ZLATI KLAS Ribnica, MARKET T Dolenja vas. Samopostrežba in TC BRIŠKI Ko . ve. KUKELJ Velike Lašče. STORITVENO PODJETJE ^profesional d. o. o. Marjan Zlodej Podgorska 4. Kočevje, delavnice Reška ZSInovil Itas. tel 854-331 • vzdrževanje vseh vrst industrijskih strojev (stružnice, preše, škarje, mostovni žerjavi) • servis bele tehnike, malih gospodinjskih aparatov in električnega ročnega orodja • servis batnih kompresorjev Trudbenik in Ceccato-Kozama • servis in prodaja vijačnih in batnih kompresorjev ter medicinskih brezoljnih kompresorjev - zagotovljeni rezervni deli • dodatna oprema in razna pnevmatska orodja • tlačne sklopke (stikala) od 80 DEM dalje Delovni čas od 8. do 15. ure. Janez Debeljak ZMAGOVALEC 6. RAZSTAVE DRUŽINSKIH JASLIC V atriju ljubljanskega magistrata je Kmečki glas organiziral šesto leto zapored razstavo najbolj domiselnih jaslic, ki se je zaključila 21. decembra pravkar minulega leta. Dobitnik prve nagrade je bil prof. JANEZ DEBELJAK iz Ribnice. "Decemberski predbožični čas je čas miru in tišine. Priložnost, da se človek zbere, poglobi vase in prisluhne svojim vzgibom, Željam, ustvarjalnosti. Božični čas je zaznamovan tudi z zunanjimi znamenji in eno od teh so jaslice: izdelek, ki se deduje in bogati iz roda v rod, poraja iz ljudske domišljije, v nešteto različicah, zmeraj novih in zanimivih. Razstavljene jaslice, tako različne po slogu in izdelavi, vse pa narejene domiselno in spretno, všečne ali pa že kar namerno okorne na pogled, imajo pomembno skupno značilnost: narejene so z neprikrito ljubeznijo in toplino, z dobrimi mislimi in željami ustvarjalcev, da bi ljudje ob njih začutili harmonijo in srečo, ki jo prinašajo prazniki...", je med drugim zapisala v Kmečki glas Vlasta Kunej. Da njeno razmišljanje drži, je potrdil tudi prof Janez Debeljak z besedami: " Po ribniško bom rekel, da sem vesel, da me je danes Bog pogledal skozi 'tavelko' okno. Moje jaslice so spomin na otroštvo, na čas, ko smo jih vsako leto v adventu izdelovali vsi člani družine. Nikdar ne bom pozabil svetlobe, ki je prihajala iz kota sobe, kjer so bili na mahu postavljeni Jezušček, Marija in Jožef..." Utemeljitev prve nagrade: "Jaslična ŽUPNIJSKE JASLICE RIBNIŠKE CERKVE Jaslice Župnijske cerve Ribnica z vsemi cerkvami v fari so iz leta v leto bogatejše, lepe pa so tudi kot božična voščilnica. skupina je stilizirana, zanjo je avtor uporabil kar pet različnih vrst lesa: hruševega, javorovega, slivovega, orehovega in hrastovega - to daje celotnim jaslicam mehko barvno raznolikost. V ploskovite figure je vnesel igro svetlobe in sence, luči in teme, luč, usmerjena v figurico Jezusa, pa simbolično nakazuje pot k svetlobi." Prva nagrada prof. Janeza Debeljaka nikakor ni presenečenje za vse nas, ki ga poznamo. Človek, kakršen je on, bi si v življenju zagotovo prislužil že lepo število nagrad, če bi se le prijavil na tekmovanja (in če bi le-ta obstajala) za ničkoliko reči, ki jih je v svojem življenju že počel, dorekel in izpeljal na svoj edinstveni, globoko človeški in razumevajoč način. Številne generacije šolarjev se ga spominjamo kot edinstvenega pedagoga in slavista, ki je v slehernem od nas zapustil dragoceno sled - ljubezen do materinega jezika. Ribničani ga poznamo kot dobrega organizatorja različnih kulturnih prireditev, muzejskega vodnika, dobrega retorika in pisatelja, ljubitelja narave... Naj zaključim po ribniško: Bog je tistega dne, ko se je prof. Debeljak iz rodnih Lašč odpravil živet v Ribnico, pogledal Ribničane skozi 'tavelko' okno. Pa ne samo to. Zdraven se je zagotovo še na široko zasmejal, vedoč, kakšno veliko doto nam je dal... VAŠ INTERVJU št.112 Tadej Tomšič \r v NAJMLAJSI CLAN BIG BANDA Z NAJBOLJ ČLOVEŠKIM GLASBILOM Kadar slišimo za našega človeka, da je uspel v tujini, smo ponosni. In če je to mlad, talentiran jazz saksofonist, ki natanko ve, kako se stvarem streže, pa še tolikanj bolj. Mladi Tadej, ki je po letih komaj dobro dopolnil 23 pomladi, je po svojih dosedanjih življenskih in glasbenih izkušnjah odrasel, skorajda zrel umetnik. Zrelost, ki je pri vrhunskemu glasbeniku še kako pomembna, pa ti lahko dajo le življenske izkušnje in življenje samo. Pravijo, da je z glasbenikom tako: šele ko preide mejo vadbe (tehnike), takrat potem dejansko igra. Igra sebe in iz sebe, igra o sebi in zase... Tadej je mejo vadbe že prešel. Zdaj je pred njim najtrši del, takšen, ki loči tehnično dovršenega saksofonista od neponovljivega umetnika, ki zna delček sebe preliti prek saksofona do ušes še tako zahtevnih sladokuscev. Da spada Tadej med druge, je dokazal že mnogo prej, uradno pa v začetku lanskega septembra, ko so ga k stalnemu sodelovanju povabili in sprejeli pri nas zagotovo največji mojstri na glasbilih - Big band RTV Slovenije * Vaša družina je značilno muzikalna. - Tadej: Oče je odličen glasbenik. Na harmoniko igra že od nekdaj in dobro mu gre od rok. Vedno si je želel študirati glasbo, pa zato ni imel pravih možnosti. Tudi mama ima 'glasbo v ušesih', saj zelo lepo poje in ima tudi odličen posluh. Zaradi njiju sem tudi sam postal lastnik absolutnega posluha. Zagotovo sta oba vplivala na naju s sestro, da sva se odločila za glasbeno pot. Tudi sestra Jasmina namreč končuje srednjo glasbeno šolo v Ljubljani - smer teorija. Za našo družino pa je značilno še nekaj: tako oče Anton kot mama Marta (Tomazinova), sta po srcu Ribničana, čeprav sta si lep dom us-tavrila v Kočevju. *V glasbeno šolo.si se vpisa dokaj potem tudi sam poučeval. Z njegovo pomočjo sem hitro napredoval in delal po dva letnika letno. Poleg staršev mi je prav g. Rančigaj stal ob strani in me podpiral tudi v kasnejši odločitvi, da bom s študijem glasbe nadaljeval, sprva na srednji glasbeni šoli v Ljubljani, kasneje pa tudi v Gradcu. * Kaj te je gnalo na študij v Gradec? - Tadej: Predvsem dejstvo, da pri nas tovrstnega visokošolskega študija preprosto ni. Po končani srednji glasbeni šoli - smer klarinet, sem se sam pozanimal, kako kaže z nadaljevanjem študija. Seveda sem najprej opravil sprejemne izpite na ljubljanski Akademiji za glasbo. V Gradcu je bil študij zame v tistem času čista iluzija, saj imajo zelo visoke kriterije vpisa, sprejmejo pa jih zelo malo. Tudi dejstvo, da si na to šolo želijo glasbeniki iz vse Evrope, mi ravno ni dopuščalo kakšnega posebnega optimizma. Kljub vsemu pa sem šel na sprejemne izpite za študij jazz saksofona, saj sem ga sam v tem času naštudiral. Od devetnajstih kandidatov iz vse Evrope smo bili sprejeti trije: Nemec iz Hamburga, Italijan iz Venecije in jaz - iz Kočevja. Težko je bilo mojim kolegom dopovedati, kje se nahaja Kočevje... pozno... -Tadej: Seveda sem muziciral že mnogo prej, predvsem na očetovo harmoniko, v šestem razredu osnovne šole pa sem se odločil, da se vpišem v glasbeno šolo. Za klavir, ki sem si ga sprva želel igrati, sem bil že prestar. Tako mi je gospod Rančigaj svetoval klarinet, katerega me je * Za tabo je tri leta uspešnega študija na eni najbolj elitnih evropskih šol... - Tadej: Po treh letih študija na Visoki šoli za glasbo in upodabljajoče umetnosti v Gradcu sem z odliko končal prvo stopnjo študija. Po prvem letniku šolanja v tujini sem začel dobi- vati slovensko Zoisovo štipendijo, avstrijsko štipendijo pa lahko tujci zaprosimo po končani prvi stopnji študija. Po treh letih življenja v Gradcu sem si letos privoščil razkošje, da hodim v Avstrijo le na izpite, sicer pa med tednom živim v Ljubljani, kjer intenzivno sodelujem pri več glasbenih projektih... * Si stalni član elitnega Big banda... - Tadej: Že prej smo občasno sodelovali, letos pa sem dobil vabljivo ponudbo ljubljanskega Big banda, ki je brez dvoma v vrhu slovenske tovrstne glasbe, naj se jim pridružim. Pravzaprav me je k sodelovanju povabil g. Lojze Kranjčan osebno, kar sem si štel v veliko čast, saj ga kot glasbenika izredno cenim. Tako sem od septembra zaposlen pri ljubljanskem RTV kot stalni član Big banda, kjer igram na mestu L tenorsaksafonista-solista. * Kako poteka tvoj običajni delavnik? - Tadej: Od devetih do enih imam vsakodnevno vadbo na RTV v studiu 14. Če imamo zvečer nastop, potem seveda dopoldne ni službe, sicer pa imamo približno na dva dni vaj snemanje... December je bil kar naporen, saj smo imeli precej nastopov. Pred kratkim smo imeli nastop v Gorici in v Celovcu, kjer smo igrali na slovenskem gala plesu... Kot posameznik tudi precej sodelujem z našimi vodilnimi pevkami in pevci, npr. z Alenko Godec, Mio Žnidarič, Otom Pestnerjem... * Z Big bandom si verjetno večkrat na turnejah po tujini... - Tadej: Res smo igrali že v različnih tujih deželah, tako da sem z njimi igral v Avstriji, Italiji, Nemčiji, na Nizozemskem, Češkem... Drugo leto gremo z Big bandom na gostovanje v Boston... Tudi drugod po svetu imajo osrednje televizije svoje big bande. Tovrstni Meni se je oz. se mi še ponuja možnost sodelovanja z berlinskim Big bandom... * Boš po končanem magisteriju ostal v tujini? - Tadej: Jeseni se mislim zopet nastaniti v Gradcu in v približno dveh letih magistrirati iz jazz saksofona. Ker se mi odpira kar nekaj mamljivih možnosti za delo in življenje, se še nisem dokončno odločil, kje in v kakšni obliki bo potekalo moje nadal-nje življenje in kariera. Pustil bom času čas in se odločal takrat, ko bom imel kaj bolj konkretnega v rokah... Zaenkrat je pred menoj še precej študija in veselim se tega... * Kakšno glasbo pa sicer poslušaš? - Tadej: V preteklih letih sem poslušal vse zvrsti glasbe, saj moraš poznati tako pop in klasiko kot rock in blues, že zaradi splošne izobrazbe... Vsa ta obdobja sem nekako prerastel in zdaj poslušam zgolj in le jazz. Tudi izven delavnega časa se namreč ukvarjam z glasbo. Pred kratkim sem ustanovil svoj ansambel Saxtet, ki ga sestavljamo štirje saksofonisti iz Big banda, za katere tudi pišem in aranžiram skladbe. ansambli že obstajajo drugod po svetu, pri nas pa je to prvi poskus ansambla, ki ga sestavljajo samo saksofonisti... * Kako občutiš saksafon? - Tadej: Pravijo, da je to inštrument, ki je po barvi zvoka najbližji človeškemu zvoku. To drži, še več: med igranjem nanj se lahko čuti trenutno razpoloženje tistega, ki iz njega zvoke. Lako so veseli, jokavi, tihi, žalostni, razmišljujoči... Zvok mojega saksofona je pravzaprav slika moje osebnosti Dogaja se mi, da se z instrumentom stopim v eno celoto, kar je najlepša stopnja muziciranja, ki jo je mogoče doseči. * Kaj pa počneš, kadar se tako ali drugače ne ukvarjaš z glasbo? - Tadej: Večkrat se zapeljem domov v Kočevje, kjer imamo ob hiši teniško igrišče. Poleg tenisa imam rad tudi ture z gorskim kolesom, predvsem pa sem strasten alfist Tisti, ki me poznajo, že vedo, kaj je to, za vse ostale pa moram še dodatno razložiti: obožujem avtomobile znamke ALFA ROMEO. Trenutno vozim alfo 164, ob bolj prijaznem vremenu pa vozim športni dvosed alfo Spider, ki pooseblja zgodovinski razvoj avtomobilov Alfa Romeo in je za ljubitelje alf prava trofeja. Ljubezen do alf je v naši družini tradicionalna in sem jo najbrž podedoval po očetu, ki že več kot dve desetletji prisega nanjo... Darja D. Hafnar POSLOVNA STRAN št. 112 J RAČUNALNIŠKE NOVICE (5) Pozdravljeni! Nadaljevanje iz prejšnje številke Novih Novic, Programska oprema (Software) Vsi govorimo o računalniku, s tem največkrat mislimo na sam računalnik (plastične škatle in tisto kar je v njih) ter na programe, ki so v računalniku. Zavedati se moramo, da nam sama strojna oprema (računalnik) brez programov ne pomeni nič, saj So programi tisti s katerimi rač. šele “oživi”. Pomembno pa je tudi to. da moramo te programe kupiti, tako kot rač., če jih seveda ne “ukrademo”. Programsko opremo grobo delimo na: OPRACUSKE SISTEME ter USLUŽNOSTNE PROGRAME (programi s katerimi dejansko delamo). OPERACIJSKI SISTEM (OS) nam šele “oživi” rač., tako da se sploh kaj izpiše, ko rač, prižgemo. Najpogosteje uporabljeni OS v Sloveniji so: (MS)DOS, MS-Windows in OS/2. Cene teh OS se gibljejo med 10,000.00 in 25,000.00 SIT. Po zakonu pa je določeno, da mora imeti vsak rač. svoj OS. Zato bodite pri nakupu rač. zelo pozorni, saj gre tukaj za Vaše dobro (stranke), ker zakon predvideva tudi sankcije zoper kršitelje. Naj omenim še to, da pri nakupu rač. z imenom (IBM, Digital,...) stranka dobi OS že naložen, kar pa za No-Name rač. to vedno ne velja. USLUŽNOSTNI PROGRAMI pa se naprej delijo na več vrst: programi za obdelavo besedil (MS-WORD, MS-WORKS, AMI PRO, WORDPERFECT, ...); 0 programi za preglednice (MS-EXCEL, QUATTRO PRO, LOTUS 1-2-3,...); podatkovne baze (MS-ACCESS, MS-FOXPRO, PARADOX, ...); 0 igre (Tetris, Cyberia, MS-Flight Simulator,...); 0 namenski programi (programi za knjigovodstvo, razni finančni programi, prevajalniki,...); ostalo: NADALJEVANJE NASLEDNJIČ: USLUŽNOSTNI PROGRAMI Vse blagovne znamke pripadajo njihovim pravnim lastnikom! IBM Aptiva Pentium 75MHz, 8MB, 540MB HD, Video lMB,MONITOH 14' miška, tipkovnica DOS, WIN, MS WORKS * Cena 199.999-SIT mmm Canon NEC Microsoft’ CANON BJC - 4000, BARU NAMIZNI TISKALNIK HITRO ČRNO-BELO TISKANJE [AVTOMATSKI PODAJALEC PAPIRJA * Cena 64,525.00 SIT Cene ne vsebujejo 5% TRD! PRONEKO Gorenjska c. 7, RIBNICA, tel./fax.: 860 - 660 Rudniška separacija BAR-KLUB IMA VSA SOGLASJA Eden od bivših traktov nekdanje separacije je propadal 20 let, vendar to nikagor ni posebej motilo. Ko ga je novi lastnik toliko popravil, da ne bi razpadal naprej, so se njegovi 'skrbniki ' takoj oglasili. V zadnji številki Novih novic smo poročali s tiskovne konference konzorcija podjetnikov in strokovnjakov s področja alternativne medicine, ki pripravlja projekt zdravilišča na območju rudniškega jezera. V njem smo povzeli tudi informacijo, ki nam jo je po končani konferenci posredoval predsednik tamkajšnje KS Salka vas, da se je krajevna skupnost uprla nelegalnim poskusom preureditve dela rudniških objektov v diskoteko s strani nekega drugega podjetnika. Ta drugi podjetnik je menil, da se s takšnimi neobjektivnimi izjavami krajevnega funkcionarja zavaja javnost in povzroča poslovna škoda, zato smo se odločili, da predstavimo javnosti tudi podjetnikovo plat resnice. Podjetnik Emil Malinovič iz Kočevja je s partnerjem že aprila lani na dražbi odkupil od Itasa enega od objektov bivše rudniške separacije v obsegu 15 xl5 m s pripadajočim zemljiščem. Objekt je odkupil z namenom, da v njem uredi dnevni bar-nočni klub in je takoj tudi pristopil k zbiranju soglasij in ustrezne lokacijske dokumntacije za to dejavnost. Med temi soglasij! je pridobil tudi soglasje KS Šalka vas in soglasje občinskega organa za spremembo namembnosti, po katerem je dejavnost v skladu z urbanistično zasnovo območja in prostorsko ureditvenim načrtom. Lastnika zemljišča in bodoči investitorji tako čakajo na izdajo lokacijskega in gradabenega dovoljenja, da se bodo lahko lotili funkcionalnih sprememb na objektu. V času od nakupa objekta in urejanja dokumentacije sta lastnika počistila odpadke iz parcele in objekta ter ga zavarovala tako, da ga ne zamaka meteorna voda ter da vanj ni več mogoč vstop. Menita, da s tem nista funkcionalno posegala v objekt in da sta ravnala kot dobra gospodarja, saj sta preprečila le nadaljne razpadanje in poskrbela za varnost. "To je morda motilo nekatere vodilne v KS Salka vas, vendar to ne spremeni dejstva, da je KS kot celota že dala soglasje za spremembo namembnosti objekta. Opravljen je bil tudi lokacijski ogled, kjer ni bilo ugotovljenih neskladnosti z veljavnimi občinskimi akti, zato so po mnenju Malinoviča izjave predsednika KS Šalka vas neresnične in zlonamerne, vse dejavnosti za preureditev objekta v dnevni bar- nočni klub pa potekajo legalno. Gre za veliko investicijo, pri kateri si investitorji ne morejo dovoliti nepremišljenosti, ki bi se jim lahko maščevala, tako kot je bila na našem koncu še kar pogosta praksa pri legaliziranju podobnih dejavnosti. Na lokaciji sedanje separacije naj bi se ne zbirali mladoletniki temveč gostje, ki zahtevajo višji standard uslug. Ker ne bo deloval kot diskoteka temveč kot klub v najboljšem pomenu besede, ki ga v Kočevju in okolici ni, Malinovič meni, da ni razlogov za bojazen bližnjih in daljnjih sosedov, da bosta motena njihov mir in posest. S. H. I Erems* p°djetjezatrgovino Im Em O I Im VI IN POSLOVNI INŽENIRING KOČEVJE, ROŽNA UL. 39, TEL.:853-041, 853-306, FAX 853-410 ODKUPUJEMO HLODOVINO IGLAVCEV IN LISTAVCEV, DRVA, GOLI TER CELULOZNI LES PRODAJAMO KLASIČNI IN LAMELNI HRASTOV PARKET PO ZELO UGODNIH CENAH V INFORMACIJE NA TEL.. 853-306. 853-645 J □ Electrolux NAJVEČJI PROIZVAJALEC BELE TEHNIKE V EVROPI SEDAJ S SVOJIM PROGRAMOM PRISOTEN TUDI V SLOVENIJI! mm Prihodnost Jq našla svoj dom Hladilnik z enimi vrati model ZFC 162 T, neto 107 I, zamrzovalnik 19 I, dimenzije 85x50x60 Cena: 39.900 SIT Zamrzovalna skrinja model ZA 210 C, neto 200 I, dimenzije 89x75x65 Cena 49.500 SIT Pralni stroj model FL 441 C, 400 o/min, boben 42 I, dimenzije 85x60x52 Cena: 59.600 SIT Pralno-sušilni stroj model WD 832 C,14 programov, 800 o/min, dimenzije 85x60x57 Cena 99.000 SIT Pomivalni stroj model ZW 416,12 pogrinjkov, 4 programi, dimenzije 85x60x57 Cena: 86.000 SIT Sesalnik model PBZ 1620 1000 W, mikrofilter, 86 dB Cena: 15.900 SIT 0] Electrolux Inteligentna zamisel s Švedske Hladilnik z enimi vrati model ER 2322 C, neto 190 I, zamrzovalnik 20 I, dimenzije 124x54x57 Cena: 61.000 SIT Hladilnik z dvoje vrati model ER 2821 B, neto 196 I zamrzovalnik 65 I dimenzije 160x54,5x60 Cena 85.700 SIT Pralni stroj model EW 506 S, 500 o/min, boben 37 I, dimenzije 85x60x42 Cena: 73.400 SIT Pomivalni stroj model ESF 472, 8 pogrinjkov, 7 programov, dimenzije 85x45x60 Cena: 87.600 SIT Sesalnik model Z 65 za suho, mokro sesanje in šamponiranje, prostornina 36 I Cena: 34.900 SIT IDEAL CENTER RUSS d.o.o., Ribnica, tel.860-652 IDEAL d.o.o., Stari trg pri Ložu, tel. 707-812 KOVINAR - KOVINOTEHNA, Kočevje, tel. 853-621 L PRISPEVEK GRMADARJEV K STRATEGIJI RAZVOJA OBČINE RIBNICA Na pobudo župana občine Ribnica g. Tanko Jožeta je TD Grmada Velike Poljane - Ortnek sklicalo sestanek, na katerem naj bi analizirali stanje turizma v našem kraju in postavili smernice za nadalnji razvoj te danes obetajoče gospodarske panoge. Obetajoče pa samo za tiste, ki so pripravljeni delati in izkoristiti naravne danosti, ki jih v našem kraju ni malo. Da se na naši Grmadi v zadnjem času le nekaj bolj spodbudnega dogaja, je bilo potrdilo povabilo naše nove upravnice ga. Ivanke Ivelič in moža Mira, da naj bo sestanek o turizmu v domu na Grmadi. Skrbel nas je novo zapadli sneg, ki ga je dan pred sestankom zapadlo kot v starih dobrih časih, zato smo z veseljem sprejeli vabilo predsednika KS g. Strnad Toneta, da imamo sestanek lahko tudi v OŠ na Vel. Poljanah. Tisto obetajoče in pripravljenost za delo pa je bilo namenjeno našemu novemu upravniškemu duetu, saj nas je široka pot od parkiriščanad vasjo Vrh nad Poljanami pa do doma na Grmadi prepričala o njunem namenu, da se držita dogovorjenega. Dom na Grmadi je bil okrašen z meter debelo snežno odejo. Bralca želim seznaniti, daje naš upravniški par v začetku novembra prevzel v upravnikovanje dom na Grmadi. Vsaj zaenkrat ugotavljamo, da je dom danes oskrbovan tako kot smo si že dolgo želeli. Živa glasba ob petkih in sobotah v decembru, bogat in pester jedilnik z izbranimi vini, pecivo in pa prijazna beseda so popestrili prihod novega para, ki sta s hčerko Korlinco in sinom Robijem, vsaj zaenkrat vzela dom na Grmadi kot svoj vikend. Če pomeni dobra udeležba samega sestanka tudi povečano aktivnost na turističnem področju, potem je bil to zelo spodbuden začetek. Po uvodnem pozdravu predsednika TD Grmada g. Škulja se je razvila izredno široka razprava. Vsak od udeležencev je podal svoj pogled sedanjega stanja turizma v našem kraju in pa možnost razvoja. Zanimivosti na področju turizma v KS Vel. Poljane - TD Grmada Organizirano delovanje na področju turizma ima na našem koncu 40-letno tradicijo, saj te dni mineva toliko let od ustanovitveTD Grmada, katere večina članov je iz KS Vel. Poljane. Naš kraj ima izredno lepo lego naših vasi, bogate gozdove, travnike, divjad, gobarske terene, veliko zdravilnih zelišč itd. Ortnek je izhodišče za mnoge lepe peš poti: na Grmado, Ortneški grad. Sv. Gregor - Slemena, Kamen vrh. Sv. Ano itd. Avtobusni postajališči sta v Dolnjih Podpoljanah in Ortneku. Tu je pošta, železniška postaja, trgovina, pizzerija Vinija z 51 sedeži, okrepčevalnica Marija Prijatelj, ki nadaljuje tradicijo več kot 100 let stare gostilne, v kateri je prostora za 70 gostov. Dom na Grmadi (878 m) lahko gosti do 70 gostov. Lovski dom naše Velikopoljanske lovske družine je sicer zaprtega tipa, nudi pa lahko tudi prenočišča svojim lovskim partnerjem. Od ostalih zanimivosti iz našega konca naj omenim še: - Cerkev sv. Tomaža na Vel. Poljanah, zgrajeno v 13. stol. z znamenito fresko Luksurije -detomorke iz 16. stoletja. Tu je tudi krajevno pokopališče, kjer je pokopan tudi zgodovinar dr. Metod Mikuž. Bil je prvi vikendaš v našem kraju, kateremu se je do danes pridružilo več kot 20 vikendov. - Ortneški grad (757 m) - stari grad - je zgrajen leta 1161. V 17. stoletju so sezidali še grajsko kapelo Sv. Jurijaz znamenito sliko mojstra HGG, ki jo danes hrani Narodna galerija v Ljubljani. - Kraško jamo imamo pod vasjo Finkovo, potok, ki teče po Ortneški dolini Tržiščica (raki in postrvi) pa v Žlebiču izgine v ponikvi TEN-TERA. - Francetov bivak pri vasi Bukovec, kjer je del zapuščine fotoamaterja, glasbenika in prijatelja narave Franceta Modica. - V našem koncu so bili rojeni možje, ki jih je navdihovala ribniška dolina, kot je zapisano v monografiji "Ribnica skozi stoletja" (izšla leta 1982) Andrej Andoljšek, rojen na Vel. Poljanah (1827-1882) - duhovnik in nabožni pisatelj, služboval tudi pri škofu Baragi. Žiga Liehtenberg (1688-1765) latinski nabožni pesnik, rojen v Ortneku dr. Jakob Šilc (1886-1961) slovenski kritik, rojen na Vel. Poljanah Anton Marolt (1914-1980) agronom, strokovnjak za kmetijsko strojništvo, rojen v Dolnjih Podpoljanah. Za tako majhno okolico iz našega konca kar dosti zanimivih stvari, razpravljalci našega sestanka pa so videli turizem danes vsak iz svojega zornega kota. Dostikrat se interesi tudi križajo, zato bo treba najti pravo mero med posameznimi interesi, kar pa bomo storili v naslednji številki. V tem času bomo skušali dobiti kaj več o tem turizmu v našem kraju tudi od g. Koslerja Huberta, ki se ni mogel udeležiti našega sestanka. Šilc Franc 'gostišče ‘T‘RSWŽLjm($‘KP Anton Potisek, Trava 22, 61319 Draga, tel. 868-180 TOXnm» rem, jedi ir divjačine (lovski zrezek v lovski omaki z brusnicami, lovska pečenka) telečji in puranji zrezzek z jurčki ter ostali zrezki, žabji kraki, prašniki, mučkalica; ribje jedi (postrvi na več načinov,girice, kalamari, lupina, hobotnica v solati...) skn nosina kosila in večeije. lovski Ob delavnikih odprto od 14. do 22. ure, ob sobotah, nedeljah ift , praznikih od 10. do 22. ure. Ponedeljek zaprto. r servis*.» \ DARKO MKOVfiC TqL fax:o61/852-503. Reška Ha. Kočevje • REZERVNI DELI IN DODflTNfl OPREMA ZA OSEBNA VOZILA ZASTAVA, FIAT. LADA, VW.SKODA. RENAULT • POPRAVILO VAŠEGA VOZILA OPRAVIMO HITRO. KVALITETNO IN PO KONKURENČNIH CENAH POSEBNA PONUDBA: pri nas kupljene izpušne lonce montiramo BREZPLAČNO VOŠČILO SKB banke Vsem poslovnim partnerjem in komitentom SKB banke PE Kočevje in Agencije Ribnica se iskreno zahvaljujemo za izkazano zaupanje. Želimo vam srečno novo leto PE KOČEVJE Trg zbora odposlancev 18 Tel.: 855-222 SXB MUHU 1.1. Agencija RIBNICA Kolodvorska ul. 9a Tel.: 861-117 • nega obraza, vratu, dekolteja • pedikura, ročna masaža telesa • prodaja vrhunske negovalne kozmetike DECLEOR Paris NOVO: • AHA MICRO PEELING • aroma terapija PR! VSAKEM TRETMANU DAR!LO\ Naročila sprejemamo po tel. 851-854 v Studiu B, Bračičeva to, Kočevje. Odprto od 8. do 12. ure in od 16. do 19. ure. ŽENSKI in MOŠKI FRIZERSKI SALON ŠUBIC SLAVICA v Dolgi vasi Omerzova 36 Kočevje tel. 857-163 PARKETARSTVO TALNE OBLOGE PETER KOCMUR TEL. 061/784-159 QUALITY ) ^ SERVIS - TRGOVINA - PRODAJA koles in rezervnih delov za kolesa in motorje TOMOS j NOVO: MOTORNA KOLESA TOMOS-VESPE PIAGGIO Dol, čos; vsak etan od 12, do 197 ure, sobota od 9. do 13. ure ' ■ ■>, . JANEZ PIRKER, Gorenjska c. 61, Ribnica -------- tel. 061 /860-345 - - tyvuu& fajp. 2 J Id. .06 fiZ6 6-d 5 9 - , vsak petek, soboto, nedeljo odojek na žaru! POPESTRITE SI KONEC TEDNA Z JEDMI NA ŽARU odprto vsak dan od 12.00 do 24.00, ob sredah zaprto ELEKTROSERVIS IN MONTAŽA Jože LEVSTEK Trg 25. moja 1 Sodražica Tel.,fax 866-466 ♦ ELEKTRO/NSTALA OJE ♦ STROJNE INSTALACIJE ♦ STRELOVODNE INSTALACIJE ♦ REKLAMNI NAPISI MERITVE ELETROINSTALACIJ IN STRELOVODOV (pooblaščen od rep. e/ektroinšpektorataj ♦ SERVIS /N NASTAVITEV OLJNIH GORILCEV RECEPT ZA SREČO Sestavine: 1/2 1 smeha (po možnosti konzerviranega) 20 dag veselja 100 g dobrote (tip 500 - mehka) 3 škatle resnice ( v kg embalaži) veliko zajemalko humorja 3 dl sirupa iskrenosti jogurtov lonček družabnosti Začimbe: 3 ščepce potrpežljivosti polno žlico ljubezenskega sladkorja Pripomočki: aluminijasta folija, vata za ušesa Priprava: 30 min Število kalorij sreče: 2570 na osebo S folijo ovijte notranjost pekača. V posodi zmešajte 20 dag veselja in 100 g dobrote, ki mora biti mehka, drugače jed ne bo uspela. Sestavine vselej mešajte v obratni smeri urinega kazalca. V posodo počasi vlivajte smeh. Testo dobro zmešajte in mu dodajte še zajemalko humorja. Vlijte ga v pekač. V drugo posodo vsujte 3 škatle resnice in jo zmešajte s 3 dl iskrenosti. Vlijte še jogurtov lonček družabnosti, da dobite preliv. Testo v pekaču prelijte in ga začinite. Testo položite v ogreto pečico. Vrata pečice pustite odprta, ker lahko zaradi ogretega smeha pride do eksplozije. Ušesa si zamašite z vato, da ne boste slišali groznega smejanja. Jed je zelo srečna. Lahko jo ponudite samo šestim prijaznim osebam. ŽARKO N ANJ ARA, 7.a, OŠ ZBORA ODPOSLANCEV KOČEVJE GREENPEACE V KOČEVJU 23 decembra se je med križarjenjem po Sloveniji dvojni avtobus ekološkega gibanja GREENPEACE za dan ustavil tudi v Kočevju. Domačini niso pokazali posebnega zanimanja za ta dogodek. Protijederska tematika očitno ni tisto, kar bi jih ogrelo v mrzlem predbožičnem času. VSE ZA SOLO V MOJEM DOMU Tik pred novim letom je v kočevskem starem mestnem jedru odprl svoja vrata nov prodajni center MOJ DOM s ponubo, ki je javnosti znana po istoimenskem katalogu. V kratkem bo ponudbo doplnil tudi z vsemi potrebščinami za šolo PAPIRUS in steklenino. KINO dolby stereo IDEAL V sredo, 17. jan. 1996, bo ob 16. uri ameriška najnovejša risanka INDIJANSKA PRINCESA. To je čudovita risanka o indijanski princesi POCHAHONTAS, ki se zaljubi v čednega belca JOHNA SMITHA. V sredo, 17. 1., ob 19. uri in v soboto, 20.1., ob 21. uri, bo ameriški akcijski spektakel SODNIK (JUDGE GREDD). Leto 3000. Vse je pomorjeno, iztrebljeno. Jederska katastrofa. Tam daleč v vesolju vlada sila, ki je sodnik, porota in rabelj obenem... V nedeljo, 21. 1., bo ob 16. uri ameriška romantična komedija FRANCOSKI POLJUB. Kate poleti v Pariz po sledeh svojega pobeglega zaročenca. Na letalu sreča Luča, ’odštekanega dolgolasca’... V sredo, 24. L, ob 19. uri in v soboto, 27. 1. ob 21. uri, bo ameriška družinska komedija OPIČJE NORČIJE. Majhna deklica skrivaj posvoji izgubljeno opico, ne da bi vedela, da je ljubka živalca dresirana žeparka, sposobna raznih prebrisanih norčij... V nedeljo, 28.1., bo ob 16. uri ameriška romantična komedija SPREHOD V OBLAKIH. Mladi vojak po vrnitvi iz vojne sreča lepo hčerko lastnika vinograda, ki ga prosi, če bi lahko pred njenim očetom zaigral vlogo njenega moža... OBČINSKO PRVENSTVO OSNOVNIH ŠOL V ŠAHU ZA DEČKE starostnih kategorijah do 10 let, do 12 let in do 14 let V soboto, 6. januarja 1996, je po več letih ponovno potekalo prvenstvo osnovnih šol v šahu občine Kočevje za dečke v starostnih kategorijah do 10 let, do 12 let in do 14 let. Te kategorije so usklajene tako z državnimi kakor tudi z mednarodnimi kategorijami. Nastopilo je 27 igralcev v vseh kategorijah. Rezultatii: - dečki do 10 let in mlajši: 1. Andoljšek Rok - Osnovna šola ob Rinži Kočevje 2. Potisek Marko - Osnovna šola ob Rinži Kočevje 3. Trdin Gregor - Osnovna šola ob Rinži Kočevje - dečki do 12 let in mlajši: 1. Podkoritnik Simon - Osnovna šola Stara Cerkev 2. Janeš Ciril - Osnovna šola Zbora odposlancev Kočevje 3. Janež Simon - Osnovna šola Zbora odposlancev Kočevje - dečki do 14 let in mlajši: 1. Panič Darko - Osnovna šola Stara Cerkev 2. Terbuc Sebastjan - Osnovna šola Stara Cerkev 3. Domunkoš Robi - Osnovna šola Stara Cerkev Zmagovalci v posameznih kategorijah imajo pravico nastopa na regijskem prvenstvu, ki bo v mesecu februarju tega leta. Janša Slavka ZNIŽANJE CEN ZIMSKIH OBLAČIL do 24. januarja Šeškova 31 Ribnica, tel.861-509 Del. čas: od 8.00 do 12.00 in od 15.30 do 19.00 sob. od 8.30 do 12.30 S? ”iV«A66i(” S* Ji mmn 4.«.»., tat««« i«, isi. «ss-ui Vsak rstek, ssbete in aadsUa rišem« § ieiKeS l«lea teaa vam našim«: štrnaše klsbaae, štmaše kaline z zeieem sadne kure, kav« iveneek... RESTAVRACIJA IDEAL CENTER, tel.: 861-530 Nudi: malice kosila hrano po naročilu pizze hot dog hamburger NOVO: vroča čokolada o POROČNA KOSILA o SLAVNOSTNE VEČERJE o SREČANJA (OBLETNICE MATUR, VALETE) JE TUDI PO SMRTI ŽIVLJENJE? Vprašanja, povezana z življenjem po smrti, so stara kot svet. Z njimi je povezano nešteto ugibanj, dilem, upanj in tolažb. Kaj sedejansko dogaja po smrti človeka, nam z gotovostjo ne more nihče z empirijo dokazati. Vse več pa je ljudi, ki na podlagi raznih študij - zapisanih izkušenj ljudi, ki so se znašli na robu smrti - in iz lastnega prepričanja verjamejo in vedo, da življenje po smrti je. Spet drugi so prepričani, da temu ni tako... Kako je možno, da so si ugledni strokovnjaki na področju duhovnosti tako različnih mnenj in mišljenj? Morda zato, ker je duhovnost bila in bo nekaj neoprijemljivega, zelo osebnega, celo intimnega, nekaj, v kar nas ne more nihče zares prisiliti, če sami v tisto ne verjamemo. In prav je tako. Marsikaj je bilo že napisanega na to temo, so pa teksti, ki se človeka še posebej dotaknejo. Preberite si misli B.V. iz Vodnarjeve dobe, zagotovo vas ne bodo obšle: " Ob smrti se prične duša osvobajati telesne ječe. Duša duhovno zrele osebnosti lahko zapusti telo že v nekaj urah. Duša osebe, ki je umrla nasilne smrti, se od svojega telesa poslavlja dalj časa. Medtem kroži okoli mrtvega fizičnega telesa, skuša tolažiti žalujoče ali celo prisostvuje pogrebnemu ceremonialu (obstaja mnogo pričevanj o prikazovanju duhov pred kratkim umrlih ljudi). Življenje po smrti je tavanje; v onostranstvu se duša uči in opravlja različne naloge ali pa se pripravlja na novo inkarnacijo. Duhovi so razporejeni v tri osnovne skupine. NEPOPOLNI DUHOVI so nesrečna in osamljena bitja, ki trpijo v razmerah, ki jih najlažje opišemo kot pekel. Borijo se z neznanjem, 0^0'0Stj°’ egoizmom, ljubosumnostjo, zlobnosjo in podobnimi strastmi, ki so jih vodile tudi v prejšnjih inkarnacijah. Tu se nahajajo samomorilci, odvisniki od drog, morilci itd.. V starih mitoloških zapisih so poosebljali Čd VEDEZEVAIKA METKA S? 090 42 21 Svetovanje iz TAROT kart i Cim MUo« < Kolodvorska 9 61 310 Ribnica tel.: 860-652 d.o.o fax: 861-721 TEHNIČNA TRGOVINA AKCIJSKA PRODAJA RADIATORJI AKLIMAT - 10% ♦ kopalne emajlirane kadi vrhunske kvalitete po ceni 12.990,00 SIT ♦ ugodne cene parketa ♦ velika ponudba keramičnih ploščic in sanitarne keramike Del. čas: 8. -12. in 16. - 20. sobota: 8.-13. demone, hudobne angele in zlobne velikane. Med nepopolnimi duhovi najdemo hudobne, lažnive, nevtralne in hrupne duhove, ki se radi prilaščajo psihično šibkejših ljudi in jim povzročajo trpljenje in celo smrt. DOBRE DUHOVE vodi želja po ustvarjanju dobrih del. Ker še niso popolnoma dematerializirani, imajo sledi telesnih oblik in človeškega mišljenja (npr. angel v podobi lepe ženske). Dobri duhovi preprečujejo zlo, ustvarjajo pozitivne misli in varujejo ljudi pred škodljivim vplivom nepopolnih duhov. Zadane naloge opravljajo odgovorno (ne, po smrti nas ne čaka večni počitek, ampak veliko dela) z namenom, da dosežejo stopnjo popolnosti in odpravijo vso karmično navezanost, ki bi jih prisiljevala v ponovne inkarnacije. ČISTI DUHOVI so dosegli stopnjo popolnosti. To so nadangeli in serafini (angeli čiste ljubezni in topline). OSNOVNA NALOGA DUHOV - HARMONIJA Temeljna naloga duhov v celotni hierarhiji posmrtnega življenja je prispevati k vsesplošni harmoniji v 'našem in njihovem svetu' in k dokončni rešitvi vseh duš. Vrhovni (čisti) duhovi kreirajo in urejajo harmoničen red; nižji duhovi se brez odlašanja podrejajo izvrševanju konkretnih nalog, ki prihajajo z najvišjih ravni. Če naloge ne opravijo, morajo popraviti nastalo škodo in trpeti v obžalovanju in bolečini, ki so jo prizadejali drugim. Naloge se izpolnjujejo med tavanjem v posmrtnem svetu (napredovanje skozi razvojne stopnje očiščenja in razumevanja) ali s ponovno inkarnacijo. Redki duhovi se inkarnirajo v fizično telo z nalogo pomagati napredovati velikemu številu ljudi (npr. Jezus Kristus). Večina duhov s prenosom misli iz onostranstva v tostranstvo 'razsvetli' in napoti ljudi k pozitivni spremembi ali pripravlja dogodke (osebne situacije in usode celotnih narodov), ki jih lahko ljudje izkoristijo za napredek ali nazadovanje (padec v temo). VSAKDO OBČUTI POSLEDICE SVOJIH DEJANJ Pojem dobrega in zla je preprost za razlago; a težji za sprejetje in udejanjanje. Dobro gre v smeri ljubezni, ustvarjanja in nosi seme dobrote. Zlo gre v nasprotni smeri in povzroča trpljenje in padec v temo. Vsakdo občuti posledice svojih dejanj - če ne v sedanjem življenju, pa v prihodnosti; v onostranstvu ali prihodnji reinkarnaciji.” pripravila D.D.H. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, sina, brata in strica VIKTORJA BLATNIKA (15.10.1938-31.12.1995) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v bolečih trenutkih stali ob strani, nas tolažili in nam pomagali. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje in sveče. žalujoča družina Blatnik KVAL/TETA /N TMD/CfJ4 OPTIK JANEZ POZmfm Vrvarska 3, 61310 R /niča tel.: 061/860-367 Z naš/m strokovnfm znanjem/n efo/go/etn/mf /zkušnjam/efo kva/ftetnega v/đa NAJUGODNEJŠE CENE horehcijshih ohvirjev svetovno znanih proizvajalcev, dloptriJsMh stekel vseh vrst POSEBNA PONUDBA izjemno estetska, najtanša, najlažja stekla svetovno priznane firme KARL ZEISS NUDIMO VAM ŠE: etuije, vrvice, lupe, tekočine In krpice ya vzdrževanje In čiščenje očal, tekočine za vse vrste kontaktnih leč SPREJEMAMO RECEPTE OKULISTA Popravila očal so brezplačna! Delovni čas: vdak dan od 9. do ra., sobota zaprto ‘Boutiqe Kolodvorska 9a IDEAL CENTER tel.:860-678 PO UGODNIH CENAH VAM NUDIMO: ♦ metersko blago ♦ zavese ♦ šivanje zaves po naročilu Del. čas: NON STOP od 8.00 do 19.00, sobota od 8.00 do 13.00 ORTIS CENTER s.p., TZO 41,61330 Kočevje, Slovenija, tel. 855-634 Sedaj je pravi čas, da storite nekaj za svoje podjetje. Če potrebujete strokovno računovodstvo, finančno in pravno svetovanje, nas pokličite! Zagotavljamo: KAKOVOST AŽURNOST KONKURENČNE CENE ilSP ORGANIZIRAMO IZOBRAŽEVANJE V sodelovanju z GEA COLLEG-om razpisujemo specilaistično usposabljanje za naslednje poklice: J:®' AffOHIŠA »gisSS POOBLAŠČENI SERVIS IN PRODAJALEC VOZIL Sprejemamo naročila za luksuzni VW SHARAN ugodne cene RABLJENA VOZILA golf 1.91 JX diesel ford I. 91, CLX golf G 60, I.90 R 5 I.93 staro za novo, Porshe leasing za fizične in pravne osebe, kredit SERVIS - TRGOVINA Reška c. 10 a, Kočevje Tel. 855-292, Fax 855-293 Pooblaščeni prodajalec in serviser za FORD-ova vozila Vsi modeli ESCORTA znižani tudi do 2000 DEM! FIESTA C 1,1 Classic 15.999 DEM ESCORT CL 1,4 CL 75 KM 23.499 DEM ESCORT 1,6 CL 90 KM 26.499 DEM ESCORT 1,6 CLX karavan 28.499 DEM Na zalogi tudi ostali fordovi modeli originalni rezervni deli in dodatna oprema - možnost nakupa staro za novo - krediti in leasing -posredniška prodaja -odkup in prodaja rabljenih in poškodovanih vozil - servis tudi za vsa ostala vozila m DAEWOO MITSUBISHI MOTORS HaOaRaD d.O.O. Kolodvorska 16, Kočevje, tel/fax: 851-384 ŠPEDICIJA IN PRODAJA VOZIL DAEWOO RACER od 17.310 DEM dalje NEXIA od 19.597 DEM dalje ESPERO od 26.130 DEM dalje VOZILA LETNIK 1995 IMAJO 7 % POPUST NA TOVARNIŠKO CENO Ob nakupu kupec prejme tepihe ali obvezno opremo! PRODAJA VOZIL FORD, FIAT! KREDIT ZA FORDOVA VOZILA Z DEVIZNO KLA VZULO IN 8% OBRESTNO MERO J PRODAJA VOZIL IN REZERVNIH DELOV DAEWOO-MITSUBISHI URBANOVA 6 Ribnica Tel.: 860 147 ZA BOLJ JASEN POGLED V PRIHODNOST se lahko naročite na pregled pri OKULISTU na tel. 860-147, kjer vam tudi izdelamo očala na recept ali brez. V ponudbi imamo tudi etuije, spraje proti rosenju in še... Delovni čas:: 8.00 -12.00, 16.00 -19.00 sreda 8.00 -13.30. sobota 9.00 -12.00 Še vedno vam za pri nas kupljene čevlje damo kupon in nudimo še druge ugodnosti (prvo popravilo zastonj!) Pridite in prepričajte se! Hvala za zaupanje. Trg sv. Jerneja 2, Kočevje tel. 851-056 EXPRES IZDELAVA KLJUČEV BRUŠENJE NOŽEV IN ŠKARIJ POPRAVILO ČEVLJEV NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA Mercator TRGOPROMET Kočevje Ljubljanska 18 d. d. II 470 4531996 920162324,1 COBISS o AK 11 UALNO , v TK/ vnini j! 1 : >'j' POSEZONSKO ZNIŽANJE ZIMSKE KONFEKCIJE DO 20% • zimske moške doge spodnje hlače • spodnje majice dolg rokav 1.072 SIT AKTUALNO v MANUFAK1 u Rl : POSEZONSKO ZNIŽANJE ZIMSKE KONFEKCIJE ugodno: prehodni ženski kostimi (volna-sintetika) 11.715-16.110 SIT POSEZONSKA RAZPRODAJA ZIMSKE OBUTVE DO 20% wvvvvvvwxvvwvvxvvv v ALFA IN OMEGA v V V \ \ \ v \ v TZO 62, Kočevje tel.:855-555 ŠOLSKE POTREBŠČINE PISARNIŠKI MATERIAL V \ \ V V V FOTOKOPIRANJE V V za šolarje dijake in študente y V 30% popust \ X VEZAVA V SPIRALO y V DARILA \ «S za vaše najbližje nova darilna kolekcija: S ^ NAF-NAF, CACHAREL, BLANC BLEU, DR. ^ y MARTENS, TIN-TIN, SN00PY, y \ pisala, pislani seti, p e res niče, pisma, \ \ denarnice, dnevniki, borše, nahrbtniki, \ \ piiš... V ^ OBtšČTE NAS V y vsakdan o 8. do 14. in od 16. do 19. \ \ ure, ob sobotah od 9. do 12. are. \ V V \WWVVYVVV\VVVYVVVV\ URBAN d.o.o. AVTOPRODAJA IN SERVIS Gallusovo nabr. 10, Ribnica Tel. 861-857, fax 861-857 NOVO: SKODA FE. Felicija LX Felicija L, Felicija Felicija GLXi met A VOZILA NA ZALOGI STARO ZA NOVO, KREDIT, LIZING REZERVNI DELI ZAGOTVLJEN SERVIS ZA VOZILA IZ PRODAJNEGA PROGRAMA ZA OGLED IN TESTNO VOŽNJO SE PRIPORIČAMO!