USTEKe Džungla. Roman Iz afriških pragozdor. AngiešJd spisal E. R. Buirroughs. — Preyedel Paulus. 18 »Kakor pripoveduješ, res kaže, da je bil aapad jaipravljen.« »In še nečesa se spominjam. Pri koncertu me je neki človek opazoval. Ia prav tisti človek je bil tudi v «obi. Videl scm ga, izmuznil se je skozi vrata v treuutku, ko se je napad začel. Dobro se spominjam njegovega obraza! Napad je bil pripravljen, skrbno pripravljen! Prepričan sem, da je neznani opazovalec stal zunaj pred vrati in čakal na izid. Ko je videl, da njegovimi ljudem •Iaba prede, je poklical stražo in ženska je dobila za ta •iučaj navodilo, naj laže in zoper mene priča. Kako pa bi bilo sicer mogoče, da je bila straža tako naglo pri xoki in čcmu bi sicer bila ženska lagala zoper mene? »Razumem! Napad je bil res pripravljen. Pa zakaj? Ali poznaš tistcga človeka, ki te je opazoval?« »Ne. Ga še nikdar nisem videl.« »Čudno —! Ali imaš sovražnike —? Si koga razSalil? Si morebiti koga lakole po džungelsko nekoliko pretrdo prijel?« »Nimam sovražnikov. Vsaj za nobenega n€ vem. Po džungelsko, kakor praviš, pa tudi nikogar nisein prcmikastiL Saj ni hflo prilike —! Pač! Canlerja sem p.ecej brez poklonor posadil v avto in ga pognaJ s Porlerjeve farme.« »Hm-I« Spet si je Arnot požvižgaval, gledal Trzana, premišljeval, nato pa rekel: »Mislil sem nanj že koj izpočetlta. Dobro da si ga omenil! Povej, kaj pa je Canler rekeL, ko si ga brez polclonov posadil t avto?« »Nič. Pač —! Spominjam se, da mi je s pestjo zagrozil. Seve se za to tistikrat nisem zmeniL Misliš da je napad Cankrjevo delo?« >Glavo stavim da jel Kdo bi ti pa drug stregel po življenju? Saj sam praviš, da nima^ sovražnikov! Canler je tvoj sovražnik! Saj si mu. Ino vzel! In Canler ima denar in dobre zveze v Parizu. Napad je Canlerjevo delol Topot se jim je sicer ponesrečilo. Pa nikar ne misli, da je stvar pri kraju! Gotcvo je obljubil tem ljudem visoko nagrado, če te spravijo s pota. Pričakuj zanesljivo, da te vkratkem spet napadejo. Izpremenili bodo načrt. S silo ne gre, poslcusili bodo z zvijačo. In tej ne boš kos. Močen si za tucat drugih, pa preveč pošten si in premalo izkuien, da bi ušel njihovi pretkanosti! Zato je najboljc, te —.« >Če se umaknem v džunglo!« »Pusti džunglo! Dovolj je, <;e se umakneš iz Pariza in iz Francijevobče. To se čisto ujema z mojinii načrti. Že dolgo iščem službo zate. MisLim da sem nekaj pripravnega našel. Morcbiti že v par dneb odpoluješ. Doledaj pa, prijalelj, se bos držal doma! In če pojdeš v mesto, te bom spremlja!. In previden moraš biti! Zavedaj se, da le opazujejo! Movcbiti je že danes kdo lazil za teboj in sloni sedajle kje tod blizu ter čaka na lebe —.« Trzan se je nasmehnil. »To bo vsaj Eanimivo in zabavnoU »Le počakaj, prijatelj! Zabave mislim dobiš lunalu tudi brez Ganlerjevih ljudi in več nego si je morebili želiš! Ne pozabi, da si dvignil roko zoper može postavel Tisto s policijo še ni pri kraju, četudi si jim za prvE trenulek ušcl. Dobro poznam pariško policijo in povem ti, ne bodo pozabili, kako si kar štiri oborožene stražnike pometal v kot! Prej ali slej te bodo našli, dragi TrzaTi! In potem bodo divjega junaka iz džungle djali  pod ključ in za debelo železno mrežo —! Kako ti bo to ugajalo, prijatelj Trzan?« »Nikdar xik bodo Trzana djali pod ključ in za že-* lezno mrežo!« je zagodrnjal Trzan. Iz njegovega glasu je donelo toliko pritajene groi^ nje, da je Arnot nehote pozorno pogledal prijatelja. Njegove ustnice so bile stisnjene, njegov sicer dobrodušne in prijazne oči nasršene, srdita odločnosfje legla na njegov obraz. V slcrbeh je gledal Arnot Trzana. Dovolj ga je poznal in vrdel je, da ternu velikemu otroku divje svobodne džungle nobena postava ne pomeni nič, da pri-» znava samo postavo svojib silnib mišic. Gorje tistenn)); ki bi mu hotel vzeti svobodo, gorje pa potem tudi Trzanu —! In policija se bo oglasila —. Treba jo je bilo prebiteti, treba je bilo nekaj ukreniti, preden bi se Trzan utegnil z njo srečati —. »Mnogo se boš še moral učiti, TrzanU mu je pravil resno. »Postavo moramo spoštovati, pa nam je prav ali nel Le škodo in velike neprilike bi imel ti pa tudi tvoji prijalelji, če bi se ustavljal čuvarjem postave. Ubogati jih je treba pa iiič ne pomaga! Ti pa si se zoper može postave hudo pregrešil! Se^ veda ne ii hudobije, ampak iz iu\ednosti. In zator upam da se bo <lala stvar mirnim polom poravnati. ._, Dobrega prijatelja iinam na policiji, k njemu pojdeva kar sedajle in pojasnim mu dogodek še preden ¦akrenejo kaj zoper tebe.« Trzan je uvidel, da je najbolje ce uboga, in skupno sta se podala na glavni policijski urad. Policijslci kapitan ju je prijazno sprejel. Z Araotom sta si bila prijatelja in Trzana je tudi že poznal. Ti-rti |e bil, ki sta ga pred meseci obiskala zaradi odtiskov v GIaytonovem dnevniku. Krut smehljaj je igral visokemu uradniku krog usten, ko je Arnot končal svojo povcst o Trzanovih nočnih dogodivščinah. Pozvonil je, poiskal iz kupa papirjev listič in ga dal slugi. »Pokliči tele stražnike! Naj pridejo takoj k meni!« Nato se je obrnil k Trzanu. »S svojim sinočišnjim nastopom«, je pravil resno, pa nikakor ne osorno, »ste hudo kršili postavo in težko žalili vse policijsko osobje. Da mi ni tale \aš dobri prijatelj zadeve pojasnil, bi vas bil najbrž precej trdo kaznoval. Pa zatlsnil bom za topot oči in storil nekaj, kar se še ni menda tako kmalu zgodilo. Dal sem poklicati gospode, ki ste jib sinoči razftalili. Gospcd poročnik Arnot jim naj zadevo razloži in nato jim prepustlm, naj sami razsodijo, ali vas je treba kaznovati ali ne. Mnogo se še morate učiti, dragi gospod! Vidim da imiogih naših naprav in naredb še ne razumete. In dokler jib ne razumete, se jim morate ukloniti, četudi ne veste čemu. Na primer sinočil Možje stražniki, ki so vas m imenu postave hoteli odrcsti na policijo, so yršili le svojo službeno dalžnost. In ta je, da skrbe za red in mir in varnost v meslu. Dan za dnera tvegajo življenje v •svoji službi. Tudi za vas bi ga tvegali, če bi bilo treba. Pogumni, pridni možje so in zelo so užaljeni, da jih je eden sam in neoborožen človek premagal in jim še u&el.  Olajšate jim spravo! Če se prav ne motim, ste tudi *n pogumen človek, in pogumni ljudje so navadno tudi  velikodušni.« Tedaj so vstopili stražniki. Seveda so vsi iznenadeni odpirali oči, ko so zagledali Trzana pri svojem najvišjem poveljniku.  »Fantje«, jih je nagovoril kapitan, »tule je gospod, ki ste se z njim sinoči srečali. Sam se je javil. Želim da pozorno poslušate gospoda poročnilia Arnota tamle, pripovedoval vam bo o življenju tega gospoda. Razumeli bodete njegovo sinočršnje obnašanje. — Prosim, gospod poročnik!« Pol ure jim je govoril Arnot. Pravil jim je o TrzanoTem življenju v džungli, o njegovi mladosti, ki mu je zjeklenila mišice, o njegovib bojih z gorilami in levi, ki se je z njimi boril sebi v obrambo in dnagim v pomoč, o njegovem površnem poznavanju sveta in kulture, ki še ni izbrisala sledov njegovega dvajsetletnega življenja v divjem pragozdu. Pojasnil jim je, da je tega poldivjega človeka pri napadu nanje vodil bolj naravni nagon samoobrambe, ko pa misel na odpor zoper zastopnike postave. Da ni razumel in ni mogel razumeti njihovih namenov in njihovega poklica. Zanj se človek, ki bi mu hotel kratiti svobodo, ni mnogo ločil od divjiji živali v pragozdu. »Vaš ponos je užaljen«, je končal svoje pripovedoˇanje, »ker vas je premagal eden sam in neoborožen človek. Tega se vam v tem slučaju pač ni treba sramoTati! Ali bi se sramovali, če bi vas napadel v ozki, tesni sobi afriški lcv ali pa strašni gorila —? In vendar ste se borili zoper mišice, ki so se toliko in tolikokrat kosale s strašnimi mišicami gorile in leva ka roper mišice, ki so v teh bojih vsikdar zmagnle! Po- yem vam, nobena sramota ni, podleči nepremagljivi mo6i Trzanovi!« Amot je končal. Tedaj je Trzan stopil naprej in storii de zadnje, jfcar je bilo treba storiti. iPonudil je izuenadenim možem postave roko » spravo in dejal: »Žal mi je! Oprostite mi in bodimo si prijatelji!« Za trenutek ko možje postave gledali mladega <&-> jaka, ipa spet svojega predstojnika in Arnota, nalo p* krepko segli v ponujeno roko. In lako je bila rešena zadeva, ki bi bila sioer lah&o usodna za Trzana, pa tudi za Arnota. Zadovoljni in pomirjeni so odšli stražniki javnegft miru, Arnot in Trzan pa sta še obscdela. Policijski kapitan si je gladil lepo ostriženo brado, pogledoval po Trzanu in po Arnotu in končno dejal; »Zadeva je rešena. Pa samo deloma.« Mene vsaj p* še zanima drugo vprašanje. O sinočišnjem dogodku sem dobil precej natančno poročilo in prepričan sem, da je gospod Trzan za topol le za las ušel smrti. Napad je bil pripravljen. Kako p* vidva sodita o tem?« »To je tudi moje mnenje«, je odgovoril Arnot io pripovedoval, kaj je Trzan vse opazil pretečeno noč, ter doslavil: »Po mojem mnenju bi bilo najbolje, če bi se gospod Trzan za nekaj časa umaknil iz Pariza, recimo da bi dobil službo kje v francoskih kolonijah. Kaj mislite o tein, gospod kapitan?c »Hm —! Mislim da bi bilo najbolje. Trijc napadald so za trenulek pod ključem, drugi pa so ušii. Skoraj gotoTO bodo i-c «krat poskusili napad —. (Dalje priLodnjič.)