I- Osebnost pisca zbirke. »Me in H anns en L aub as s e r F o r mu l ar b u e c h — v on S u - b endten S e p t e mb ri s d e s lGkl J ahr s« stoji zapisano na prvi strani knjige, vezane v star pergament, in ki jo hranijo v ljubljanskem ško fijskem arhivu. Opozoril je nanjo prvi, kolikor nam znano, zgodovinar Josip Gruden v svoji znameniti monografiji »Slovenski župani v pre teklosti« (1916). Pisec zbirke je torej H anns (Ivan) Lay- basser (tudi L ab as s e r [Klobasar?])ki je bil uradnik stolnega kapitlja v Ljubljani. Po Izvestjih Muzejskega društva, X. letnik, str. 906., povze mamo, da se je po krstni matriki stolne cerkve narodil iz zakona Ivana in njegove soproge M a- rije Marjete sin Jakob 15. julija 1657. leta. Istosti tega tu navedenega meščana Ivana s piscem gori označene knjige obrazcev se ne da ugotoviti; drugih osebnih podatkov razen tega, kar se iz same zbirke razvidi, namreč, da so zadnji datirani za piski v knjigi iz 1. 1665., ni. Da je bila rodbina L au b a s s e r - jev ugledna ali vsaj postala ugledna, se da sklepati iz tega, ker se v isti krstni matriki, pa pozneje, imenuje še neki Ivan Jakob Labasser s predikatom »pl. Laubenberg«. Naš H ann s Laubasser je moral imeti do kaj posla s pravnimi zadevami svojega gospo darja, stolnega kapitlja; nemara se je bavil — tako po strani — tudi s sestavljanjem raznih listin za druge osebe. Med svoje dobre prijatelje je štel, ka kor se iz zbirke vidi, eksekutorja deželnih stanov Jurija Sieberja (morda Žibert), kar kaže, da sta bila oba iz stanu nižjega uradništva. Ni verjetno, da bi bil naš Laubasser pravniško izobražen. Vse kakor pa je bil pobožen; saj si je zapisal na prvi strani za geslo: »Gottes Hanndt ist mein Schirmdt« (»Božja roka je moje zavetišče«). Po naslovu zbirke bi morala vsebovati form«- 1 a r j e ali o b r a z c e, ki se tičejo pravnih poslov. Toda ona vsebuje več in tudi formularj i ali obrazci niso to, kar danes pojmujemo pod tem izrazom. Danes mislimo pri formularjih na golice, ki imajo tiskan glavni tekst, pa se vanje z roko vpiše dopol nilna vsebina za konkretni primer. Laubasse r- jevi formularj i pa so v resnici to, kar se naziva že od davnih pračasov za »šimelje«. Ta izraz seveda nima nobenega stika s »konji-belci«, ampak je la tinskega izvora ter pomenja »podobne primere« (similia), kakor se pravi latinski »s i m i l i s« za »podoben«. Po Laubasser-} evih obrazcih, prav »šimeljih«, naj bi se dalo na Iehak, udoben način, brez truda in skrbi, da se kaj važnega iz- pregleda ali napak zapiše, posneti in sestaviti druge listine o pravnih poslih enake vrste. Vidi se torej praktičen smoter zbirke za bodoče »ura- dovanje« njenega pisca. Poleg obrazcev za listine o pravnih poslih pa je Laubasser sprejel v svojo zbirko nekoliko pri merov pritožb, priseg in vlog na sodišče in druge urade, vse to zopet kot »šimelje«, dalje precej za njegovega časa veljajočih zakonov in zakonitih naredb. Te je prosto prepisal, dasi so bili izvirniki že tiskani. Tiskani izvodi zakonov so bili v tisti dobi pač še zelo redki. — LJUBLJANSKA ROKOPISNA ZBIRKA PRAVNIH OBRAZCEV IN PREDPISOV IZZA TRIDESETLETNE VOJNE DR. JUR. ET DR. H. C. METOD DOLENC 24 KRONIKA KRONIKA Vse to kaže, da se je L ay b as s e r trudil, da si nabere za potrebe vsakdanjega življenja čim več gradiva, ki bi mu služilo za sestavljanje listin ali vlog. Naj pripomnimo, da leži nekako v naravi poslovanja pisarjev, da si napravljajo »šimelje«. Za cisterciansko opatijo v Kostanjevici imamo do kaz iz 1. 1670., da se je uporabljal za praktično sodstvo vinogorske gosposke »Promptua- r i u m«, ki po svoj em bistvu popolnoma ustreza smotru zbirke »Formularienbuch« Ivana L ay - b a s s e r - ja (gl. Dolenc, Zbornik znanstvenih razprav, Ljubljana, 1924, str. 22.). II. Splošni značaj zbirke. Takoj za naslovno stranjo je zapisal L ay b a s s e r kot nekakšen pod naslov: »Erstlichen Volgen die Hegrath: verzicht: Testament: vnd Vergleichs Concepten«. Torej so bili to zanj koncepti ali osnutki za druge pogodbe iz praktičnega življenja. To opravičuje naše uvo doma izrečeno mnenje, da se je L ay b a s s e r bavil tudi s sestavljanjem listin za druge, morda iz prijaznosti, morda za nagrado. Saj kot uradnik stolnega kapitlja pač ni imel prilike, da bi se stavljal listine kakor ženitne pogodbe i. pod. Vpisaval je Laybasser svoje stvari, kakor so mu prišle pod roko. Prvi vzorec (formular, ši- melj) je ženitvovanjsko pismo z dne 20. maja 1625., takoj sledi testament z dne 29. oktobra 1639., potem pride še testament, ki ni datiran, neka poravnava itd.; mnogo pozneje je prepisanih ne koliko zadolžnic itd. To nesistematično vpisovanje bi povzročilo mnogo truda pri iskanju vzorca ali obrazca za »koncepte«, ki so bili raztreseni po vsej 130 listov (260 strani) obsegajoči zbirki. Da se tej nevšečnosti izogne, je L ayb as s e r na kraju zbirke priredil poseben »Register der hierin be- griffenen Concepten«. Pisec zbirke očividno ni polagal velike važnosti na množino vzorcev. Največkrat je od vsake vrste listin ali vlog sprejel po dvoje. V dobi prvih deset let po 1641. letu je največ vpisov, pozneje (do leta 1665.) pa so vpisi zelo redki. Bržčas je Lay- basser smatral zbirko glede svojih potreb za dovršeno. Vsekakor pa si je zapisoval le takšne tipične primere, ki so bili prav posebno ilustra tivni za dotično vrsto pravnega posla. V jezikovnem pogledu je treba pripomniti, da je vsa zbirka, razen treh mest, nemški pisana; en vzorec je namreč samo latinski, dva prepisa sta slovenska. Slovenščina stoji pod vplivom pisa teljev iz poreformacijske dobe; pravopis je boho- ričica, ki pa ni dosledno izvajana. 25 Naslovna stran Laybasserjeve zbirke formularjev (štirikrat pomanjšana) Slog v obrazcih, ki so namenjeni uradom ali oblastvom, je času primerno navzgor devoten, tu pa tam do ogabnosti, navzdol strog; n. pr. v nekem konceptu, kjer je govora o nezakonskem sinu, je L a y b as s e r prvotno zapisani, sicer stalno upo- rabljani pridevek »erbar« (pošten) sam izpre- menil z delno pisno korekturo v »manbar«, kar stilistično ne pomenja nič. Krog pravnih interesentov, v katerem se je sukal pisec zbirke, je obstojal iz pripadnikov duhovni- štva, plemstva, uradništva in meščanstva, skoraj bi rekli patricijskega stanu, torej vseskozi t. zv. »boljših ljudi«. O pravem slovenskem življu, o slovenskem kmetu, podeželskem obrtniku, izvemo iz zbirke zelo malo; naravnost — prav za prav nič. In vendar je L ay b as s e r - jeva zbirka za pravno zgodovino Slovencev zelo pomembna. V 1. 1646. je sprejel vanjo popolno besedilo zakona »Gorskih bukev« v slovenskem jeziku. To je eden izmed desetero doslej znanih primerov slovenskih prevodov »Gorskih bukev«, ki jih je izdal cesar Ferdinand I. v 1. 1543. za štajerske vinogradnike v nemškem jeziku, pa so veljale tudi za slovensko prebivalstvo. Ker je L ay b as s e r v isti zbirki za beležil tudi nemško pisane gorske bukve za »Šta jerce« in za »Kranjce«, se dajo razbrati zlasti raz like, ki so se sčasoma v zakonitih predpisih poja vile. Slovenske »Gorske bukve« iz Lay b as - s e r - j e v e zbirke doslej še niso bile v tisku objavljene. Domnevati moramo, da je L ayb as s er slo venski prevod sam napravil. Stolni kapitelj ljub ljanski je imel namreč v okolici Št. Jerneja na Do lenjskem svoje vinograde in izvajal tudi svoje pravice kot »gorska gosposka«. Vinogradniki pa so imeli po gorskih bukvah pravico na svojih zborih ali shodih, enkrat ali dvakrat v letu, kakor je bilo to od pamtiveka uvedeno, obravnavati zadeve, ki so se tikale celokupnih pravnih osebnih in gospo skih razmer domače vinske gorice, v polnem zboru vseh vinogradnikov dotične gorice, pa tudi izda jati razsodbe v manjših pravdah po svojih ljud skih sodnikih. Ob začetku vsakega zbora ali shoda so se »gorske bukve« prečitale pred vsemi zbra nimi vinogradniki. Kajpada se je moralo izvršiti čitanje v jeziku, ki ga je ljudstvo razumelo. To pa je bil slovenski jezik, pa noben drugi. Verjetno je, da je bil L ay b as s e r pri tistih vinogorskih zborih kot zastopnik ali vsaj kot zapisnikar gorske gosposke (stolnega kapitlja) navzočen in je zatorej potreboval slovensko besedilo gorskih bukev. Nazadnje naj ugotovimo glede pomembnosti naše zbirke še sledeče: L ay b a s s e r je jemal svoje »formularje« in ostalo vsebino vseskozi iz praktičnega življenja, zapisa val pa si jih je brez vsega dvoma samo, če je bil o njih prepričan, da so pravilni in pripravni za poznejše posnemanje ali za siceršnje uporabljanje. To pomeni, da je mo rala obstojati za vse, kar si je vpisal, pravna velj avnost. Znanstvenih ciljev gotovo ni imel pred očmi. V tem smislu pa nam nudi njegova zbirka sicer prav pestro, ampak tudi zanes ljivo sliko pravnih razmer v Ljubijani in na Slovenskem v dobi kraj tridesetletne voj ne (1618—1648), zlasti še v tem pogledu, kakšni zakoni so tedaj veljali. Vse to pa nam služi prav dobro za primerjanje doslej šnjih pravno zgodovinskih, dosti bornih spoznanj ozna čene dobe. III. Vzorci listin o pravnih poslih. 1. Ž e n i t n a pisma. Na prvem mestu je prepisana ženitna pogodba, ki je bila sklenjena med »Edlen Ge- strengen Herrn Georgen Stamberger zum Stain- bergkh«, ki je bil c. kr. proviantni mojster, in za konsko rojeno »Frdulein Maria Khunstl« dne KRONIKA 20. maja 1625. pred pričami, ki pa v prepisu niso navedene; tudi števila prič prepisovalec ni označil, pač pa je navedel, da so bile v izvirniku zapisane. Najprej navaja listina, da je ženin pošteno zapro sil nevesto, da sklene ž njim zakon, kar da mu je ona obljubila. Kar se tiče časnih ali gospodarskih dobrin (»des zeitlichen entsprechend«), prinese nevesta ženinu za doto {Heyrathguth) 500 dukatov v gotovem denarju, ki se računajo vsak po 80 krajcarjev. Na to doto da ženin isto vsoto za zaženilo (ividerlegt), razen tega obljubi nevesti jutrnjo (freye Morgengab) zopet v znesku 500 du katov. Za vse te tri vsote daje ženin zavarovanje (•»versichert«) na vsem svojem nepremičnem in premičnem blagu, kar ga že ima ali ga še pridobi. Vrh vsega tega pokloni ženin nevesti kot darilo o času naprave ženitnega pisma prostovoljno 200 dukatov. Za primer, da postane bodoča soproga vdova, imej užitek vse imovine, vendar ne sme glavne imovine (Hauptguet; pač nepremičnine, zemljišča) zapraviti za čas »leto dni«; po preteku te dobe pa imej ona isti užitek skupno z otroci iz tega zakona, ako pa ne bi bilo dece, skupno z naj bližjimi sorodniki soproga. Lahko pa se z njimi pogodi, da dobi vdovščino letnih 200 goldinarjev, dokler se vnovič ne omoži (»den namen nicht ver- andert«). Posebna določba velja za premičnine, h katerim se šteje tudi srebrni nakit. Te se dele na dva dela: enega dobi preživeli soprog, drugega pa otroci; če teh ni, pa bližnji sorodniki. Od takšne delitve pa so na obeh straneh izločeni trgovski za pisani in nezapisani dolgovi, dediščine, konji, te lesno orožje in obleka na eni, ženska oprava z ženskim nakitom na drugi strani. Vse, kar stoji v tem ženitnem pismu, si obljubita ženin in nevesta z besedo in roko »bey Verpindung des algemeinen Landtschaden Pundts in Crain« pred pričami s podpisi in pečati. Tisto posebno obvezo, ki smo jo pravkar omenili, moremo tu le na kratko pojas niti tako, da pomen j a dovolitev v naprej, da se vrši izterjava obveznosti ali dolžnosti po sodni eksekuciji, ne da bi bilo treba opominjanja, tožbe ali sodbe. (Kdor se zanima za zgodovino in pomen te obveze, bodi opozor j en na našo razpravo »Pravni institut Klausel des allgemeinen Land- schadenbundes v slovenskih deželah«, Zbornik znanst. razprav, VIL, 1930.) — Drugo ženitno pismo (list 7.), ki si ga je L a y - bas ser hotel ohraniti za vzorec, je naslovljeno »Randloser Heyrathsbruff«, kar pomenja brez- krajno veljajoče pismo glede dedovanja med za konci. Datum v prepisu se glasi »zu Lakh«, dne 26 KRONIKA 2. februarja 1638. Podpisi iz izvirne listine niso pre pisani, pač pa se iz besedila razvidi, da so listino podpisali Georg Koroschitz, Burger vnd Handels- mann za Lakh in nj egova soproga Marta, hči Tobij e Weinfuhrerja, meščana iz Škofje Loke, dalje pa še posebej »durch Petzedl« (prošnji listek) zapro šene priče: Kristjan Sigersdorf zu Grossivinkhlern vnd Perling, Hanns Passer, mestni sodnik kot uradni odposlanec, Matija Papler, član notranjega sveta v Loki; od cerkvenega sodišča Fran Smallo (najbrže Smole), član notranjega sveta v Kranju, Andrej Kos, c. kr. gorski sodnik za Dolenjsko in sodnik v Idriji, pa še štirje meščani (Rathburger) iz Loke: Jurij Habek, Ivan Standler, Urban Ga- sperin in Ivan Kos. Za zapisnikarja pa je bil mestni pisar Ivan Kasper. Prepis omenjene pogodbe je zelo obširen, 4 strani drobno popisane cele pole, njena vsebina pa se da na kratko povedati tako-le: Zakonca sta prišla do prepričanja, da otrok ne do bita več, pa sta prejšnje ženitno pismo razveljavila in izjavila, da postavi, kdor umre prej, preživelega za splošnega dediča vsakega, kakorkoli in kjer koli pridobljenega imetja v polno last. Volila pa so: Če umre soprog Jurij prvi, dobe njegovi bratje in sestre vsega skupaj 1000 rensk. gold., računanih po 15 reparjev (»pazen«) ali 60 krajcarjev, pa še obleko, perilo, orožje. Ako pa preživi soprog so progo Marto, dobita sestri takisto vsega skupaj 1000 fl z vsemi oblekami in perilom, le srebrni pasovi so voljeni bratovi hčerki in sestri Urši. Volil za duševni blagor je več, za cerkve devet po 10 fl., za reveže in spital v Loki tudi po toliko. Tudi vse te določbe so sklenjene pod obvezo »des Land- schadenpandts in Crain« (gl. zgoraj!) Iz vsega be sedila te pogodbe veje velika skrb, da bi prišlo do izpodbijanja pogodbe s strani sorodnikov; takoj po smrti njenega soproga, je rečeno, naj prevzame drugi vse, a gosposke naj na tem ničesar ne kvarijo. Precej po prepisu te pogodbe je zapisan vzorec (»šimelj«) za t. zv., v pogodbi omenjeni »proš nji listek« (»Petzedl«). Ž njim prosi Marta Koroschitz, naznanivši na kratko vsebino svojega zenitnega pisma, da naj ga pridejo zgoraj nave dene osebe podpisat zaradi sodne odobritve. Ta listek prosi tudi še to, da naj zaprošene osebe iz- poslujejo, če ne bi ostalo pri veljavnosti »der randlosen Verschreibung«, da dobi bolnišnica v Škof j i Loki neposredno in brez ugovora od pre živelega soproga 1000 gl. Ta prošnji listek je da tiran v Škof j i Loki dne 28. aprila 1638., datum v pogodbi pa je bil (gl. zgoraj!) 2. februarja 1638. Torej je pogodba antidatirana, a iz Lagbasser- j e v e zbirke ni razvidno, ali j e sploh prišlo do resničnih podpisov. Tre t j e ženitno pismo, žal, v prepisu ni datirano (list 14. v zbirki). Nevesta je bila Marija Magda lena Schiveiger, zakonska hči Pavla in Katarine Schiveiger, ženin pa Jurij pl. Drame. Začetek te pogodbe se glasi »Zu ivissen sey Jeder maniglich, dass ...«, kar spominja na javno razglasitev po godbe po starem rimskem pravu, ki pa se je med Slovenci ohranila tudi med vinogradniki, ki so na svojih zborih ali shodih jemali z odobravanjem to ali ono pogodbo ali testament na znanje. Dota, ki jo prinese v našem primeru nevesta, znaša 500 gl., ženin ji obljubi zaženilo v istem znesku. Jutrnja, ki naj z njo bodoča soproga prosto razpo laga, če hoče, tudi s poslednjo voljo, znaša 600 fl. »Donatio«, t. j. običajno darilo ženina nevesti pri podpisu pogodbe, ni navedeno po znesku; pač pa se zaveže ženin, da ji ga izroči čimprej in da bo iz datno (»stattlich«). Ženin je vdovec. Prva njegova žena je bila Felicitas roj. Erber; z njo je imel hčerko Marijo Magdaleno. V korist le-te mora ženin vse premično blago od rajnke v smislu njene oporoke izločiti (separieren), da ne bo razprtij. Če bi umrla hčerka Marij a Magdalena brez pravih dedičev, pripade njena imovina otrokom iz za kona sedajšnjih pogodbenikov; če bi pa bil Jurij pl. Drame tudi mrtev, dobi vse soproga Marija Magdalena razen volila 50 fl., ki pripade po opo roki umrle matere Marije Magdalene njenim bliž njim sorodnikom. Če bi umrl soprog pred drugo soprogo in pred hčerko, se razdeli njegovo imetje na tri dele: enega dobi hčerka Marija Magdalena, druga dva pa bodoča, druga soproga in njeni otroci. Ako umre bodoča soproga pred soprogom, ostane le-ta hasnovalec dote do smrti, po njegovi smrti pa zapade dota njenim bližnjim sorodnikom. Na kraju pogodbenega zapisa stoji: »Im iibrigen soli es nach dem Landtgebrauch gehalten u>erden«, torej naj dopolnjuje določbe, če bi se izkazale za nejasne, običajno pravo. — V tesni zvezi z ženitnimi pogodbami so vabila na ženitvovanjsko slavje. L ay b as s e r si je napisal kar četvero obrazcev, od katerih pa veljata dva različna eni in isti poroki. Gre za va bila očeta neveste ali pa ženina, da bi počastil du hovni knez slavnost ob ženitvovanju. Ta pisma se izživljajo v najdevotnejšem slogu. Datirana so sa mo tri pisma: v Ljubljani 29. aprila 1643. in 1. maja 1643., v Celovcu 14. marca 1643. Vabljenec utegne biti v vseh primerih duhovni knez deželnih kranj skih stanov, ki pa v prepisu ni naveden po imenu. 27 28 KRONIKA 2. Oporoke (Testamente). Veliko važnost je polagal ha y b a s s e r na vzorce za oporoke ali po slednje volje. V »Registru« je označil tudi ženitno pismo, ki smo ga prikazali kot prvo zgoraj pod III. 1., za »testament«, kar pa ni, ker ni enostranski pravni posel, ampak poslednje volj na dvostranska pogodba. Prva prava oporoka je prepisana (list 1., stran 2.) po pravi listini, ki jo je napravil Juri Kunstl, župan ljubljanski dne 29. oktobra 1639., in sicer tako, da jo je sam svojeročno spisal, nato dal se staviti v slovesni obliki pred pričami (»solleniter verfassen lassen«). Uvodoma toži, da je stalno bo lan, potem nadaljuje, da izroča svojo dušo vzdihu joč (seuffzendt) Božji Usmiljenosti. Pokopan naj bo, ko umre, v svoji kapelici pri očetih Avgustincih (na prostoru nasproti Figovca: »Ajdovščina«). Očetje Avgustinci dobe dopolnilo 400 fl. k že da nemu darilu 600 fl. v gotovini. Vsak mesec naj opravijo sveto mašo po ustanovnem pismu, ki naj se naredi; točno izvrševanje tega naloga pa naj nadzirajo jerob in sorodniki. Soprogi pripade po njegovi smrti vse, kar ji gre po ženitni pogodbi. Za dediče postavlja svoje otroke, vendar naj ima sin boljše pravice. On dobi polno polovico, drugo polovico pa obe hčerki. Ker pa ve, da je žena no seča, odreja tako: če bo po njegovi smrti rojeno dete moškega spola, si delita prvo polovico oba sinova, če pa ne, ostani pri tem, da dobi sin polo vico, vse tri hčerke pa drugo polovico. Ako bi se pa vdova vnovič omožila in rodila otroke, pa bi zapustnikovi otroci v dobi nedoletnosti pomrli, za ta primer pa zahteva zapustnik, da podedujejo te otroke — ne otroci iz ženinega poznejšega zakona, niti ne ona — ampak otroci njegovega brata Ivana Kunstla, ki naj dobi na vsak način vse zapustnikovo životno obleko in platneno perilo. Za varuhe (je- robe, »Gerhab«) svojih otrok naproša brata Ivana in župnika Ludovika Schonlebna. Ta dva naj se za primerno plačilo (gebiirlich Besoldung) zvesto zavzemata za njegove otroke. Nazadnje pravi, da je veren podanik Boga in oblastev, in prosi, naj ostane vse točno pri njegovih odredbah. Ako se bi pa ta poslednja volja ne sprejela de iure (po pravu) kot testament, pa naj obvelja kot volilo (codicill), donatio mortis causa ali kakorkoli dru gače. Vse to izjavlja tudi »beg verbindung des allgemeinen Landschadenpundts in Crain«. Te stament je bil podpisan od zapustnika in napro- šenih prič ter opremljen s pečati. Zadnja oporoka v zbirki (1. 70.) je naprav ljena po izvirniku, datiranem dne 1. avgusta 1649. Zapustnik je bil Jurij Sgber der Landts und Hoff- rechten bestellter meispot«. V svoji težki bolezni je naredil oporoko (»letzten Willen«) z dostav- kom: »wie es in rechten und Landtgebrauch am allerbestdndigsten sein khan mit der Clausula Co- dicillaris«. Svojo dušo izroča Bogu, telo pa upa, da pokoplje njegova vdova v Božjem imenu. So progi Urši roj. Verbič (Werbitzin), ki je bila nje gova druga žena, bi hotel za vso njeno skrb in ljubezen zapustiti delež, ali ta bi bil neprimeren, ker so mali otroci iz zakona. Potrjuje ji v oporoki, da mu je prinesla 800 rensk. gl. za doto in da je imela srebrn nakit kupljen iz svojega. Kar ostane po izdatkih za pogreb in izplačilo dote, to zapušča otrokom iz prvega in drugega zakona po enakih delih, edino hčerka Neža iz prvega zakona bodi od zapuščine izključena, ker se potepa po svetu. Vzroke za to razdedinjenje poznajo sedajšnja žena in sorodniki. Pri Bogu prisega, da prva žena ni imela omembe vredne zapuščine, pa še za to se je moral hudo poganjati in je imel velike izdatke. Samo volilo 20 fl. naj dobi hčerka Neža, a s tem je popolnoma odpravljena. Drugo ženo prosi, naj od- goji otroke krščansko, oblastva pa naj ne delajo stroškov z inventuro, ker je revež. Za oskrbnika (Curator) otrok postavlja H ans a Lagbasser- j a, ki naj napravi seznam imovine. Svojo deželno gosposko prosi, da naj se njegova poslednja volja točno izvrši, kakor je zapisana pod obvezo »des allgemeinen Landschadenpundts in Crain«. 3. Dedna poravnava. Dandanes skoraj ni zapuščine, o kateri bi se dediči navsezadnje ne sporazumeli s poravnavo, naša zbirka pa ima en sam zapis te vrste. Bržčas se poravnave za časa Lagbasser-] a niso mnogokrat sklepale. V zbirko sprejeti primer pa je bil tudi posebno redek. Stali so si nasproti zakonski dediči Ivan, Žiga, Volk in Jurij Semenitsch, bratranci, odn. bratje po krvi, na drugi strani Ivan Sollanitsch, ki je bil zapustnikov nezakonski sin (»bastardt«). Prvi so se sklicevali na to, da jim pripada zapustnikovo posestvo, ker so kot krvni dediči nastopili dedi ščino »ab intestato cum beneficio legis et inven- targ«; nezakonskemu sinu zapustnika so odrekli vsako pravico, kajti po vsakem pravu da je zavržno, da ima izvenzakonski otrok dedne pravice; njemu gre samo prehrana. Deželna gosposka, pri kateri je Ivan Sollanitsch tožil radi dediščine iz naslova »instituiertes Donatorium« (narejena daritev), je nasvetovala poravnavo. Po le-tej je res ostalo pri trditvi nasprotujočih dedičev iz zakona, da je na rejena daritev brez veljavnosti, ali Ivan Solanitsch KRONIKA 29 je ostal na podarjenem delu posestva svojega ne zakonskega očeta, vendar je moral »per expres- sum« (izrecno) pripoznati, da ne bo zahteval niti sam, niti po pričah še kaj od zapuščine. Obveza je bila zopet sklenjena s klavzulo »des allgemeinen Landtschadenpundts in Crain«. Datum je v pre pisu izpuščen. 4. Posojilo. Med dvostranske pogodbe spa dajo posojila, ki so bila v gospodarskem življenju brez dvoma zelo pogosta. O lc-teh pa si je Lay- b as ser zapisal samo en vzorec, ki pa je zna čilen. Martin Kalčič, »nach Stainpiichl gehoriger Unterthan«, priznava za sebe in za svoje dediče, da je sprejel posojilo v znesku 100 fl., računjeno po 15 reparjev ali 60 krajcarjev, od Matije Žleb- nika, ki je podložnik Dragomeljski. Dolžnik za stavlja (»verpfendt und eingesetzt«) svoj travnik, ki spada h kmetiji in se imenuje »Na mlaki«. Od nje naj upnik namesto obresti dobiva ves doho dek, samo otavo si dolžnik vsako leto sam vzame. Če pa položi dolžnik v 3 letih 100 fl. v gotovini, mu mora upnik zastavljeni travnik brezpogojno vrniti. Obveza velja »auch beg verbindung des allgemei nen Landtschadenpundts in Crain«. Listina je bila napravljena v navzočnosti dolžnikove zemljiške gosposke, zastopane po Marijani pl. »Hitzingerin«, ki je pritisnila svoj pečat na listino. Datum v pre pisu ni naveden. Iz listine spoznamo vsaj enega izmed načinov, kako se je vršil med podložnimi kmeti realni kredit. Gospodarsko zanimiva je pač tabela, ki jo je Lagbasser zapisal vprav med ženitnimi pismi in oporokami, o tem, kakšne obresti nese glavnica 100 fl. za dobo od 1 do 11 mesecev ali od 1 do 10, 15, 20 in 25 dni, če je pogojena obrestna mera po 4, 5, 6, 7, 9, 10, 11 ali 12 od sto. Tu se vidi, v katerih mejah so se gibale v tistih časih obrestne obvez nosti. Lagbasser si je dotične zneske sam iz- računil, pa se opravičuje, da jih je »m der Egl gereehnet«. IV. Vzorci za uradne zapise in vloge. Ta del zbirke je primeroma najbornejši. Zdi se, da je Lagbasser samo mimogrede dobival vpogleda v takšne spise, pa je jemal od njih vzorce, kolikor je pač pričakoval, da bo imel kdaj priliko z njimi okoristiti se. Prikazati hočemo najprej civilno-, potem kazensko - pravne, zatem procesualne in slednjič aministrativno-pravne zadeve; seveda ni kakor nečemo s tem reči, da je Lagbasser, ki je vse raztreseno zabeleževal, sploh poznal tako stvarno razpredelitev. 1. Civilnega prava se tiče prošnja (1. 10. zbirke) na predsednika sodišča in na »caput totius nobilitatis«, s katero hoče prosilec doseči, da mu mačeha njenemu ranjkemu soprogu zastavljeno srebrno pa pozlačeno kanglico in pa s srebrom okovan muškatni oreh, 60 lotov srebra, vrne. Pro silec ji je že dolžno vsoto ponudil, ona pa je neče sprejeti. Mačehi naj se zapove, da vrne zastavo proti plačilu takoj; ako pa misli, da ni dolžna tega storiti, naj na prihodnjem uradnem dnevu (»nech- ste Amtsverhore«) svoje pravice dokaže. Lag basser je izpustil ime prosilca, datum in mesto, kamor naj bi šla pritožba. To je bržčas zato storil, ker so nekatere zadeve gospodov in deželanov (Herrn- und Landleute) spadale pred »Landrecht« t. j. na deželno pravdo, druge pa pred »Hofrecht«, t. j. na dvorno pravdo. Pred prvo so morale priti stranke osebno, pred dvorno pa so smele poslati zastopnika. Lagbasser si je prikrojil »šimelj« za oba primera. Pod naslovom »Suppliciern w. ersessene Possess« je v zbirki (1. 91., 92.) zapisana — brez datuma in brez navedbe imen — sledeča prošnja: Nasprot niki prosilcev ne dajo, da bi prosilci na planini pod Stolom v gmajni »V rebri« pasli živino; celo rubežen živine izvršujejo v posameznih primerih, dasi oni, prosilci, pasejo tam živino že od davnih časov. Deželno glavarstvo naj odredi dan (»pe- remptorio«), na katerega morajo priti nasprotniki. Dotlej pa se naj jim zabrani vsaka rubežen ali dejanska lotitev. Prosilci se priporočajo za nepri stransko rešitev zadeve. (Dalje prihodnjič.) LETNIK II V LJUBLJANI, JUNIJA 1935 ŠTEV. 2 LJUBLJANSKA ROKOPISNA ZBIRKA PRAVNIH OBRAZCEV IN PREDPISOV IZZA TRIDESETLETNE VOJNE DR. JUR. ET DR. H. C. METOD DOLENC (Nadaljevanje.) V pogled v zemljiškopravne razmere nam daje vzorec, ki obravnava sledečo prošnjo (1. 122.), naslovljeno na gospoda grofa in uradnega prezidenta »einer lobl. Landschaft in Crain Herrn Verordneten«. Prosilka se piše Marta Fegerabend. Ona prosi, da naj se dvorec Ribnik, ki ga je ona podedovala, pa ga je prodala Joštu baronu Mosch- khonu, ki pa je še prepisan v deželni glavni knjigi stanovskih zemljišč (alda in Crain Haupt Giilt- buch) na Pavla Jankoviča, prepiše naravnost na njenega kupca. Nalog za to naj se izda gospodu knjigovodji, »dero Buechhalter Hanns Kari von Saunburg«. Ko se to izvrši, obljubi prosilka »beg Verbindung des Landschadenpundts« za sebe in za svoje dediče, da nikdar ne bo storila ničesar zoper to. Datum: Ljubljana, 20. avgusta 1659. Takoj na to pa se je obvezal z listino kupec baron Mosch- khon, da bo od prepisa naprej davke plačeval pri stojnemu uradu (Generali Einember Ambt) in da ne bo deželi nobenih stroškov delal. Školastika Kozamernik (Khosuamernikhin) je umrla in zapustila nekoliko imovine. »Burgermai- ster Richter und Rath der furstlichen Haubtstatt Lagbach« je dne 2. julija 1639 določil z ediktom (1. 10.) »peremptorischen Gerichtstag« za 19. av gust 1639 na rotovžu ob 7. uri zjutraj, kjer se mo rajo vsi upniki, ki imajo kaj dobiti od zapustnice, bilo radi dolga, ženitnih obvez, posojil ali česar koli, osebno ali po zastopniku zglasiti in svoje zahteve prijaviti. Na koncu tega edikta je zapre- tilo, da se ho po došlih prijavah postopek nada ljeval »mit den ferneren Nottuerfften«, s čimer mora vsakdo računati. Podoben edikt je bil izdan 18. avgusta 1631 (list 11.) od župana kot sodnika in svetnika v za devi Valentina Cirian-a, ki je bil meščan in apote- kar v Ljubljani, pa je umrl kot kridatar. Dan za priglasitev terjatev je bil določen na 10. novembra 1631 na rotovžu ob 7. uri zjutraj. Civilnopravnega značaja v smislu tedajšnjega prava je bila še v zbirko sprejeta (1. 80.) prošnja (Supplierung), ne da bi bila datirana. Neki v pre pisu neimenovani patrimonialni gospod se prito žuje zoper Rudolfa barona Paradeiser-ja, da je 2. maja (letnica izpuščena) zaprl njegovega pod- ložnika Jerneja Zupančiča iz Rožeka, ga vrgel v keho in brez vednosti krvnega sodnika (Pann- richter) dal nekolikokrat mučiti, dasi je bil pro silec mnogo več ko leto dni v pravilni posesti ome njenega podložnika. Paradeiser da je obsodil Jer neja Zupančiča na 100 kron globe radi prešuštva in ga namerava držati v ječi, dokler kazni ne plača. Tudi mu je vinograd »zakrižal« (t. j. za- branil vstop v vinograd pod posebno kaznijo; gor nik postavi pri vhodu v vinograd drog s prekriža- nima snopoma ali deščicama). Radi mučenja brez posredovanja krvnega sodnika, pravi prosilec, bo morala »Kaiserliche Landfurstliche HochheiU po trebno ukreniti, toda Paradeiser-ju naj se ukaže, da vrne prosilčevega podložnika takoj nazaj. Za- stran pristojbin, ki se plačujejo pro prima instan- tia, ne bo nobenih težav ali neprilik. 7 2. Iz področja kazenskega prava je Lay- b as s e r sprejel v svojo zbirko nekoliko primerov, ki so pa precej vsakdanjega značaja. Tožba (dag) radi obrekljivega go vorjenja (1. 101.) je pravcati »šimelj« (brez datuma, brez imen). Tu zahteva ovaditelj, ki se ponaša na dolgo in široko, kako častno je dosibmal živel, da naj se nasprotnik, ki ga je grdo razžalil, pokliče na »peremptorični« rok, kjer naj prekliče mnoge svoje žalitve (»recantando«). Značilno je, da razžaljenec ne navaja žaljivk, češ, le-te, bo na znanil, če bo treba, in contradietorio, torej če pride do prerekanja od nasprotne strani, da je sploh kaj žaljivega govoril. Prošnja radi storjene sile (1. 92.) jc takisto pravi »šimelj«, brez datuma in imen. V tej je govora o neki »Paachstube«, ki jo je nasprotnik z najetim delavcem iz Krakovega, podložnikom nemške viteške Komende, izvršil na ta način, da je najprej snop slame izruval, potem pa vse podrl. Tista Pachstube (morda uta s pečjo) je bila po stavljena z dovoljenjem Komende in je bila leto in dan v mirni posesti prosilca. Škoda je cenjena na 1000 gl. Nasprotnik naj se v običajnem roku 14 dni (Landtsgebrauchig termin) pozove radi po ravnave, sicer naj se postopa zoper njega, kakor je predpisano zbog izvršenega nasilja. Tretji primer, ki ga navajamo, je pritožba župana, sodnika in svetovalca ljubljanskega (ime ni napisano) v imenu mestnega sodišča zoper Ivana Ludovika pl. Lebenstain-a, nemškega viteza in komturja v Ljubljani. Slednje navedeni je dal zapreti vdovo Marijo Raisinger, ker je zagrešila krvosramen zločin z najbližjim sorodnikom svo jega umrlega moža, na to pa svoje mrtvo rojeno dete dala zakopati, vse to »in der Teutschen Gassen«. Mestno sodišče se pritožuje pri »rimskem cesarju« in prosi, da naj se komturju zabrani so jenje te osebe. Podobna pritožba je bila vložena že 1. 1637. Sedaj se ponovno prosi, — da ne pride Kazen Božja, če bi ostalo takšno zločinstvo neka znovano! — naj se podeli mestnemu sodišču mi lostno polnomočje (allergnddigste Plenipotenz), v tem smislu, da pride do sojenja po mestnem sodniku, ki mu vsekakor pripada glede škodljivih in nemoralnih ljudi (schddliche und unziichtige Leuth). V ozki zvezi s prejšnjim stoji naslednji pri mer, ki vsebuje zopet prošnjo na »rimskega ce sarja«, naj odredi, da bo komtur pl. Lcbenstain izročil Andreja Raisinger-ja, ki ga drži že dva me seca v zaporu, mestnemu sodniku. V prošnji se na- KRONIKA migava, da je komtur zločinca »perdoniral«, t. j. da mu je življenje milostno podaril, toda to pravico da ima le cesar sam. Sodstvo v krvnih zadevah pripada po privilegijih Maksimiljana, Friderika in Ferdinanda in njihovih naslednikov po vsebini potrjenih diplomov v mestu glede vsakega ubijalca ali zločinca mestnemu sodišču. V tem pogledu ni izvzet noben gospod niti deželan. Razen tega pa je po pogodbi z dne 9. marca 1615. 1. nemški viteški red zavezan, da mora zločinca, kakor je bilo to od pradavnih časov običajno, tri dni po zajetju iz ročiti pred vrati poslopja nemškega viteškega reda ljubljanskemu mestnemu sodišču. V tem danem primeru pa se izročitev že dva meseca zavlačuje — radi podaljšanja življenja! 3. Med vzorce, ki se tičejo proces ualnega prava, spadajo zlasti zapisi pričinih izpo- vedb. Za zaslišavanje prič, zlasti izven Ljubljane, sta bila nastavljena dva stalna komisarja, eden za Dolenjsko, drugi za Gorenjsko. Odlične osebe pa so dobivale lahko nalog, da oddajo svojo izpo vedno pismeno. Tako je dobil 31. decembra 1641 neki duhovnik (Laibasser je ime izpustil) na log, da pošlje svojo pismeno izjavo kot priča v procesu, ki je nastal med deželnim glavarjem in Jurijem Skarlichio, apostolskim stolnim proštom in župnikom v Kamniku in nekim duhovnikom (imena ni) radi resignacije na beneficij seti Joan- nis Babtistae v Kamniku. Na vprašanja odgovarja pismeno, sklicujoč se na svojo čast kot plemenitaš, pa tudi na svojo vest in poštenje, da je v aprilu 1640 v škofijskem poslopju srečal dotičnega du hovnika in da mu je le-ta, kot njegov prijatelj, povedal, da je z vikarsko službo pri sv. Petru zelo zadovoljen, a beneficiju v Kamniku, užitku hiše, vrta in nekdaj še mlina, se je odrekel. To je priči resnično znano in na to, če treba, priseže. O enakem nalogu je govora (1. 79.) v nekem drugem primeru, kjer pa za vsebino zaslišbe ne izvemo. Za Layb as s e r-] & je bil ta vzorec z drugega vidika zajemljiv: V prepisu po imenu ne navedena oseba je dobila preko deželnega upra vitelja (Landesverivalter) poziv, da odgovori na dana ji vprašanja. Pozvana oseba pa se proti vi temu pozivu, češ da temelji na zmoti. Kajti poziv se je izvršil samo z navadnim vabilom (gewoen- liches Compasschreiben) in izjava, naj bi se od dala pred stanovskim odborom (Verordneten Stell), toda pozvanec spada pod deželno glavarstvo. Oči- vidno je bila ta oseba gosposkega stanu ali deže lan. Navzlic temu in brez prejudica pa hoče vendar odgovoriti na dokazna vprašanja tu pa Lay- 102 KRONIKA basser-jcv prepis neha; zabeležiti si je pač hotel samo toliko, kolikor se je tikalo kompetenč- nega sokoba. Besedilo zaprisežene izpovedbe si je hay- b as s e r vpisal večkrat (1. 116, 117); prvič v obliki prisege za zagotovilo (Aydt fiir geuarde), s katero na poziv ograj nega sodišča (Landschranne) zago tavlja, da za dokaz nima živega človeka, niti no bene listine na razpolago, ampak svojo čisto pri- sežno izpovedbo; drugič v obliki prisege na ovadbo (auf den Anzaig), tretjič pa je šlo za tri primere zaprisege na prejšnjo pismeno izjavo. Vsebina ni določljiva, ker je Lagbasser imena in celo predmet tožbe izločil. Zajemljiv pa je poseben zapis »mainaidt des falsehen Schivurs«, v katerem se razlagajo na dolgo in široko posledice krive prisege. Tu se uvodoma navaja, da pomenijo trije odprto povzdignjeni prsti sv. Trojico, četrti prst v pesti pa pomenja dušo, peti pa telo, a to se mora ceniti manj kot duša. Ni da bi navajali vsebino peterih odstavkov tega pouka; saj se strinja po večini z današnjimi ustreznimi razlagami. Pač pa naj navedemo, da obstoji na 1. 128. slovenski tekst glede pouka o posledicah krive prisege, ki pa ni popoln. Na 1. 127. ne stoji še ničesar o tem predmetu, na naslednji pa začne er abrupto in brez nadpisa sledeče besedilo: »tega nekuli konza ni, temuzh ueden teh fob feripanie jenu jezusti. Sa to bodete vfe nauashe Vboge dufsize pomiflili vfak tri perste gori vfignili Jenu fa mano taku gouorili: Jest N. perfefsem per tem Iemcnv Gospudi Bogu Ienu te Suete troize, de iest otzhem to pravo Bofhio refniza kar ie meni uedezhe, Ienu bodem fanie vprafhan pouedati Jenu kar ie meni neuede- zhe famolzati, in fa obeno mitto, daru, sourauftva ali fa lubefni vola, kokar meni Bog pomagaj na moj pofledni dan, kadar fe bode moia dufha od tega telefa lozhila, Amen.« L ay b as s e r je sprejel v svojo zbirko en primer »Commissarien - Belation« (1. 128). Na Vi pavskem je zaslišaval komisar deželnega upravi telja priče v zadevi Luke Bešetnika zoper Franca grofa Lanthieri-]a, ker mu je na gori (an der Al- ben) vzel zemljišče. Andrej Črmol je bila ena izmed na pečat poklicanih prič, a prišli sta dve osebi istega imena. Katera je bila prava, tega ko misar ni hotel sam presojati. Zaslišal je obe in predložil o tem poročilo iz Zaloga na Vipavskem dne 14. novembra 1641. Uvod za zapisnik si je Lay b as s e r prepisal, vsebine izpovedbe pa ne. Pri kraju zbirke (1. 127.) stoji še napis o po trdilu »cesarja Leopolda«, da je bila pritožba (Dingnuss), ki je tekla v pravdi med grofico Be- atrico vdovo Thurn kot tožiteljico in apelantinjo in dr jem. Ivanom Antonom Khunstl-om kot kura- torjem grofa Ivana Ambroža Thurn-a, pri dežel nem glavarstvu rešena. Datum: Graz, 10. nov. 1660. 4. Za vzorec iz administrativnega pravnega območja smatramo predvsem ubožno spričevalo (Testimonium paupertatis), ki je napisano v latinskem jeziku (I. 120). Napravil ga je dne 10. junija 1644. ljubljanski duhovnik Jakob Stopar za dve osebi, ki sta se hoteli poročiti, pa sta morali prositi za dispenzo, ker sta bili v svaštvu četrte stopnje. Podpis in pečat imenova nega duhovnika naj jamči, da se preživljata samo z delom svojih rok. Dalje si je zabeležil Lagbasser troje pro šenj na deželnega glavarja (1. 100, 101), ki se tičejo obračunov glede pravd ali davkov. Zajem- ljiva je zlasti druga prošnja. Dedič je bil poslal prosilcu obračun, ki se mu pa ne zdi pravilen, zato se hoče pritožiti pri »deželni pravdi«. Ker se pa opira dedičeva zahteva na obvezo iz •»Land- schadenbundta«. in se dolžniki brez zaslišanja ne obsojajo, naj deželni glavar dovoli in odredi rok za zaslišanje radi razložitve krivice, dotlej pa naj se eksekucija ustavi. Pripomniti treba, da je bila v različnih deželah različna zakonodaja v tem pogledu, ali se sme voditi eksekucija kar brez predhodnega zaslišanja dolžnika ali ne. Kranjski predpisi so bili n. pr. strožji ko koroški. Slednj ič čitamo v naši zbirki dvoj e prošnja za n o b i 1 i t a c i j o (1. 123, 127). V prvi navaja prosilec, da se je njegov oče bojeval zoper Turke, on sam da je 20 let služabnik dežele in Vojvodine Kranjske. Drugi prosilec se sklicuje na to, da je 20 let zvesto služil pri uradu za kameralne do hodke v Ljubljani in da je 54 let star. Oba prosita za sprejem med plemenite osebe, za grb, predikat, za pravico pečatenja z rdečim voskom itd. Drugi prosilec prosi tudi, da se mu dovoli nakup do 20.000 fl. vrednega posestva, ki naj se vpiše v de želno desko, to pa tako, da zanj ne velja pravo prvenstva pri nakupu (Einstandrecht). Zanj in za njegove dediče naj velja tudi »salva guardia« in osvoboditev od vojaškega ukvartiravanja. IV. Pravni predpisi. Največji del zbirke zavze majo po obsegu predpisi pravne vsebine. Tu se Laybasser ni držal nobenega reda. Prcpisaval je — brez načrta, brez sistema — pač, kakor mu je ta ali ona knjiga ali rokopis prišel v roke. 103 Mnogo pravnih predpisov si je prepisal prav go tovo iz tiskanih predlog, čeprav jih menda nikoli ni potreboval. Zdi se, da ga je izpodbadala k temu želja po pravni izobrazbi ali vsaj po tem, da bi mogel — morda svojim gospodarjem v stolnem kapitlju — postreči s svojo zbirko. V naslednjem bomo navajali naslove prepisanih del, izvajali pa o njih le toliko in cisto na kratko, kolikor sme na splošno zanimanje računati. 1. Najvažnejši se nam zdi prepis, ki ga je L a g b as s e r oskrbel v zbirki na 1. 16 do 30 pod naslovom »Von Testamenten«; v registru pa ga je imenoval »Ein Tractat von denen Testamenten, Legitima vnd dergleichen vnd ivelche zu testieren nit mochtig. ltem welicher gestalt die Erbschafften auf die gesipten fallen«. Odkod je ta traktat pre pisal, nam ni moči dognati. Urejen je po poglavjih, ki gredo od 1. do 21. (Von den Widerfallen); s tem pa še ni delo zaključeno. Izvirnik je šel bržčas še dalje. Za naše kraje o času tridesetletne vojne še ni bilo pisanega zakona o dednem nasledstvu izven rimskega prava. Veljalo je pravo po starih obi čajih. Zakoniti red o dednem nasledstvu brez po slednje volje je izšel še le skoraj 100 let pozneje (pod Karlom VI., najprej za Nižjo Avstrijo dne 28. maja 1720.). Obstojali so pač predpisi o varu- štvu, ki so pa bili na novo kodificirani še le v drugi polovici 17. stoletja. Lay b as s e r-j ev traktat odkriva torej tako običajno pravo za dedna na sledstva, toda le za osebe, ki so spadale pod sta novsko sodišče. V resnici so pravila, ki jih je Lag b as s e r zapisal v zbirko, tako važna, da bi zaslužila po sebno razpravo. Pridržujoč si jo za drugo priliko, naj navedemo tu samo nekatere osnovne poteze: Pismena poslednja volja je morala biti samo lastnoročno spisana, od zapustnika podpisana in s pečatno škatlico ali pečatom opremljena; prič za veljavnost take oporoke ni bilo treba. Če je dal zapustnik oporoko po drugi osebi spisati, treba, da obvelja, da jo sam opremi s pečatno škatlico ali svojim pečatom, in da doda ena priča pečatno škatlico ali da pritisneta dve priči svoj pečat. Če zapustnik ne da svoje pečatne škatlice ali pa pe čata, morata za veljavnost dodati dve priči svojo pečatno škatlico ali pritisniti svoj pečat. Oporoko, ki je zapustnik niti sam ni spisal, niti je ni opremil s pečatom, morata dve naprošeni priči podpisati in opremiti s pečatom ali pečatno škatlico; po trebno pa je, da zapustnik izjavi osebno pred tema pričama, da je to njegova poslednja volja. Za KRONIKA ustmeno oporoko treba zaprositi dve ali več prič, ki morajo vsebino sporočiti deželnemu maršalu; vsebina se prepiše in priče jo s prisego potrde za pravilno. Ženske ne morejo biti oporočne priče, moški izpod 14 let niso dorasle (unfochtbar — ohne Vogt, advokat, jerob). Pripomnjeno pa je, da se za primer, da ni nobena oporočna priča 14. leta dovršila, oporoka vendar le ne sme zavreči; doba 14 let je za doraslost (Vogtbarkeit), pravi traktat, dovolj na »vnd nit wie etliche vermeinen auff 18 J ar geraicht«. Pač pa velja po deželnem obi čajnem pravu, da postane v pogledu sposobnosti za napravo oporoke vsaka oseba šele z 18. leti do rasla. Samo če je kakšna oseba stopila v zakon, postane takoj dorasla, čeprav se spolna združitev v zakonu še ni izvršila. Dolžni ali nujni delež (legi tima) morajo starši otrokom zapustiti. Znaša pa ta delež različno: če j e štiri ali manj otrok, tretj ino zapuščine; če je pet ali več otrok pa polovico. Pravica, zahtevati dolžni delež zastara v 30 letih; poslednja volja, ki se ne spominja otrok z dolžnim deležem, se lahko izpodbija. Bratje in sestre nimajo pravice do dolžnega deleža; vendar smejo bratje ali sestre poslednjo voljo izpodbijati, če je zapust nik ali zapustnica namesto brata ali sestre postavil za dediča tujo zloglasno ali nespodobno osebo. Oporoka naj se odpre ali proglasi na trideseti dan po zapustnikovi smrti, nakar se vsebina za piše v deželnostanovsko spominsko knjigo. Temu zapisu sledi zaznamek, kako se dediščina po obi čajnem pravu razdeli med sorodnike. (Tu stoji v L a g b as s e r - jevem traktatu, da gre za običajno pravo Vojvodine Avstrije izpod Aniže, kar kaže, da izvirnik ni bil za Kranjsko namenjen. In vendar Lagbasser tega ni nikjer razen na tem mestu, ki smo se ga baš doteknili, označil.) Sinovi ali hčerke dobe po očetu ali materi enake deleže. Na vnuke pade delež prej umrlega sina ali hčerke. Isto načelo se navaja v pogledu pravnukov. Glede hčerk, ki so se omožile in prišle iz rodbinskega kroga, velja za meščane in kmete, da dedujejo enako kot sinovi, za plemenitnike pa je stvar dru gačna: če se je hči ob poroki odrekla nadaljnji dediščini, pri razdelitvi zapuščine staršev ne pride več v poštev. Pa tudi glede neporočenih hčera, ki se niso odselile, niti niso dale odpovedi, velja, da iz očetove zapuščine ne dobe ničesar, pač pa jih morajo bratje vzdrževati iz očetove dediščine. Na dalje se predpisujejo še pravila za razne druge kombinacije, ki nastanejo, če umro predniki in tekmujejo sorodniki mlajše in starejše generacije. Tudi za primer, da dedičev ni, so ustanovljeni 104 KRONIKA predpisi: Lastna, nepodložna zemljišča zapadejo deželnemu knezu, podložna pritegne nase zem ljiški gospod. Prav zajemljivo je razlaganje o dvojni vrsti fevdov, viteških in ženskih. Vendar opustimo ta izvajanja, ker po našem mnenju to razlikovanje za slovenske pokrajine nikdar ni veljalo. 2. Za civilne pravde je bila velikega pomena uredba o uvedbi revizije in vpostavitve v prejšnji stan. Izdal jo je cesar Ferdinand II. v Regensburgu dne 6. januarja 1623. Lagbasser je to uredbo (na listih 109 do 113) od besede do besede prepisal. Ta uredba, »mandat« nazvana, govori najprej o dobroti popresoje spisov (bene- ficio revisionis aetorum). Kjer ni več nobene redne poti za pritožbo, ima prizadeta stranka pravico »pritožiti se s prošnjo« (»per supplicationem be- schweren«.). Ta pritožba se sme vložiti najdlje v 6 mesecih, toda kdor se pritoži, mora pri cesarje vem kancelarju založiti kavcijo, ki jo dobi nazaj, če pritožba obvelja. V nasprotnem primeru pa mu zapade. Pritožbni spis se mora v 3 mesecih na sprotni stranki sporočiti, če se je medtem pričela že izvršba, se lahko odgodi (suspendiert), toda le proti kavciji. Drugi pravni institut, ki se na novo uvaja, je restitutio in integmm, vpostavitev v prejš nji stan. Taka prošnja je dovoljena samo v času pol leta po izidu odloka; o njej mora vlada v 3 me secih ugodno poročilo podati. Dotlej se odlok ne izvrši, če deželni glavar ali upravitelj, od katerega je bilo poročilo zahtevano, tako sklene, vendar mora ob sklepanju pritegniti dva ali tri deželane kot asesorje. Kdor je pravi zamudnik (verus con- tumax), ta ne sme dobiti omenjene vpostavitve. Kdor opira svojo prošnjo na dokaze, ki so na novo na dan prišli, jih mora takoj priložiti prošnji, obenem pa priseči, da jih je našel še le po končani pravdi. Izključena je (med drugim) prošnja za vpostavitev zbog slabega zastopstva s strani stran kinega prokuratorj a, pooblaščenca ali varuha. Cesar si je pridržal pravico, da tolmači to na- redbo sam, ako bi prišlo do dvojbe. 3. Čisto na kratko bomo opravili prepis za Kranj sko, Slovensko krajino, Metliko, Istro in Kras ve ljaj očega reda za deželna sodišča (1. 81. do 91. zbirke), ki ga je izdal rimski kralj Ferdi nand na Dunaju dne 16. februarja 1535. Kranjska je imela svojo »Malefizordnung« cesarja Maksa I. z dne 20. avgusta 1514, ki je bila že tiskana v knjigi ljubljanskih privilegijev 1. 1855. po izvir niku, od Lagbasser-j a prepisana Landgericht- ordnung je bila pa že na Dunaju tiskana. Iz nje naj navedemo za slovensko pravno zgodovino zelo važno določbo (1. 81.), ki dopušča slovenskemu kmetu posebno kazensko pravosodstvo (pač po »kvaternih« in »vinogorskih sodnikih«, ki se pa ne omenjajo) za male stvari kot razžaljenja, tatvi- nice, poškodbe brez krvi (»Drukhen Straichen«), zaušnice, izpuljenje las, češ, take stvari ne zaslu žijo, da bi prišle pred deželsko sodišče. V tej zvezi pa moramo navesti, da je Lay- basser v svojo zbirko sprejel (1. 105., 106.) še ?>Ordmmg Schopf und Geschier sambt dem Pann- richter in Crain betreffend«. Tu gre za instrukcijo, predhodnico instrukcij za krvne sodnike na Šta jerskem, Kranjskem in Koroškem, ki so izšle ve liko pozneje: za Štajersko dne 22. maja 1726 v Gradcu, za Kranjsko 16. julija 1767 v Ljubljani, za Koroško pa dne 8. novembra 1774 v Celovcu. L ay b as s e r - j ev prepis, žal, ni datiran, pač pa podpisan z imenom: Georg Hoffer zu Hefflein vnd Hassbergh, Vizedomb in Crain. Izdana je bila instrukcij a seveda že za časa življenja Lay- basser-jn ali pa še prej, kar le kaže, da se je izkazala potreba za izdajo takšne instrukcij e za krvne sodnike (Pannrichter), ki so hodili po de želi sodit težke zločince in zločinke, med njimi »čarovnice«, že vsaj 100 let prej, ko je vlada skle nila zgoraj citirane tri instrukcij e. Prepis v zbirki odreja, da se mora krvni sodnik šteti za gosposko in da se mu mora izkazovati primerno spošto vanje; dalje, da mora vsako oblastvo ali gospo ska v mestih, trgih in deželsko sodišče ljudi, ki bi sramotili krvnega sodnika ali njegove pomoč nike, strogo kaznovati in zapreti. Krvnim sodnikom pa zabičuje odredba, da ne smejo pijančevati pre ko polnoči, pa tudi ne več računati za opravljene posle nego jim je dovoljeno. Tarifa je navedena in naj jo navedemo: Za razčetrtenje, navijanje na kolo, ustreljen je, sežganje ali obglavljen je se plača po 2 fl., za sežganje samomorilca, za utopijenje po 1 fl., za izbičanje, odrezanje nosa ali ušesa, iz kopan je očes, mučenje ali natezanje (»rekchen«) po 50 kr. Tu naj pripomnimo, da so ti-le krvniški posli še zelo maloštevilno našteti, kajti nižjeav- strijska »Fraymannstax« iz 1. 1773. je navajala 95 raznih postavk, med njimi največ takih, da se mo ramo le zgražati, kaj je bilo pred poldrugim sto letjem še dovoljeno. Še dalje pa hočemo pripom niti, da so bili krvni sodniki kot taki pri slovenskem ljudstvu tako malo poznani in upoštevani, da jih je slovenska narodna pesem kratkomalo istovetila s krvniki ali »f raj mani«, dasi so bili seveda sodniki, 105 ki so sodili, kar so nato krvniki kot njihovi pomoč niki izvrševali. V književnosti (Hogel, Geschiehte des oesterr. Strafrechts, I, str. 35) se je zastopalo mnenje, da je veljala za Kranjsko pozneje štajerska »Peinliche Gerichtsordnung« iz 1. 1574., ki je bila že 1. 1575. v Augsburgu v drugi poboljšani izdaji tiskana. To pa ne more biti pravilno, kajti L ay b as s e r je sprejel v svojo zbirko še po 1. 1641. zgoraj nave deni red iz 1. 1525. Če bi takrat ne bil več v veljavi, bi si ga gotovo ne bil prepisal v zbirko. 4. Ob patrimonialnem ustroj stvu gospodarskega življenja na deželi je imela velik pomen desetina. L ay b as s e r si jev zbirki (1. 34.) ohranil prepis: »Zechend Ordnung In Steger vnd Crain« cesarja Ferdinanda, izdano na Dunaju dne 5. junija 1551. Ta je določala, da naj se žitna desetina oddaja z njive ali skednja, v dobrem stanju seveda, v 24 urah. Isto tako jev zbirki (1. 102.) ohranjen prepis od •»Zechendt Ordnung so im 1573 Jahre ausgegan- gen vnd publicirt ivorden« od vojvode Karla v Gradcu z dne 17. marca 1573, ki se giblje v istem okviru kakor prej navedena. V tem poglavju naj omenimo L agb as s e r - j e v e zaznamke glede pravde, ki je imela za pred met izjavo Fabiana Salovca in Fabiana Valterja, da ne bosta več dajala žitne desetine. Prej sta jo dajala, po kmetskem uporu — mišljen more biti le oni iz 1. 1515. — pa sta senčurski župnik in nje gov vikar na prižnici v cerkvi govorila o desetini; odtlej pa se branita dajati desetino. Deželni glavar Jakob Lamberg je zaslišal prizadete osebe ter je dal tudi prebrati njihove »Zeugbreffe«.. Izkazalo se je, da se daje desetina ne samo od žita, ampak tudi od čebelnih panjev, jagnjet, kozličkov in pre- šičkov. Zato se je izdal odlok, da ima vsakdo, ki je v posesti pismenega prisojila desetine (t. j. »Zeugbrieff«), pravico desetino zahtevati in je mati, vsak deželan pa mora upravičence ščititi. Da tiran je ta odlok: Ljubljana, pondeljek po sv. "Vidu 1529. leta. Ta desetinski odlok je opremil Lamberg, kakor je v prepisu navedeno, s privešenim peča tom (torej v škatlici). 5. Finančne težave so bile v začetku tridesetletne vojne zelo velike. Država si je pomagala med drugim tudi tako, da je prekovala novce boljše kakovosti v manj vreden novec. To je bila stara oblika »inflacije«, posledica pa je bila, da je bilo treba urediti pravne razmere med strankami, ki so zaradi zmanjšanja denarne vrednosti nastale. V Lagbasser-jevi zbirki dobimo dvoje pre pisov naredb, ki se tičeta posledic devalvacije ko vanega denarja. Prvi prepis (1. 104.) je naslovljen: »Khag. General ivegen Callierung der Miinz«; iz dal je to naredbo (patent) Ferdinand II. (1619 do 1637). V njej se sklicuje na to, da je že 22. junija 1624 izdal povelje, naj se upniki in dolžniki zbog poslabšanja valute sami med seboj v 6 mesecih pobotajo ali pa naj gredo v tem času pred sodi šče, da reši njihove spore. Ta šestmesečna doba je torej pomenila nekak »moratorij«. Ker pa se je po kazalo, koliko drugih neprilik je navzlic temu še nastalo, določa Ferdinand II. vnovič dobo 6 me secev, v kateri naj se pritožbe pred sodiščem re šijo. Kdor bi to pot ne hotel iti pred sodišče ali ne navedel tehtnih razlogov, zakaj noče izpolniti svo jih dolžnosti, ta bo kaznovan in vse ostani pri tem, kakor je bilo pogojeno. Ta generalni patent je bil izdan 21. maja 1625. v Gradcu. Že prej — na 1. 31. — pa si je L a g b as s e r prepisal razglas, ki sta ga izdala Gašpar Wabekh, obojnega prava doktor, stolni prost, predsednik stanovskega odbora, in Oktavio Panizoll, vicedom, dne 31. maja 1625 v zadevi plačil in zadostitev pravnih obvez spričo zadnje izpremembe kovanega denarja. Tu v raz glasu se navajajo smernice, kako naj se spori re šujejo, če se stranke ne morejo ali ne marajo same poravnati. Devetero različnih primerov je obrav navanih. Vobče moramo reči, da ustrezajo ta pra vila tudi danes priznanim zahtevam upoštevanja vere in poštenja. Ne moremo predočiti celokupne slike tedajšnjih valutarnih razmer. Le dve tri naj rečemo, da podkrepimo izraženo mnenje: Kdor v pričakovanju devalvacije denarja ni poravnal svoje obveznosti, ta mora plačati po notranji vred nosti denarja v času resničnega plačila dolga. Če pa je dolžnik ponudil plačilo o pravem času v isti vrednosti, kot jo je sprejel v času sklepa pogodbe, pa upnik ni hotel plačila sprejeti, mu izprememba denarja (mutatio monetae) ne sme hasniti. Zlasti trdo so določbe prijemale oderuhe. Vse to naj velja za stranke same, pa tudi za vse sodne in stance. Vobče se priporoča primernost in pravič nost —: ex aequo et bono secundum conscientiam legibus informatam. (Dalje prihodnjič.) 106 KRONIKA K R O N I K A 195 LJUBLJANSKA ROKOPISNA ZBIRKA PRAVNIH OBRAZCEV IN PREDPISOV IZZA TRIDESETLETNE VOJNE D R. J U R. E T D R. H. C. M E T O D DOLENC (Nadaljevanje.) 6. Gospodarska kriza konec tridesetletne vojne (1618 —1648) je uničila davčno plačilno zmožnost ljudstva in silila državo, da se je posluževala posebnih ukrepov, da iztisne kolikor mogoče iz ljudstva. Dne 21. marca 1644. so izdali deželni glavar Henrik baron Paradeiser, vicedom Orfej grof Strassoldo in pa odborniki stanovske oblasti »patent« na duhovniške, svetne plemenit- nike, meščane in vse druge prebivalce, ki so pri deželnem dohodninskem uradu in knjigovodstvu zamudili poravnati zastanke glede redne in izredne vojne pomoči, ki je bila že 1. 1633. zaukazana. Prej je veljalo, da plačajo zamudniki 30 fl. »Straff- geld«, odtlej naj se pribije dolgovanim zneskom 10 odstotkov. Tistim, ki nič ne plačajo, naj deželna oblast posestva ceni in na dražbi proda. Namesto strogosti je sicer treba izkazovati milost, ali tako kot doslej ne gre več naprej. Vsak dan so večji za- stanki. Zato je deželni stanovski zbor na zadnjem sestanku sklenil, da se da, dolžnikom rok za izra čunan je dolžnih vsot. Toda poudarja se, da se mo rajo vsi zastanki kateregakoli svetnega ali duhov niškega, meščanskega ali kmetskega zemljišča, pa naj so nastali od rednih ali izrednih, starih ali novih naložkov od glave (Kopfmass), na obrestih ali »imovinskem goldinarju« (Vermogensgulden) ali na davkih zastran zavarovanja granice itd. itd., poravnati med veliko nočjo in binkoštmi, to pa prav gotovo, ker bi sicer sledila eksekucija brez prejšnjega opominjanja radi vseh zastankov s 30 odstotnim pribitkom. Eksekucija se izvrši na ravnost po zapriseženem rentnem mojstru ali pa na ta način, da se izroči zemljišče poljubno tej ali oni osebi na 3 leta v zakup ali pa se ji proda. Vse to naj duhovščina 3 krat zaporedoma oznani s prižnice. 7. Nadaljnji predmet gospodarskega značaja v Laybasser-\zx\ zbirki (1. 42.—70.) je zapis, najobsežnejši izmed vseh, ki se tiče od nadvojvode Karla na novo izdane •»Perghrechtsordnung iiber ali Eisen Perkgh vnd Hammeriverch des Fiirsten- thumbs Crain vnd fiirstlichen Graffschafft Gorz«. Datum: Gradec, dne 23. febr. 1575. Tu pa navaja že L ay b as s e r sam, da je bila v tisku izdana v Ljubljani po Ivanu Manuelu v 1. 1577. Spričo dejstva, da jo je vendar dobesedno v svojo zbirko prepisal, dasi obsega 56 strani v rokopisu, moremo le domnevati, da je tiskana izdaja po 60—70 letih postala velika redkost. — Neko posebnost nave denega dela zazremo v tem, da je takoj za uvodom napisan register, in sicer z navedbo kratke vsebine vseh členov. Od teh naj omenimo: V čl. 14. je za povedano, da se morajo vsi kupi in pogodbe pri sodišču vpisati; v čl. 17. je urejeno, kako se vrste šihte in prazniki; čl. 19. govori o razprtijah (Zwi- trachtigen Ausprachen); čl. 28., kako naj se po stopa, če bije na rudarja sum obrekovanja ali ža litve; čl. 29. in 30. določata, kaj velja, če rudarski zaposlenec umre in kako se njegovi deci postavi varuh (»uergerhabt werden«) itd. Tudi obrazci za zaprisego sodnega pisarja, sluge, čuvarjev, straž nikov, pa še navadnih delavcev so v zakonu v pol nem besedilu navedeni, ampak samo v nemškem jeziku. 8. Izredno važno za gospodarsko zgodovino slo venskega ozemlja pa je, da je L ay b as s e r v svojo zbirko sprejel troje zapisov t. zv. »G o r s k i h bukev«. Po desetletni borbi z dunajsko vlado so štajerski deželni stanovi dosegli, da je Ferdinand I. dne 9. februarja 1543. izdal »Perchrechts Biiechel« — »Gorske bukve«. Prvi prevod na slovenski jezik, ki nam je znan, je oskrbel Andrej Recelj (Rezi), župnik na Raki, 1. 1582. Gorske bukve so bile izdane za Štajersko, ali po odredbi nekega ročina (Landhandfeste) cesarja Friderika IV. (1440—1492) so veljale, kakor sploh vsi drugi za koniti predpisi za Štajersko, tudi še za Kranjsko, ako le-ta dežela ne bi imela svojih lastnih predpi sov. Da je nastala nujna potreba, sestaviti posebne gorske bukve za Kranjsko z vsemi priklopi j enimi pokrajinami, je prav verjetno. V L ayb as s e r - j evi zbirki najdemo resda na 1. 93.—98. zapis 196 KRONIKA »Berathschlagte Pergrechtsordniing zu Crain vnd der Windischen Marckh, Ysstereich vnd Kharst etc« z letnico 1595., toda brez zaznamka dneva in meseca in oblastva, kdo jo je izdal. T a z a p i s j e edini doslej znani, celotni zapis prede lanih, za kranjske razmere prireje nih gorskih bukev. Le neki foliant iz Joa- neja v Gradcu ima zapisanih prvih 26 členov gor skih bukev, ki se ujemajo z našim zapisom v Laybasser-j evi zbirki. Nekateri zgodovinarji (V r h o v e c, G r u d e n) so mislili, da je prišlo res do uzakonitve posebne Kranjske izdaje gorskih bukev, ali za to nismo dobili nobenih dokazov. Prav verjetno pa je, da so Kranjski deželni sta novi pripravljali in sestavili osnutek za Kranjske gorske bukve, katerega je dobil Lagbasser v roke in ga prepisal v svojo zbirko. Kakor že rečeno, jeLaybasser napisal (1. 36.) prvo nemško besedilo gorskih bukev iz 1.1543. brez dvoma po kakšni tiskani izdaji. Poznamo tiske prvotne izdaje že iz 1. 1543. (oficina Sggriener, Dunaj), iz 1. 1559. (oficina Leopold, Gradec), iz 1. 1583. (Manger, Augsburg), dva iz 1. 1583. nezna nih tiskarn, iz 1. 1616. (Widmannstetter, Gradec), iz 1. 1639. (oficina Sebastian Haupt, Gradec) in še nadaljnje iz poznejše dobe. Najverjetneje je, da je prišla L ay bas ser- ju uprav zadnje nave dena izdaja v roke in da jo je prepisal nekoliko let potem, ko je svojo zbirko začel sestavljati (1641). Ta izdaja iz 1. 1639. in omenjeni prepis pa se ven darle ne ujemata popolnoma z izvirnikom iz leta 1543., ki ga je dunajska akademija znanosti iz dala v zvezku 207., pod st. 4. (A. M e 11, Das Stei- risehe Weinbergrecht und dessen Kodifikationen im Jahre 1543). Lagb as s e r -jev prepis pred vsem nima istega pravopisa kot prvotni izvirnik ter je tudi izpustil vse v izvirniku navedene t. z v. marginalne rubrike, t. j. nadpise posameznih (52) členov gorskih bukev. Takoj za tem zapisom nahajamo (1. 73.) zapis slovenskega prevoda gorskih bukev z naslovom: »GORSKHE BVKVE piffane V tem Leite kadar fe ie pifalu 1646«. To besedilo prinesemo v dodatku v popolnosti, razen tega prvo stran faksimilirano. (Dodali bomo samo par opomb glede izrazov radi boljšega razumevanja.) Na kraju slovenskega teksta gorskih bukev je Lay b as s er pripisal: »Perkhrechts Bilechel Teutsch vnd Windisch vnd Thraidt Zehendtordnung, Ende«. To vsekakor do kazuje, da je imel te tri zakonite predpise za ne kakšno enoto, kar je tudi res. Še le na poznejšem meslu (1. 93.), bržčas torej časovno mnogo pozneje, pride prepis že zgoraj omenjene Beradthschlagte Pergrechts Ordnung itd., dasi je na kraju slovenskega prevoda ostalo pet strani nepopisanih. (Besedilo te Berathschlagte Pergrechtsordniing sem priobčil od črke do črke v svoji razpravi »Die Niedere Volksgerichtsbar- keit unter den Slovenen vom Ende des 16. bis Anfangs des 19. Jahrhunderts« [Jahrbucher fiir Kultur und Geschichte der Slaven; Breslau, N. F., B. V., Hcft III.] Zato ne morem tega resda važ nega in zajemljivega besedila tudi tu obravnavati.) V okviru te razprave ni mogoče, da bi govorili o vprašanju notranje zveze med temi tremi zapisi gorskih bukev do kraja. Ugotoviti pa moramo, da je besedilo pri vsakem od teh zapisov različno in da se niti številke členov ne ujemajo. Prvi nemški zapis jih ima 52, slovenski prevod 44, drugi nemški zapis pa 50 členov. Dodatki na koncu besedila tudi niso enaki. Prvi zapis ima klavzulo »o zako nitosti« te izdaje, slovenski prevod je prav to klav zulo izpustil, saj je bil namenjen samo za prak tično uporabo pred začetkom vinogorskega zbora. Tretji zapis pa določa na kraju pristojbine, ki naj jih plača vinogradnik, če vinograd proda ali kupi ali če se da vpisati itd. Še en primer: Če kdo ukrade sad ali grozdje, se kaznuje po izvirniku (čl. 40) z globo 4 šilingov ali pa se mu naj odreže uho (ein Ohr, prav za prav: uhelj!), po slovenskem bese dilu (čl. 35.) z globo 5 mark in škodo mora povr niti, po osnutku iz 1. 1595. pa se kaznuje prvič s 5 mark globe, drugič, da se mu uho odreže, tretjič da se zapodi iz vinske gorice, vselej pa mora tudi vso nastalo škodo povrniti. V. Sklep. Laybasser-je\a zbirka nam raz- grinja pestro sliko: Iz malone vsakega pravniškega kotička si je avtor nekaj zapisal, največ pa iz rodbinskega in dednega prava. Prav iz te pravne panoge pa imamo zelo malo zbranega gradiva. Naši ljudje so živeli na križišču in prehodišču razno- krvnih narodov, naš svet je bila zagvozda med Srednjo Evropo in Balkanom. Od vsakega naroda, ki je todi vsaj nekoliko časa blodil ali bival, je ostalo nekoliko spominov, samoniklega slovenske ga pravnega in prosvetnega življenja pa je bilo malo, vsaj pri t. zv. višjih krogih, h katerim se je prišteval Laybasscr sam. Da je sprejel v svojo zbirko tudi kar tri prepise gorskih bukev, tega seveda ni storil iz zanimanja za kmetsko prebi valstvo, ampak kot zvest uslužbenec svojega go spodarja, stolnega kapitlja v Ljubljani, v njegovo korist. KRONIKA 197 Ni da bi mogli v okviru te informativne raz prave dati podrobno analizo raznih pravnih insti tutov, ki se zrcalijo iz Laybasser-j e v i h for- mularijcv, še manj bi kazalo odgrinjati razvojne črte, ki vodijo od tedanjega do današnjega prava. Pogledi v tem smislu naj bodo pridržani izvaja njem v pravni zgodovini Slovencev, ki še ni spi sana. Samo na splošno naj navedemo dve, tri, da se vidi, kaj pomen j a zbirka za spoznavanje Ljub ljane pred tri sto leti s pravnozgodovinskih vidikov. Predvsem kar bode v oči, je tisti veliki prepad med »boljšo« gospodo in slovenskim kmetom (tudi obrtnikom). Prav gotovo še ni bilo takrat nacio nalizma v današnjem smislu besede. Saj so še v teku 17. in 18. stoletja v Gradcu, glavnem mestu Notranje Avstrije, pri vladi zaprisegah fevdne go spode v slovenskem jeziku, kajpada za to, ker ti fevdni gospodje, plemenitaši, drugega jezika niso znali. (Gl. Dolenc, Dvoje slovenskih fevdskih priseg, Časopis za zgod. in narodopis., VIII., 1911.) Ali fevdalni ustroj družbe je razkrojil ljudstvo istega rodu na dva dela, na »boljše« ljudi in na »ubogo gmajno« po deželi. »Boljši« ljudje in nji hovi priveski — Lagbasser je spadal k po slednjim — so imeli navzlic svojemu boljšemu položaju vedno pripravljen tilnik, da klonejo z njim pred še višjimi, med seboj pa so gojili mnogo nezaupanja, a za kmeta so imeli le strašno strogost in veliko samopašnosti. Primeri pogodb iz naše zbirke, ki se tičejo rod binskega in dednega prava, pa nam odkrivajo neko doslej malo opažano potezo: Vezi sorodstva po krvi so precej rahle, moški so na boljšem v primeri z ženskami, in vendar je bil položaj žene- soproge dobro podprt. Ženin ne išče brez lastnih sredstev bodoče soproge, za obljubo, da mu po stane žena, jo sam iz svojega prav dobro nagradi, pa tudi za bodočnost, ako bi postala vdova, lepo preskrbi. Mnoge dedne poklonitve v prid posameznim cerkvam pričajo zgovorno, kako mogočen regu lator je bila vera v takratnem vsakdanjem živ ljenju in to v dobi, ko je šele nekoliko desetletij preteklo od reformacije. Tudi strogost v spolno- moralnih vprašanjih je dobila v Layb as s er- j c v i h zapiskih mogočnega izraza. Kaj značilna poteza za pravni red v Ljubljani sredi 17. stoletja je tudi večna in globoka bojazen zapustnikov, da do izvedbe njihovih oporok ne bi prišlo. Običajno pravo se je kresalo z rimskim pravom, zakonitih norm ni še bilo, pa je bila ne gotovost na dnevnem redu. V praktičnem pravnem življenju pa je imela po Laybasser-\ evih primerih neverjetno ve lik pomen »die Clausel der Vcrbindung bei allge- meinem Landschadcnbunde«. Ta institut nam pravnikom, ki smo po prejšnjih razmerah študirali na tujih univerzah, niti po imenu ni bil znan, kaj šele po svojem velikanskem pomenu. Niti nem ški pravni zgodovinarji najboljšega slovesa ga niso obravnavali ali vsaj omenjali. V Laybas- ser-jevi zbirki pa se sklepajo po tej klavzuli vse mogoče pogodbe, celo v testamentih ga imamo; skratka po vsebini naše zbirke moramo soditi, da je bila obveza pod takšno klavzulo vsakdanja po java. Pri takih razmerah moremo še le razumeti, kako je to, da izvemo tako malo o eksekucijah iz tistih časov. Pravni red je bil s to klavzulo za vsak danjo potrebo čisto dovolj podprt. Da je taka obveznost, ki je veljala skraja samo za plemstvo, prodrla tudi v kmetsko pravno življenje, to smo dokazali pri drugi priliki, kaže pa, kako umesten je bil institut v splošnem pravnem prometu. Glede gospodarstva v dobi po tridesetletni vojni nam Laybasser-j evi zapiski o vladinih ukre pih glede inflacije, moratorijev, valutnih razmer i. pod. do dobra pričajo o bedi, ki sledi na gospo darskem polju po vsaki vojni..., pa tudi o tem, kako malo izbirčni so odločilni činitelji glede na čina izterjavanja denarnih sredstev. Po vsem tem naj damo izraza svojemu prepri čanju, da bi kazalo, da se Laybasser-je\a zbirka napravi pristopna za širši svet nata način, da bi se oskrbela nje tiskana izdaja z znanstvenim komen tarjem. Za sedaj resda ni na vidiku nobene možnosti za tako izdajo. Da se stvar ne pozabi, ko pridejo boljši časi (in ti morajo priti), za to smo napisali to razpravo. V dodatku pa naj prinesemo ves slovenski prevod gorskih bukev iz 1. 1646., naj dragocenejši zapis vse zbirke. KRONIKA 198 VI. Dodatek: Prepis prevoda L ay b as s e r - j ex ih gorskih bukev (1. 73. do 76.) s kratkimi pojasnili, zlasti v pravnozgodovinskem o žiru: GORSKHE BUKUE: piffanc v tem Leitc khadarfe ie pilalli 1646. Ta Pervi Articl, Naperim ima Vsakitcru Leitu Vsaki gori Dvakrat Gorfka prauda.1 kakor Vfaki Gospud no- vada ima, kakor Jefsen enkrat, Spomlat kakor Vmej Veliko nozhio inu Vmej Winkostih Druguzh Dershana biti, na meisftih kakor ie ftara navada Inu ima Vfaki Gorski Gosput takovo pravda fvoimi Sogorniki,2 ale Meiashi3 obfaditi4, aku be pak premalu teh Isteh Jemel, taku on more is Drugih Gur Meiashu naprofiti, Jnu ta Ring sadosti kenj pravde na meistiti, Jnu obsaditi. 1 Prauda — iudicium = sodni zbor vseh udeležencev na pravdnem dnevu, das Gericht. — 2 Sogornik = tisti posestnik vinograda z zidanico ali hramom, ki ga ima v dednem najemu in je tlačan (nevoljnik) gorskega go spoda (Berghold, glebae adseriptus). — 3 Mejaš =a tisti osebno svobodni posestnik vinograda, ki je spadal samo glede vinograda v podsodnost gorskega gospoda. — * V drugih prevodih stoji »obsedeti« za »Bergthaiding (= gorska pravda) besetzen«. Ta. 2. Articl, Na Drugu Ima Vfakiterj Gorski Gosput te im1 kir fa kakouo Erbfino tofhio,2 Vsaku Leitu pustit Gorsko praudo Derfhatj Jnu teiste obenkrat naodpouedatj, Sakai takoue praude Obenega od- lashaina neterpe. 1 te im = tistim. - 2 Mišljene so tožbe radi dediščine. Ta. 3. Articl, Kateri Gorski praudi pride, Jma Vsakterj Souie oroshie od Sebe polofhiti. Inu se Vgori per praudi S besedo Jnu sdiainam, poshtenu Dershati, Jma malu alj Veliku h kakovi navolj hboiu kakor1 Vrshah Dati. Kateri be fe pak s besedo alj sdiainem nespodobnu Dershal, ta ie sapadel 72. Denoriou, aku bi pak en Mezh Jsderl, ta ie sapadel eno Marko Denoriou, oku bi enega bel,2 ta ie fapadel Duei Marke Denariou, Inu pofebe s teim bienim negouo škodo oprauitj3. 1 Pisna pomota za kakov = kakšen. — 2 bel = bil, udaril. — 3 »Škodo opraviti« pomenja glede odškod nine z nasprotnikom poravnati se. V nemškem izvirniku je stvar opisana: »dem belaidigten seine schaden und vor- drung vorbehalten sein«. Ta. 4. Articl, Vsakiteri Jma sate1 rizhi kir Gorshino antizheio, pred praudo2 Inftanzio, tuie pred Gorsko praudo handlati inu rounati. 1 Čitaj »za te«. — 2 Prevod ni pravilen; glasiti bi se moral »pred prvo instancijo«. Ta. 5. Articl, Akubi pak en Gorski Gosput enimu praudo doli Vdaril,1 Jnu nedopustil, ta more pred te fier- sthoue Suitlosti kellermaiftra2 fuoio toshbo naprei pernefti, Inu aku se temu taku Snaide, ta ku Vshei- fize3 prestiga in kar Jma ta kellermaifter Vso prauizo V takouih rizheih reunati. 1 »Niederschlagen«, v izvirniku »reeht verzug«. — 2 Deželni kletarski mojster je bil druga instanca V gorskih zadevah; sodil je v kolegiju asesorjev, to je: takih oseb, ki so imeli sami vinograde. — 3 Nerazumljivo; v originalu »und vveislich gemacht \virdet«. Ta. 6. Articl, V glihi Vishi ima tudi en kellermaifter, kadar takouu dolgouainc, ale handcl pred nega pride, s deshelskimi Ludmi, Jnu purgarij kir gorshino Jmaio po gorskih Buquah ravnati inu soditi. Ta. 7. Articl, Per Vsaki Gorski praudi se Jma nesnaine Dati, te gore frevjieite,1 inu Slekerni, kirse2 kakouo Silo, Boij, ali kakou Drugi handl ali Dolgouaine Vie,3 Jnu perpraudi tega nepouuei taisti je Gor- skimu gospodu sepadel 72. denariou. 1 V drugih prevodih stoji naravnost, da se morajo gorske bukve ob začetku gorskega zbora prečitati. — 2 Pisna pomota, prav »kateri za«. — 3 Čitaj »ve(i)«. (Konec prihodnjič.) KRONIKA 199 KRONIKA 285 LJUBLJANSKA ROKOPISNA ZBIRKA PRAVNIH OBRAZCEV IN PREDPISOV IZZA TRIDESETLETNE VOJNE D R. J U R. E T D R. H. C. M E T O D DOLENC (Konec.) Ta. 8. Articl Vsi navadnj poti kuino gradom imaio fdaizi po Svetem Mathiae goduue, prepovedani biti, kateri potler Vosi ali gre,1 ta ie Sapadel 72. Denariou. 1 Mišljeno, kar stoji v izvirniku, »po zabranjenem potu«. Ta. 9. Articl Kadar ie potreba Vgori kakou pot poprauiti, taku fe ima Vsemi Meiashem per peni1 40 De nariou fapouedati, aku bi fe pak do2 fuper timu Stauil, inu bi netel pomagati, taisti ie odusakiga dne fapadel 40. Denariou. 1 Izraz »kazen« se v starih slovenskih tekstih ne nahaja, dasi se čita v Brižinskih spomenikih izraz »pocazen« = pokazen. Uvedel je izraz kazen še le škof Ravnikar. V drugih prevodih gorskih bukev se upotrebljujejo za »Strafe« izrazi straiffinga, kastiga in pena. — 2 Čitaj »kdo«. Ta. 10. Articl, Vsi poti inu graie per Vinogradih, Jsvnaj inu od snotraj gore, kir ie kolj potreba, fe imaio sdaize po fuetim Mathiae saterditi, kir bi tiga nesturil, taisti ie Gorskimu gospudu Sapadel 72. de nariou, Jnu s tem katerimu fe fkoda fturi opraviti.1 1 Gl. opombo 3 pri čl. 3. 286 K R O N I K A Ta. 11. Articl En Vsakatiri kir Erbfino ale kakovo drugo pravizo, kej k enimu Vinogradu ima, taisti se Jma pred gorsko praudo oglafiti inu to nauadno toshnino denar1 doli poloshiti, ako nekar, taku se mu nema obenu Spoznaine2 na negouo toshbo rezhi. 1 V izvirniku stoji »Meldphening«, t. j. penez, ki se plača za zglasitev tožbe ali pravice. — z Razsodilo; »Erkanndtnuss« v izvirniku. Ta 12. Articl Kateri pres Visti suoie gosposke Jnu pres Drusiga postheniga Vrfhoha se Is deshele potegne1 Jnu nepomaga fuoijm starishem deilati, ta isti ie od svoie Erbshine od Verhen2, alj Vender fe mu ima gnada Jskasati. 1 = izseli. — 2 Pisna pomota za »odvershen« — izgubi dediščino (po starših). Ta. 13. Articl, Kateri Vinu, Mosht ali fhitu malu ali veliku pres prepuuidi1 is gore Vnkaj pela, alj nefse, taifti Vosnik ali ta kateri blagu nefse taiste ie sa padel 72. Denariou ta Drugi pak tu blagu zhigarie gorskimu gospudu, aku pak Gorski Gosput tiga jsteg Blaga nemore Sapopasti2 na suoijm gruntu, taku fe more tolikain na negouih Vinogradih ali gruntih noter Vtegniti. 1 Pomota; prav: brez dovoljenja, »on urlaub« v izvirniku. — 2 Na svoji zemlji ne more: zgrabiti (»betreten«). Ta 14. Articl, Sleherne Sogornik1 ie dolfhan sam hgorski praudi priti, kateri pak Sunaj ostane ta ie sapadel 72. Denariou. 1 Prvotne dolžnosti, da so morali tudi mejaši na gorske zbore osebno prihajati, v 1. 1646. ni več; mejaši so pa vendar sami prihajali ali pa so poslali pooblaščence. Ta. 15. Articl, Vfakaterj katerj Gorshino daie alj shlushi ta1 Dolshan gorskimu gospodu ta narpervi Jnu nikar tiga kirie Jstropin vn istlazheni Mosht Dati. Inu ga nima szhemer koli bodi falshati, tudi Nikar Vobeno neshnafhno pofodo diati. 1 Izpuščeno: »je«. Ta. 16. Articl, En Vsakateri Meiash ali Sagornik je Vsaku leitu delshan Soimu Gospudu to gorshino dati, inu plazhati, katere pak V treh leitih Sporedu te gorfsfine neda, taku je ta Gorski Gosput Vsai Sposnai- nem teih Meiasham, negou Vinogradt noter potegniti.1 1 Izpuščen je primeren izraz za »upravičen« (v izvirniku »so mag der perkherr mit erkantnus der perh- genossen ... einziehen«). Ta. 17. Articl, En Vsaki Gorski gosput ali negou Gornik1 se more sdaizi po ufaki praudi V tei gori Sa fui Vplat rubiti ali Krish X V vinogradt alj ne prelas kodar V vinogradt hodi postauiti Jnu kulikrat on zhes Krish, ali perpuuit V uinograt gre, tulikain krat ie on sapadell 72. Denariou Jnu hpuslednimu kadar teiga prevezh dela ie on žilo skusi Sposnaine teh Meiashou fui Vuinogradt Gorskimu Gospodu sapadel.2 1 Gornik = organ gorskega gospoda, njegov izvršilni organ, pa tudi zaupnik ljudstva; voli ga polni zbor vinogradnikov, potrjuje pa gorski gospod. — 2 Indirektna eksekucija z zakrižanjem vinograda; v nekaterih vinskih goricah je bilo uvedeno zapečatenje kleti z isto funkcijo. Ta. 18. Articl, Vsi ofsobeneki kir per Vuinogradih prebiuaio1 imaio vn is gore na femlo poiti. Kateri bo pak nehotl sturiti, S tem fe more kakor ie neuada Deshelska hondlati, letu fe pak Ven Vsame kadar bi meia ali gruntie bil j, od katereh be se ftiura2 inu pravda da doiala Aku fe pak Js eniga grunta od KRONIKA 287 kateriga fe ftiura Jnu pravda3 daie en Vinograd fkosi taku more en Gorski Gosput fposnainem teh Meiasheu eno spodobno Gorfhino4 na taisti neloshitj. 1 V izvirniku stoji »die mit aigem rucken im perhrecht gesessen«, kar pomeni osebe, ki so plačevale le dim- nino od dimnika (rucken = rauch = dim). Gorski gospodje so vedno zabranjevali priseljevanje v vinsko gorico takih ljudi, ki so zapustili svojo zemljo v dolini. V tej borbi so bili vinogradniški posestniki za vsobenjke, ker so bili njihovi delavci; sredi 18. stoletja so tudi zmagali tako, da so nekateri gorski gospodje dovolili vsakemu vino gradniškemu posestniku po enega vsobenjka. [Glede izvora besebe vsobenjkov gl. naši razpravi v ČZM (Maribor) 1. 1928. in 1929.] — 2 Štibra. — 3 Pravda pomeni tu in v več drugih prevodih gorskih bukev davščino. — 4 Gorščina je tu naturalni ali denarni davek od vinograda. Ta. 19. Articl, Vsi shafti,1 inu kupi, sastaue2 ali drugu dolgouaine kar Gore antizhe, se imaio pred Gorskim Gospudam ali pred negouim Gornikom ravnati, Jnu gori isdati3, se zei4 prestega neima oben handl mozhi imeitj, aku bi pak kateri letimu fuper raunal taisti ie sapadel tri Marke denariou inu nega han- del oli rounaine nemore obene Mozhi Jmeti. 1 Pomeni poslednjevoljne odredbe, v izvirniku »ali vermacht«. — 2 Zastave, »saz«. — 3 V izvirniku »auf- geben v smislu »narediti«. — 4 Čitaj = sicer. Ta. 20. Articl, Aku kej en Meiash1 Vmerie, Jnu obeniga VErba fa fabo nepusti, taku negou Vinograt Gor- skimu Gospudu Domo pade,2 karie pak dolgouaine se ima is Vseiga blaga kakor delezh more dofezhi plazhati. 1 Prevod ni v skladu z izvirnikom, ki govori v tem členu — ne o mejaših (Berggenossen), — ampak samo o sogornikih (Bergholden). — 2 V originalu »ledig werden«; zemlja zapade kot prosta gorskemu gospodu. Ta. 21. Articl, Kateri kaj Gorshine1 alj Grunta febi odVlezhe,2 Jnu Drugimu pres Vsiti3 Gorskiga Gospuda, taku tuistu Gorskimu gaspudu ta dome pade. 1 Gorščina je tu pravica do vinogradniškega zemljišča; v izvirniku »Perkrecht«. — 2 V izvirniku »entzeucht«. — 3 Čitaj — vesti. Ta 22. Articl, Kateri bi fuoi Vuinograd anu leitu neobreisal, taisti na drugie leitu Gorskimu Gospudu ie Vinogradt sepadel, kateri pak fui Vuinogradt Vuenim leitu peruo kop pred Vinkoshtmi neokopa, ta ie sapadel eno Marko Denariou, Drugu leitu duej Marke, tretie Leitu pak zilu ta Vuinogradt. Ta. 23. Articl, Kadar Gorski Gosput alj negou Gornik enega Meiasha1 naprei klizhe inu ne pride taisti ie Vsaki zhas sepadel tri Marki Denar: 1 V izvirniku velja ta predpis čisto splošno, za sogornike in mejaše, pa tudi za vsobenjke. Ta. 24. Articl, Kateri fuoijm Vuinogradom f obrefainem fkopainem inu Drugim Dellom se ne flifsa, taisti ie Gorskimu Gaspudu fui Vuinograd sapadell,1 1 Člen je v primeru z izvirnikovim zelo skrajšan. Ta. 25. Articl, Kadar bi kei en Vrtel od Meiasheu Gorskiga gospuda Vun isrezhen, komu pretesku bil, ta se more pred fierstoue Suetlusti Kellermaiftera Vdinati,1 Aku fe mi she per negouim fposnainu pretesku sdi, te fe more pred Lanzhaubtmana, Ferbesheria ali Viztoma Vdinati, 1 Izraz je slovenska oblika nemškega »dingen« in pomenja vložitev pritožbe na višjo instanco. Predvidene so tri instance: V izvirniku stoji, da naj kraljevo veličanstvo poveri tretjestopno sodstvo enemu izmed treh zgoraj navedenih visokih uradnikov. KRONIKA Ta. 26. Articl, Vsakimu kateri je V gorski pravde satoshen, ali hozhe eniga drufiga toshiti inu on is Rinka1 unkap2 eniga demu negouo befedo naprej pernefse pegervie,3 taku se tuistu nemu ne more dole Vdariti tamuzh taisti kateriga profsi zashaffati negoue besedo naprei pernesti.4 1 »Rink« je prosto nemški Ring, krog sodnikov-vinogradnikov. Slovenski izraz za to je »srenja« (sredina). — 2 Najbrž pismena pomota za »vunkaj«. -- 3 »Zahteva« (begehren). — 4 Smisel je: kdor je določen za »besednika« od srenje, mora ta posel opravljati. Izvirnik je precej skrajšan. Ta. 27. Articl, Kateriga shivina kei Vuinogradih komu bodi, po simi ali poleti Skoda Sturi, taisti more timu katerimu ie Skoda sturiena plazhati Gorskimu gospodu fupet od Vsake glaue 32 denariou dati. Ta. 28. Articl, Khateri bi se Gorniku V gori ne pustil fa kakorshno bodi rezh rubiti, ali kamra fepezhatiti, inu bi se mu fuper postauil, ta ie sapadel tri Marke Denariou, Ta. 29. Articl, Kateri enemu en pelzar alj drugo shlahno Mladizo pofekou alj odlomel, taisti je sapadel tri Marke, inu ta pelzar supet nameistiti. Ta. 30. Articl, Kateri enimu en leis V gorshini pofseka, ta ie od Vfakiga driuefa fapadel 72. denar: inu ta leis posposnainu Meiashu nasaj pouerniti. Ta. 31. Articl, Kateri en Koli Vkrade, ta ie sapadel eno Marko Denariou Jno tri gube1 Škode nafai poverniti. 1 Mišljen je trikratni znesek škode. V izvirniku stoji »zvvifach«, kar je prevedel Andrej Recelj, župnik na Raki, 1. 1582. »duegube«. Ta 32. Articl, Kateri enimu [x ] lomi, olj enega Vdari taisti ima na shivotu inu na Blagi straiffan biti. 1 Tu bi moralo stati »v hram ali zidanico« po Reclju (»in die press oder keller« po izvirniku). Ta. 33. Articl, Kateri enimu gnoj ali Blatu V gorshine Vsame inu Vsui Vuinogradt nefse oli pella, ta ie sapa del 72. Denariou, inu supet tuistu karie Vsel nafai pouerniti, Ta. 34. Articl, Kateri bi en Melnik Jskopal, olj enimu gmainpotu preblifu kopal, ta ie sapadel f pet Mark Denariou inu fupet ta pot a kaminie kaj k shkoti1 poprauiti. 1 Recelj je prevedel »inu kar natim potu Manka«. Ta. 35. Articl, Kateri bi timu drufimu fat alj grosdie kradel, ta ie sapadel peth Mark, Denariou1 inu Venej2 škodo more opraviti. 1 Prim. zgoraj konec k poglavju IV. — 2 Rržčas pisna pomota za »vselej«. Ta. 36. Articl, Kader eden enimu fui Vuinograt proda, Jnu ta kirga kupi nemor taisti Vuinograt plazati, de more eniga poroka postauiti, inu tiga Vn isgouorienga1 na Dershi, Jnu fe pres Gornikoue Vesti ta Vuino gradt2 delati potstopi, taku more ta Gornik supet ta Vuinogradt timu Zhigar ie popreij bil isrozhiti Jnu aku ie kai Vnim delal taku mu fa tuistu nizh nima biti, Jnu ie Verhu tiga gorskimu Gospudu. 5. Mark sapadel. 1 Namreč »roka«. — 2 V izvirniku stoji »mit fravel« (zvijačno ali iz hudobije), kar daje pač drugačen smisel. 288 Ta. 37. Articl, Kateri sposhigainem lefsa ali graij bodi karkuljbodi škode sturi, ta ie sapadel defet Mark, Jnu sa Škodo oprauiti. Ta. 38. Articl, Kateri eno tertto pofseka olj odlomi, te ia sapadel pet Mark, ino to tertto pouerniti olj fa fkodo oprauiti, Ta. 39. Articl, Kadar katerimu preblifu negouiga Vinograda kakou leis alj Dreuie ftoij defe mu fkufi fenzo Shkoda dela, taisti more taistu skusi Gornika pustiti ogledati aku fe temu taku naide taku ie more dolj pofsekati. Ta. 40. Articl, Kadar eden en Vinogradt alj Grundt V gorshini lesezh leitu inu dan,1 de obeniga nei kir bi fe sa tu glafsil, inu ie Vsaj Vdeshelj noter dershi, taisti ima per tem istim2 mijr imeti, Le tu pak fe Vun Vsame kadar fo she maihini reishteni3 ottrozi, temu istima naprej stoij Da 16. Leita ta Erb obiskati.4 1 Ta rok je znašal po germanskem pravu 1 leto, 6 tednov in 3 dni. — 2 Receij je prevedel izvirnik »sol furan ungeruegt bleiben« — »per pokoi ostati«. — 3 Izraz prihaja menda od »reje«, »v reji se nahajajoča deca«. V izvirniku »unvogtpare Kinder«, pri Reclju »neodrasteni otroci«. Smisel je jasen, da gre za maloletne otroke. — 4 »Obiskanje« je pomenjalo izvensodno terjanje, preden se vloži sodba pri sodišču. Ta 41. Articl, Hoste inu meije Vrne j dueima Vinogradama lesizhe, imata obedua Meiasha1 Vkupaj f trebiti aku fe ne moreta farna fglihati, taku jeh imaio ti drugi Meiashi fprauviti. 1 Tu so mišljeni - - sosedje. Ta. 42. Articl, Kateri en vinograd alj Drugi Grunt V gorshinj na prodaj postaui, taisti Jma narpoprej foiga Gorskiga Gospuda shnim ponuditi V tei ženi kakor enimu drufimu, aku ga Gorski Gospud nezhe kupiti, tako ga ima ponuditi Suoij slahti, po Suoij Slahti foimu blishnimu Meiashu, inu aku le teh obeden na kupi, taku fe more prodati kamer hozhe.1 1 To je pravica prvenstva pri nakupu, ki je veljala skoraj enako tudi pri Črnogorcih (ius protimiseos, Einstandrecht). Ta. 43. Articl, Kateri en Vinograt alj Grundt Vgorshini Erba kupi ali preda, alj premeni, inutiga istiga od Gorskiga Gospuda ne prime, Jnu Vstirih nedelah1 napusti nafe prapifsati, ta ie sapadel 4. Marke denariou. 1 Rok je v izvirniku določen z enim mesecem, isto tako pri Reclju; niti izvirnik niti Receij ne spominjata dolžnosti, da se naj da novi posestnik ali hasnovalec »prepisati«. Tu se pozna vpliv nove »Beradtschlagte Pergrechts- ordnung« za Kranjsko itd. iz 1. 1595. Ta. 44. tudi hpuslednima nar ta vekshi Articl, H puslednimu1 fe tudi ene naideio, kateri presfgodaj kir she Grosdie frelu nei tergaio, Jnu taku nezh Vreden Mosht Vgorshino Jnu Desetino Daieiu, fa tu nema obeden pres fueta Gorskiga Gospuda alj negouiga Gornika tergati, kateri pak Le timu fuper sturi, ta ie sapadel eno Marko Dena riou alj per kuliku Mark nafapouej, inu pufti osnaniti, Straiffan biti.2 1 V izvirniku je bilo 52 členov; Lay b as s e r jih je osem izpustil, mnoge od sprejetih bistveno skrajšal. — 2 V izvirniku ni za prezgodnjo trgatev nobene sankcije, navedene, ampak le nasvet se daje, da se dobi iz bolj zrelega grozdja boljše vino, ki se lažje iz dežele proda, zato naj se pusti grozdje zoreti. KRONIKA 289