Letmik X.
98, it«rrilk*<
itswüka starne 20 ir.
Muibor« dme 9 decembra 1918,
M^roèmista lista: ~ itóo	.	.	K	\2-—
Ssta .	.	i	„	fr—
lata	,	i	.	3 —
so.	.	.	»	1-20
Anatri]«: —“ ieto	;	.	,	15-—
sita vilice 1« farjev. --
Inserat! ali osasal^
se računajo po IS t. ; od 6 redne pemvrsi®: & I večkratnih oznaniHb^f " popust, <$
«Straža** izhsfa e m deijekln patak poNH :
.. v •; r^>:.
Rokopisi SS Q6
nsm
sa-
'piotaiSta* la upravništvo- Maribor .5%*&#teä «H*«. 8. — T«tefon iS. ttä.
! Neodvisen polžfito list za slovensko ljudstvo. |*
uredništvom s« more vsak visa od M,—18. ss«
k proslavi narodnega ujedinjenja
Slovencev, Hrvatov in Srbov,
ki se vrši
v nedeljo, dne 15. decembra 1918, v Maribora.
TSPOEED:
1.	Ob 10. predpoldne slovesna služba božja v frančiškanski cerkvi.
2.	Takoj po službi božji se zberejo vsi udeleženci pri Narodnem domu.
3.	Obhod po mestu.
4.	Slavnostno zborovanje.
Slovenci in Slovenke iz Maribora ter bližnje in daljne okolice, pridite vsi prihodnjo nedeljo v Maribor! Agitirajte za obilno udeležbo! Dne 15. decembra vse v Maribor na narodni praznik 1
Iz oddaljenih krajev naj pridejo z vozovi, društva pa z zastavami Udeleženci naj vzamejo seboj zastavice in trobojne trake.
Mariborčani naj razobesijo ta dan na hišah zastave. Kdor pa nima zastav, naj okrasi vsaj okna z malimi, četudi s papirnatimi zastavicami in zelenjem.
Jugoslovani! Svobodni državljani svobodne države SHS
w »cijleljo, d mm 15* deofmfara, vsi v Mafibor!
Slavnostni odbor.
Pozdrav Marc da© vhpdj» regenta Alekaandra.
Narodna vlada SHS. v Ljubljani je poslala dne 4. .decembra t 1. regentu Aleksandra sledeči brzojavni pozdrav:
Njegova kraljevska Visokost regent Aleksander
Belgrad.
Narodna vlada SHS. v Ljubljani pozdravlja z iskrenim navdušenjem državno ujedinjenje vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev ped regentslvom Vaie kraljevske Visokosti. Načela svobode, bratstva in prave demokracije, izražena in naglašena v pro k lamati ji Vaše Visokosti, so nam dragoceno poroštvo srečnega razvoja in lepe bodočnosti troedinega naroda. Se posebno vdano zahvalo si usojamo pa sporočiti za blagohotno in tolažilno obljubo naj odločnejše hranitve celega etnografskega ozemlja SHS., zlasti tudi na naši severni in zapadni meji, kjer naši bratje prenašajo sedaj po vsem štirilet nem vojnem trpljenja gorje neznosnega nasilstva okupacije. Živel jugoslovanski Trst, jugoslovanska Goriška in Istra! Bog blagoslovi ojedinjeno Jugoslavijo! Bog čuvaj kralja Petra in regenta Aleksandra !
Naroc'na vlada SHS, v Ljubljani.
Pogačnik,
predsednik.
Aloksax&dér p@jd© w sprint» ntvn Jugoslovanov v Parìm,
Ljubljana, dne 9. dec, V nekaterih dneh se bo odpeljal regent Aleksander v Pariz, kjer se bo sklepalo t-iidi ! o bodočih mejah Jugoslavije. Dr. Korošec je i določil, da bosta Aleksandra spremljala na potovanju v Pariz vodja tržaških Slovencev Jr. Rybar in inženir Mackovšek, ki je natančno poučen o naših zahtevah glede mej.
nih in prekucuških vojakov je na Jelačičevem trju -jsa&da^austrojnimi ruši ami streljati v hišo, kjer so bili poatavljeni mornarji in Sokoli redarji. Po kratkem ognju so bili boljševik! premagani in razpršeni. Mrl v h je bilo 13, ranjenih pa 17 mož. Vojaštvo je napravilo nato po mestu mir. Vodi telja puča so zaprli. ¥ mestu vlada sedaj popolen mir in red.
Sklep miru še pred novim letom?
Iz Rima poročajo, da priđe Wilson dne 14. t. m, v Brest Dne 20. pride v Rim, za 21. t. m. je določena otvoritev konference za preliminarni mir Versaillesu. Iz Pariza pa poročajo, da ni nikake ovire, da se preliminarni mir sklene še pred novim letom.
Dm s® uteastmo nemških
spletk«
V Zagrebu red in m r
Ljublana, 8., dec,
V četrtek, dne 5. decembra popoldne je prišlo v Zagrebu do krvavega spopada. Četa nezs dovolj-
Mariborski nemški krogi, ki se ne morejo sprijazniti z mislijo, da Maribor ne pride v okrilje nemško avstrijske države, upajo še vedno, da se bode dala državna meja potegniti južno Maribora. V to svrho rovarijo proti Jugoslaviji, kjer le morejo. Uprizorili so železničarsko stavko z izmišljenimi vestmi, da se železničarji odpuščajo iz službe, ter da se cela železniška upra va militari žira. Ker ta stavka ni zavzela onih dimenzij, kakor so jih upali doseči mariborski Nemci, in' ker se je železniški proniet vsled požrtvovalnosti In zavednosti »slovenskih železničarjev vzdržal, so se zatekli k novim sredstvom, da dosežejo svoje namene. Postavili so si za nalogo, da zbegajo železničarje, ki vršijo svoje službo, da zbegajo vojaštvo, ki brani našo zemljo ter zbegajo naše slovensko prebival* sivo. V ta nameri trosijo po mestu vesti : da je v Ljubljani izbruhnila ostaja, da je vlada vržena, da je general Maister že zbežal; mariborska slo venska posojilafca da je dal? tej vrženi vladi dva «ihij^na llrotrljadskih prihrankov, ki so sedaj iz gubljeni za vedno.
Tem govoricam nasproti odločno konstatiramo, da vlada v Ljubljani vzmien mir in vzoren red, da izvršuje naša Narodi»^ vlada SHS svojo nalogo, da jo podpira v tej nftogi celo Slovenstvo brez razlike strank ter da ni o kaki nezadovoljnosti
nikjer najmanjšega sledu. Nasprotno vlada po celi Sloven j; enoduSno prepričanje, da smo na najbolji poti k naši jugo slovanski svobodi in k utrditvi naše jugoslovanske države SHS, ki bode obsegala vre pokrajine, kjsr prebiva jugoslovanski narod, ne izvzemši Maribora, četudi peščida mariborskih Nemcev še tako spletkari zoper nas.
Izmišljena je tudi vest o bega generala Maistra. General Maister se je včeraj odpeljal ns Koroško, da pregleda svoje čete in od nas zasedene slovenske kraje. Velik sprejem, ki so sa ga udeležile civilne in vojaške oblasti, in trobojnice, ki so vihrale raz velikovskih hiš slovenskemu generalu v pozdrav, pričajo, kako trdno stoji naša stvar tudi v Korotanu, kjer so Nemci že menili, da so zatrli ves slovenski živelj. Po tem lepem dnevu, ki je pokazal, kako uspešno napreduje naša osamosvojitev tudi na naši severni meji, se je general Maister vrnil v Maribor, kjer zopet vodi obrano naše zemlje proti nemški grabežljivosti.
Naravno je tudi, da so vesti o zgubljenem denarju mariborske posojilnice istotako izmišljene, kakor vse, kar razširjajo nemški krogi z namenom, da nam škodujejo. Jugoslovanska država str‘1 trdno, njena bodočnost kot samostojna država jej je zagotovljena in naša finančna samostojnost se razvija tako ugodno, da je vsaka skrb o kakršnikoli izgubi v hranilnicah naloženega denarja, popolnoma neutemeljena.
Zaupanje našega slovenskega prebivalstva v trdnost in zdrav razvoj naše Jugoslavije je neomajno, tem nemškim splfg ter ne bode tudi v bodoi naši nasprotniki po služb jej OH še « štev, da bi begali naše ljudi;--'* f~"'	mm
PozIv Vitu industrijskim obratom !
Narodni svet v Ljubljani nujno potrebuje statističnega materiala za vse industrijske stroke v naših pokrajinah, zlasti v svrho določitve množina najpotrebnejših sur: vin za nadaljno produkcijo, kakor tudi produkcije same radi pospeševanja eksporta v prehodni in mirni dobi
Vsled tega se pozivajo vsi javni in zasebni tovarniški, pa tudi drugi večji obrati najkasneje tekom 14 dni naznanijo Narodnemu svetu v Ljubljani sledeče podatke : Ime industrialca (družbe), sedež podjetja, kaj izdeluje, koliko producira (letno v q, ozir. vagonih), s '. koliko konjskimi silami razpolaga, koliko delavcev zaposluje (v normalnih razmerah), če in koliko eksportira in kam, kake in koliko surovin potrebuje in od kod jih j« do sedaj dobival.
Oaa industrijska podjetja, ki imajo svoj sede* izvan Slovenije, ki pa imajo tovarne v slovenskem ozemlju, se poživljajo naj glede podjetij v našem ozemlju tudi pošljejo zaželjene podatke.
Narodni svet v Ljubljani.
Lloyd Georg® o politiki na« pram Nemčiji.
Prejšnjo soboto je angleški ministrski predsednik Lloyd George govoril aa nekem shodu, kjer je rekel, da mora biti mir, ki ga sklene mirovna konferenca nepopustljiv in pravičen. Glede vprašanja odškodnine je rekel: Plačati mora oni, kije ugrabil. Po tem načelu bomo postopali z Nemčijo, bi mora plačati do mej svoje možnosti. Tudi Nemčija je leta 1871, ko ja porazila Francijo,-izrekla načelo, da mora plačati oni, ki izgubi. Lloyd George o e želi, da bi se vodila politika osvete, a delati moramo., da ljudje, ki bi poskusili, da z;gospodujejo celemu svetu, vedo kaj jih čaka. Izbojevali smo zmago z brezprimernb hrabrostjo naših mož in bo ta zmaga nauk za vsakogar, ki veruje v bodočnost. Mora se vršiti preiskava in kszno-
Jugoslovani! Y nedeljo, dne 15. decembra vsi v Maribor na narodni praznik!
▼ati se morajo krivci. S pravičnim, neustrašnim postopanjem in brez nsmiijenja se morejo za ved no preprečiti taki zločini v zgodovini. Radi odškodnine preisknje neko veliko poverjeništvo fi nancijelno moč Nemčije. Posebno preiskuje to Francoska radi škode, ki je bila prizadeta njenim mestom. Francoski pravniki so tudi začeli prouče vati vprašanje vpada v Belgijh. Nemški cesar je zagrešil kriminalni zločin in se mora pozvati na odgovornost]
Ogrska ni priznana.
Vsled pritožb madžarske vlade, da češke čete neopravičeno zasedajo ogrsko ozemlje, odgovarja češka vlada, da Karoly napačno razlaga pogoje premirja, da se s premirjem nikakor ni priznala celokupnost Ogrske, in da se Karoly jn sploh ni priznala pravica do pogajanja, da se vrše obvezna pogajanja glede bivše Avstro Ogrske v Versailles-n, da zavezniki pač priznavajo češko slovaško državo, ne priznavajo pa integritete Ogrske. Tudi zavezniki dosedaj še niso priznali madžarske države.
Karoly se pritožuje.
Karoly je izdal proglas, v katerem se pritožuje, da je madžarska vlada dobila od poveljnika zavezniških čet ukaz, da morajo madžarske čete izprazniti slovaško ozemlje, ker je češko slovaška armada opravičena, da intervenira. Istočasno so romunske čete zasedle Sednaograško ter prevzele v mnogih krajih upravo, kar je proti pogojem premirja. Madžarska vlada nima moči, da bi se uprla tem zahtevam in spremenila dejstva, zato protestira.
Tudi Nemčija protestira, a nič ne pomaga.
Nemški krščanski sociale® o Nemški Avstriji.
Znani nemški krščansko-soci alni politik Kun schak je govoril na nekem dunajskem ženskem zborovanju:	»Stara Avstrija je bila le navidezno
katoliška Avstrija. To, kar se je v Avstriji imenovalo katoliško, je bila le nekaka gledališka prevara. Država od enega dneva ni bila več katoliška, ko so stare, s sliko nebeške kraljice okinčane zavodile od zmage do zmage, vrgli leta 1916 zamenjali z noce Marije, Katoliški duh je iz naše Avstrije. Naše vrhovno armadno poveljništvo v tej vojni je postalo židovsko zatočišče vlačug in naše zaledje domena židovstva. Krščanske može so na fronti pobijali, a katoliške matere v zaledju so izrabljali Židje. To je bila ta »katoliška« Avstrija, ki je obremenjevala katoliško ljudstvo z vsemi bremeni, a Žide in njih hlapce obsipala z vsemi dobrotami. Ali je čudno, če te gnilobe vse naše prošnje in molitve niso zamogle preglasiti? Poglejmo nasprotno v tabor naših sovražnikov: Samo v angleški armadi je tekom vojne prestopilo 30 000 vojakov v katoliško cerkev. V francoski armadi se ja verski smisel vedno bolj razširil, V francoskih strelskih jarkih so ss videle zastavice s presv. Srcem Jezusovem. Ali se moremo meriti s tem dvignjenjem src k Bogu ? To kar je sedàj propalo, je bila oficijelna Avstrija pregre he, brezverstva in nenravnosti. Za to Avstr jo pa nam res ni treba žalovati, za to Avstrijo hinavstva in razdrapanega militarizma nam res ni treba pretočiti niti ene solze.«
Počasne zb‘©I|šam|c gospo® «farskih razmer.
Polagoma so se začela boljšati gospodarske razmere. Polagoma seveda. To je tudi naravno. Saj vendar nihče ne bo pričakoval, da bodemo že nekaj tednov po končani vojni in še predno je sklenjen mir, čutili znatno zboljšanje. Dokler ne bomo imeli stalnega mira, na korenito zboljšanje gospodarskih razmer ni misliti. Vendar pa se že pojavljajo znaki boljšanja. Posebno se opaža padanje cen raznih predmetov in tudi živil.
Narodna vlada v Ljubljani je sicer povišala cene živine, toda te cene na prodajo mesa na drobno ne bodo imele posebnega upliva. Potrebno pa je bilo to povišanje z ozirom na cene živine na Hrvalskem, kjer je bila uradno določena cena živine več kot dvakrat tako visoka kakor pri nas. Cene živine na Hrvatskem so začele padati in se bodo z ozirom na nove maksimalne cene, ki jih j» določila Narodna vlada v Ljabijani, kmalu iz-
jednačile s cenami na Slovenskem. Daljni razvoj cen navzdol se bo razvil samposebi, ker ne bo treba vsč zalagati armad na fronti in velikih nem ških mest in industrijskih krajev, kakor Dunaj, Gradec itd., do čim je naša lastna potrebščina raz m ero m a mala. Mariborski politični okraj je moral
n.	pr. oddati še za mesec oktober 1200 glav, do-čim mu je za december predpisanih le 164 glav. Približno enake so tudi razmere v drugih okrajih. Ta manjša potreba bo seveda uplivala na znižanje cen in je gostilničarska zadruga v Zagrebu že določila, da se zniža cena za pečenko na dve kroni, a za meso na K 1 60,
Ker država ne bo potrebovala več toliko denarja za izplačevanje vzdrževainia, tudi ne bo več treba toliko novega papirnatega denarja. S tem, da se bo zmanjšala množina papirnatega denarja, se bo obenem povečala njegova vrednost. Saj je znano, da, čimveč je kake vrste blaga, temnižja je njegova cena in nasprotno, čimmanje blaga, temvišja cena.
Temu primerno bodo tudi padle cene drugega blaga, ker bo na milijone onih, ki so sedaj štiri leta le uničevali, začelo ustvarjati nove vrednosti. Poleg vsega tega imamo pričakovati, da bo v par mesecih preplavilo naše trge blago Amerike, Avstralije in drugih ententnih držav. Vse to bo seveda uplivalo na ureditev cen.
Prvi predpogoj za znižanje cen je seveda: dosti blaga. Toda tudi takrat, ko je na trgu blaga v izobilju, hoče vsakdo, ki ima blago na prodaj, da se mu to blago plača v denarju, ki ima svojo veljavo. Zato pa bo glavna naloga naše skupne vlade, da uredi vprašanje valute, to je vredaosti denarja. Kako je danes z našim denarjem, vemo vsi. Toda najbolje dokazuje to sledeči primer: Zlat napoleondor za 20 frankov je veljal pred vojno K 19'50, pred 14 dnevi je veljal še K 110—, a danes velja ie vedno K 90-— v papirju.
Iz tega sledi, da dobi kmet za vola, ki ga proda po K 4 50, v resnici le po 81 vin. za kilogram. Imamo torej še dolgo pot, predno dobi denar zopet svojo veljavo. No, upamo, da se najdejo sredstva, da se ta pot kako skrajša. V ta namen je že odšlo naše posebno odposlanstvo v Pariz, da se posvetuje s finančniki entente.
Od 1, decembra — ena država od Soče do Yardtrja!
Belgrad, 6. decembra. Predsedništvo Narodnega veča SHS je izdalo v sporazumu % srbsko vlado ta-le proglas: V smisla zaključka Osrednjega odbora Narodnega veča z dne 24. decembra je proklamirale posebno odposlanstvo Narodnega veča dne 1. decembra ©b 8. uri zvečer v svečani a dres1' na prestolonaslednika Aleksandra ujedinjenje celokupnega naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov v enotno jugoslovansko državo pod vlado kralja Petra, oziroma prestol«naslednika Aleksandra kot regenta. V novi državi se ima takoj organizirati ministrstvo iz panoge javne uprave in sestaviti skupno predsedništvo kot provizorna legislativa, ki ostane, dokler se ne sestane konstituanta, Do tega Sasa ostanejo tudi dosedanje pokrajinske vlade na svojem mesta, v kolikor posamezni resori ne preidejo v skupno enotno kompetenco,
Prestolonaslednik Aleksander je prevzel v svojem svečanem prestolnem odgovoru regentstvo in sestavi novo vlado.
S tem aktom je prenehala funkcija Narodne ga veča kot vrhovna oblast države SHS na Ieri torija bivše Avstro-Ogrske. S konstituiranjem skupnega finančnega ministrstva preneha tudi njega upravna funkcija, ki jo bo vodilo do takrat pred sedniitvo Narodnega veča v sporazumu s srbsko vlado. Od dne 1. decembra t. 1. naprej tvori ves naš narod sioveasko-hrvatsko-srbsko jedinstveno državo pod regentstvom Njegove kraljeve Visokosti prestolonaslednika Aleksandra.
Delegacija Nar. veča je izvolila ožji odbor, ki bo nadaljeval in končal pogovor s srbsko vlado in ostalimi srbskimi strankami. Izvoljena sta izmed Slovencev v ta upravni odbor dr, Korošec in dr. Kramer. V Belgrado se bo odbor posvetoval s srbsko vlado in z strankami o skupni vladi.
Poverjenik za promet Mariboru.
V petek, dne 6. dec. zvečer se je pripeljal s posebnim vlakom v Maribor poverjenik za promet dr. Pestotnik. Na kolodvora so ga čakali general Maister, odposlanstvo Narodnega sveta in
h • t -f. :	... i
vadje tukajšnjih državnih uradov.V soboto ob 11. ur* je poverjenik zaprisegel za državo SHS na glavn pošti poštne uradnike, uradnice in poduradnike' ob pol 12. uri pa na kolodvorski pošti.
Včeraj je zaobljubil za državo SHS železničarje ca progi juž. žel. do Maribora in Središča, danes popolne pa bo zaobljubil železniške uradnike in uslužbence na črti Maribor—Spielfeld— Ljutomer.
Naši železničarji
¥ nedeljo je imela Zveza jugoslovanskih železničarjev shod, ki je bil izvanredno dobro obiskan. Poleg članov Zveze je bilo na shodu tudi precej stavkajočih železničarjev, tako da je bila mala dvorana Narodnega doma nabito polna. Predsedoval je predsednik Zveza g. Jarh. Glavna govornika sta bila gg. Škerjanec in Kejžar. G Škerjanec je po sebno povdarjal, da takrat, ko so nas preganjali, zapirali, streljali in obešali, ni bilo nikjer teh so-) cialdemokratičaih svobodoljubov, sedaj pa kriče,; da se jim godi krivica, dasi jih nihče ne ovira v, njih svoboščinah Poživlja slovenske železničarje,: naj vstrajajo, da si zgradimo svoj svobodni dom. G. Kejžar je povdarjal, da je načelo narodn« vlade, da se morajo vsi železničarji, ki nočejo delati, izseliti. Omenil je tudi, da je narodna vlada dovolila pol milijona kron, ki se porabi za nakup masti in moke, ki se razdeli za Božič kot priboljšek. Sprejeta je bila konačno resolucija, v kateri se zahteva odstranitev vseh nemških in socialno demokratičnih hujskača/ iz železniške službe; napraviti se morajo na obeh mariborskih kolodvorih samo sloveaske napise; dvojezične napise napravimo, ko jih napravijo v Gradca; narodna vlada naj kontrolira, kje dobiva štrajkovski fand svoja denarna sredstva in kdo podpira stavkajoče denarno in glede živil; generalno ravnateljstvo naj pozove stavkajoče. da se vrnejo v gotovem roku na delo, sicer se ho proti njim postopalo v smisla službenih predpisov; v skladišče južne železnice se morajo poklicati slovenski trgovei, ki bodo kontrolirali poslovanje. Konečno so izvolili železničarji iz 10 članov sestoječ odbor, ki bo razdeljeval živila med posamezne oddelke. Dosedaj je bil ta odbor vedno v nemških rokah in Nemci niso hoteli sprejeti v odbor tudi zastopnikov Slovencev.
Včeraj, dne 8. dec., ob 11. uri depeldne. je poverjenik za promet dr. Pestotnik zaobljubil na mariborskem glavnem kolodvora železničarje za državo SHS. Pri zaobljubi je bilo poleg vež sto slovenskih navzočih tudi kakih 20 nemških železničarjev, ki so izjavili, da hočejo izvrševati svojo službo tudi v Jugoslaviji.
Danes v pondeljek, dno 9. decse je ob 7. uri zjutraj v delavnicah južne železnice z ačelo de-
lo.	Pred 7, uro je airenin klic kake četrt are klical železničarje na delo. Prišli so vsi dosedanji J neštrajkujoči in tudi večje število takih, ki so do-j sedaj stavkali. Delo se vrši sicer v manjšem obse gu, a vendar v p;>polnem rodu. Naši delavci delajo zeio pridno.	^
j ~...Ši®¥®iici!’ Jugoslo¥aaiI
Dne 19, nov. 1918 je padel v Mariboru sloji venski dragonec Franc Vauhnik kot žrtev svoje i ljubezni do jugoslovanske domovine. Naša dolžnost f je, da tej prvi naši žrtvi v svobodni jugoslovanski domovini postavimo dostojen nagrobni spomenik. Zato se obrača podpisani N8 na slovensko javnost s pozivom naj omogoči s prispevki, da se izkažemo žrtvi Za našo svobodno domovino hvaležne. Darovi se naj pošiljajo NS v Mariboru (blagajnik prot dr. Kovačič), — Narodni svet za Štajersko,
Narodni praznik y Mariboru,
V nedeljo, dne 15. decembra, bo v Mariboru ob priliki narodnega praznika velika jugoslovanska manifestacija. Ob 10. uri predpoldne slovesna sv. maša, po maši obhod po u-licah, potem pa veliko ljudsko zborovanje. Za ta dan napovedani shodi v okolici odpadejo.
Slovenci iz bližnje mariborske okolica, v nedeljo dne 15. decembra vsi na slavnost v Maribor ! Somišljeniki, agitirajte od hiše do hiše.
Mariborski Orli imajo v torek, dne 10-decembra ob 7. uri zvečer sestanek y uredništvu „Straže.“ Orli, mladeniči, pridite rdi Povabljeni tudi dijaki!
9.	decembra 1918.
Dne 15. dec. jugoslovanska manifestacija v Mariboru.
Orli iz Maribora, Hoč, Slivnice itd. naj se I no p?.ro uči slovenščino in si s tem veliko zašla udeležijo mariborske manifestacije v nedelj® v j ži, niso dovolj naučili slovenščine. Potreben bo za uniformi.	§ njih poseben slovenski kurz.
Slovenci in Slovenke iz Št. Petra, Hoč, Šmar- | Slovenskega kralja hočejo mariborski Nemci in jete, Jarenine, Kungote, Sv. Križa, Št. lija, Kam- nemčurji. Pravijo, da jim navsezadnje že nič ni na nice, Selnice, Limb«š, Studenc, Pebrežja, Slivnice, tem, da bi spadali pod Nemško Avstrijo. V Jugo-
Šmartina in dragih okoliških občin pridejo v ne deljo vsi v Maribor.
Okoličani pridite v nedeljo na obračanih vo-zovihvv Maribor.
Člani godbenih društev iz mariborske okolice,
©glasite se v našem uredništvu, da sodelujete v nedeljo v Maribora,
Pevci iz okolice, v nedeljo dne 15. dec. vsi v Maribor!
Politične vesti.
Jugoslovansko zborovanje v šulferanjski šoli na Pragerskem. Včeraj, dne 8, dec, popoldne se je vršiio v šulferanjski šoli na Pragerskem jagoslo vaasko zborovanje, Sklical ga je slovenjebistriški Narodni svet. Na lili je zmagovito plapolala slovenska trobojnica, Zberovanj® j® vodil g, Jakob Šturm. Govorili so odposlsnea šfaj. NS dr. Ravnik in urednik Žebot, dr Reisman, ter sodruga Marčič in Vivod. Zborovanje se je vršilo v najlepše» redo in ob splošnem n&vdošenju. Soba prvega razreda šole je bila polna Fragerčaoov. Po zborovanju so vsi : delavci, uradniki in drugo občinstvo zapeli » Lem naša domovina!«
5pod. Polskava. Tukaj se je vršilo dne 8. decembra predpoldne v šoli ljudsko zborovanje, ki ga je priredil Narodni svet v Slov. Bistrici. Udeležba je bila zelo velika. Govorili go: dr. Reisman, urednik Žebot, dr. Ravnik in sedrug Žigart.
Mariborsko sodišče — popolnoma slovensko. Pod tem naslovom je zadnja „Straža“ prinesla tudi imena tistih nemških in nemšku-tarskih sodnih uradnikov, ki so se zaobljubili za Nemško Avstrijo, odrekli pokorščino navodilom našega poverjeništva za pravosodje in prostovoljno zapustili službo. Ker jih „Mar-burger Zeitung“ proslavlja kot mučenike nemške misli, moramo ta seznam izpopolniti, da jih poznamo. Naknadno so namreč prostovolj-
slaviji pa bi radi imeli vsaj slovenskega kralja, le srbskega regenta ne. To j® z iaj edina ovira, da še ce postanejo navdušeni Jugoslovani. Svetujemo jim, naj le malo potrpijo, sčasoma bo vse lahko; če imajo zdaj že Slovence radi, bo še šlo počasi naprej. Naglica ni nikdar dobra, je rekel polž.
Še vedno rujejo. Pred kratkim sem se vozil z železnico iz Celja proti Mariboru. V železniškem vozu je nekdo blatil vse, kar je v zvezi z Jugoslavijo. Mož je sicer tudi dobil primeren odgovor in slučaj sam na sebi ne bi bil niti vreden, da se omenja. Toda takih ljudi, ki hrepene nazaj po zlatih časih, ko je bil Slovenec slepo orodje nemške požrešnosti, je med nami še vse polno. Treba tej golazni stopiti na prste in jo uničiti. Ne pustimo nikomer, da bi blatil našo novo domovino. — Siivničan.
Kakor da bi jih drli na meh, kriče Nemci o jugoslovanskih nasiistvih. In vendar uživajo Nemci (ali bolje: nemčurji) v Jugoslaviji toliko svobode, kakor je nismo uživali mi nikdar v Avstriji. Ta nemčurski krik naj bi bil naši narodni vladi opomin, da začne postopati s to zalego, kakor zasluži, Kričali bodo tako in tako vedno. Čemu torej obzirnost P
Družba Rudi—Coretti. Nadupraviteiju Radiu, ki bi rad preganjal Jugoslavijo, kakor nekdaj Savel kristjane, se je pridružil še tudi junaški finančni uradnik Coretti. V petek je ta korenjak celo v svojem uradu pripovedoval ljudem: »Jugoslavija je kaput.« Rudi, Coretti in tovariši, kaj pa bo, Če vam Jugoslavija obesi krušni jerbas malo višje. Kdo bo potem kaput?
Medičar Gert v Gosposki ulici je tudi zašel med tiste, ki kolnejo Jugoslavijo. Možu ki je obogatel od slovenskega in cerkvenega denarja, je priporočati, naj vendar na svoja stara leta rabi malo več
PamenJL a	" V
uaKoa pa to r
zeitug« z dee 14
opomb©, da je dvostoipto, Lava’
pripade k Jugoslaviji. Odkod neki ta informacija ?
Deloma je to stališče solnograškega lista umljivo,
saj se j© od gotove strani skrbno pazilo na to, da
je Lavantinska škofija na zunaj veljala kot sem
:em eremo i
no zapustili službo še pisarniški oficiali Erjawetz,
Woschitschko (nekdaj Božičko!) in Drasckovitsch, i gka, potem je seveda dvom opravičen, če pripade Višjesodoi svetnik dr, Wokauu je že prej pro- i k Jugoslaviji. Stvar je še bolj umljiva ker čitamo
sil za vpokojitev.
Prenaglili so se. Sodni uradniki mariborskega okrožnega sodišča, ki so izjavili, da nočejo slo vensko uradovati in da raje prostovoljno zapustijo službo, že začenjajo n videvati, da so se prenaglili Nemška Avstrija, za katero so se zaobljubili in
v zadnjem uradnem »Zaukazniku«. izdanem dne 30. nov. t. 1. na str. 215, da nastopa nova doba v naši državi, vsled cesarskega manifesta z dne 18 oktobra! Kako bi izgledala samoodločba narodov na podlagi tega manifesta, pač ni treba praviti. Iz vsega ss pa vidi, da je gotovim krogom polom stare Avsjrije in oslobodite? zasužnjenih na-
kamor so jih že davno vlekle njihove srčne želje, j rodov sila neljuba stvar. Pa ne bo nič pomagalo, jih ne mara. Kako tudi neki? Večina njih ni nem- j y Lavantinski škofiji živi dobrih 90% Slovencev ikega rodu kar že pričajo njihova imena, in za j in ie okoli 10% Nemcev in od teh je zopet 90% renegate se nikdo ne poteguje. V Nemški Avstriji j renegatov, Radi teh se ne ho žrtvovalo blizu pol jih zlasti sedaj ne marajo, ko imajo tolike lastnih | milijona Slovencev nemškemu molohu. rojakov, ki so brez kraha. Omenjamo samo uvod- j Bolgarija se pridruži k Jugoslaviji. Po poročilu nik v petkovi »Tagespošii«, v kateri profesor gra j \z Sofije se sedaj vrši v Bolgariji veliko politično ške univerze Manausek protestna proti sklepu, da j gibanje. Stranka, ki zahteva, da postane Bolgarija v Nemški Avstriji vsled preobilice nradništva ni j ljndovlada ter da se pridruži k Jugoslaviji, dobiva
kogar ne sprejmejo v državno složb®, Nemci si tarejo glave, kam naj spravijo svoje absolvirane juriste, ki so se štiri leta berili za domovin« — za nižje uradnike se niti ne brigajo. la teh je največ! Sedaj pa s» jim hoče vsiliti le teliko «rad nikov nenemškega pokolenja iz jugoslovanskih krajev, ki ne pomislijo, daje doba nemških v«lks ratov ia protežiranfa nemškutarjev minila. — Odločno pa se moramo tudi mi že vnaprej izjaviti, da ljudje, ki so nam v najbolj kritičnem času odpovedali službo in se zaobljubili Nemški Avstriji, ne smeje biti sprejeti nizaj v našo službo, tudi če se vrnejo kot skesani grešniki, Skrbeti moramo v prvi vrsti za lastne rojake, ki nam ne bodo ob prvi priložnosti odpovedali zvestobe, boljšega kruha moramo dati tedi slovenskim invalidom.
Mariborski magistrat slovenski uraduje, ako želi kaj živil iz slovenske okolice. Odvisen je namreč Maribor glede prebrane popolnoma od Slovencev. Vsak grižljaj kruha in mesa je slovenski. V drugih slučajih pa še mariborski očanci ne bi radi znali slovenski Da, še vedno zabavljajo čez slovenske uloge, čelo zavračajo jih ali trgajo. Tako jim smrdi sloveničina, le slovenski kruh jim diši. Očividno te le v Legatovi loli, ki sicer zdaj s pol-
vedno več moči. Ker se je tudi kralj Boris izjavil, da je načeloma za spremembo vladne oblike, ni isključeno, da bo kralj Boris odstopil in bo pro glašena Bolgarija za Ijadovlado ter iskala pridružitev k Jugoslaviji.
Prevozna pogodba med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo. Med Narodno vlado v Ljubljani in Nemško Avstrije je bila sklenjena pogodba, ki določa, da Narodna vlada ne zabranjuje prevoza blaga, nakupljenega na Hrvafskem in Ogrskem za Nemško Avstrijo, ki bi se prevaialo na progi Ljulomer— Spielfeld, in sicer pod pogojem, da tudi Nemška Avstrija ne bo zabranjevala uvoza blaga, nakupljenega sa Jugoslavijo na Češkem, Poljskem in v Ukrajini.
Nemci — Hani. Iz Pariza poročajo, da bo entente določila ofidjelen naslov za Nemce — Huni. Ta naslov so si Nemci prislužili, ker so se tako nečloveško vojskovali. V resnici pa o Hunih ne čitamo takih grozodejstev, kakor so jih uganjali Nemci, in Huni še vedno ni primerno ozuačenje za ono, kar so Nemci vse počenjali. Do sedaj Še ni bilo na svetu nar>da/*ki bi bil počenjal stvari, kakor so jih poče alali Nemci. Bih) bi zato veliko razžaljenje naroda Hunov, ko bi se jih hotele pri-
merjati z Nemci. Edino primerno bi bilo, da se Nemci tudi v bodoče nazivljaio s svojim dosedaj-nim imenom. Pod imenom Nemec naj se v bodoče razume najbolj zaničevanja vredno bitje na celem svetu.
Poveljnik srbske armade o Italijanih. Vrhovn poveljnik srbskih čet, vojvoda Mišič, je izjavil o italijanski okupaciji naše zemlje sledeče: Boga mi! Lah želi, da bi občutil srbsko roko in če želi, pa bomo obračunali ž njim. Mislim pa, da tega ne bo treba, ker bo Lah pred francoskim ia anglež-kimfpritiskom odnehal od svojih zahtev.
Zastopništvo Jugoslovanov na Nemškem Štajerskem se nahaja v Graden Klosterwiesgasse,
I.	nadstr.	v	4
Ponemčevalnica v Št. Lenartu v Slov. goricah je nesiavno končala svoje devetletno »vzgojevanje«. Polne golide strupenega sovraštva do vsega, kar je slovenskega, je v tem času vbrizgala v nežna srca izročene mladine, priberačeae iz daljnega Du naja in zasužnjene od podkupljenih okoliških Iš-karijotov. S pruskim barbarstvom je učenec šul-ferajna z nožem zabodel učenca slovenske šole iz golega narodnega sovraštva — s tem činom je ta ponemčevalnica začela svoje kulturno delo, končala pa z vidnim sadom toli poveličane nemške vzgoje — z napisom na šolski tabli »Hail ond Sig die Bindischen auf die Schtrig«, s katerim so se nadebudni mladiči poslovili od pruskega generala. Bodi vzvišena skrb slovenske šole, da kolikor še mogoče, reši to od lastnih roditeljev prodano mladino in privede izgubljeno deco zopet v varno krilo majke Jugoslavije.
Tedenske novice*
Vozni red. Od zdaj naprej vozijo med Mariborom in Ljubljano, oziroma Logatcem ter nao-bratno, na progi Maribor—Ptuj—Središče ter naobratno, na progi Maribor—Ljutomer ter naobratno, na koroški progi Maribor—Sinčaves ter naobratno sledeči vlaki:	iz Maribora vozijo:	Vlak iz
Maribora do Logatca, odhod ob 8 uri 12 m. dop. In ob 7. uri 45 minut popoldne. Vlak do Ljubljane: odhod iz Maribora ob 4 uri in 30 minut popoldne. Vlak, ki vozi iz Maribora v Središče: odhod iz Maribora ob 7. uri 48 minut dopoldne, lak, ki vozi iz Maribora do Ptuja: odhod iz Main. popolduo. Vlak. ki vozi ira: odhfc:
.uri 4 minu tz j ut raj. Vlak, ki v Sinčaves: odhod iz Maribora ob 3. popoldne. Dohod v Maribor: Iz Logs v Maribor vlak dohod ob 4.47 dopoldne in 7.42 popoldne. Vlak iz Ljubljane dohod v Maribor ob
II.	9 dopoldne. Vlak iz Središča dohod v Maribor ob 6.54 dopoldne. Vlak iz Ptuja dohod v Maribor ob 6.20 popoldne. Vlak iz Ljutomera dohod v Maribor ob 9 04 zvečer in vlak iz Sinčevasi dohod v Maribor ob 9.00 dopoldne.
Ponesrečen štrajk. Nemški socialdemekraški železniški delavci so se dali od nemških nacio naleev na led z voditi. Obljubljali so jim zlate gradove, zdaj pa se podira vse. Slovenski delavci niše hoteli sodelovati za nemškonacijoaalne koristi, zato so šli na delo, tako, da se v omejenem obsega vse delo vrši mirno in redno. A tudi nemški delavci so še hudi na svoj štrajkajoč! ko mite. 2s vidijo, da ne dosežejo ničesar ; zato se hudujejo češ, ta komite nas še spravi ob službo. Radi bi šli že na delo, ko bi se ne bali svojih nemških tovarišev.
Vojaška realka SHS v Maribora še potrebajs : a) zdravnika, kateri bi tudi predaval fiziko, kemijo ali naravoslovje ; b) dva učitelja za matematiko in deskriptiv© ; e) dva učitelja za francoščino;
d)	pristava za šolsko gospodarstvo ; e) dva podčastnika kot nadzornika mlajših gojencev ; f) razno hišno osobja in častniške sluge. Reflektanti se naj v kratkem z dotičnimi 1 slinami prijavijo pri šolskem poveljstva.
Praznik narodnega ujedinjenja. Nif v Zagrebu je izdalo dne 3. dec. v Belgradu ukaz, podpisan od podpredsednikov Hrvata Paveliča in Srba Pri* bičeviča, da se dan 1. dec. proglasi za narodni praznik jugoslovanskega ujedinjenja. Letos se obhaja ta praznik dne 14 in 15. dec. Dne 14. dec. bo šole prosti dan. Predava se naj povsod o znamenitosti narodnega ujedinjenja SHS. Dne 15. dec. pa se vršijo cerkvene slovesnosti. Na javnih in po možnosti na zasebnih poslopjih se naj razobesijo zastave.
Spremembe v praro»odstrti. Poverjeništvo za pravosodstvo v Ljftbijani naznanja, da se okrajna ledišča t Borovljah in v RoJteku začasno pod-
tjata deželnem« sodišč« v Ljahtjaai, okrajna celia v Pliberk«, Debrliveei i« r 2 stomi k «pii pa
Bžfi&B a a.
9. decembra 1918,
L atras»
Naznanjamo pretužno rest vsem sose dom pr jateVjem in zna d cesi, da je naš iskre no ljubljeni soprog oče
veleposestnik v Brezovici, Belagere'*
previden s sv. zakramenti mirno v Gospoda zaspal, dne 27. nov. 1918 ob pol 12. uri predpolđao. Zahvaljujemo ea vsem, kateri so ga na zadnjem potu s. remili k večnemu počitku.
Globoko potrti ostali:
Terezija Balon, soproga.
Toni Malka, Bernard, Franc, Anica, o free i Miha Balon, zet
Bizeljsko, 27. nov 1918.	840
Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prttužao vest, da je naša iskreno ljubljena soproga, mam»,
sesira gospa
Krlsflnuplevnilf
posestnika na Gibiai pri Sv. Andraža v
Slov. gor.,
izrekamo tern potom vsem najprisrčnejšo zahval. Zlasti so zahvaljujemo domačima gg. duhovnikoma za vodstvo pogreba, z jedeo m tudi zahvalimo è. g. kaplanu od Sv. Antona in organista, ki sta so udeležila pogreba. Vsem, ki so spremili dragega rajnega na zai-iji poti, plačaj Bog tbočkrat	354
Sv. Andraž v Slov. gor., 6. nov 1918.
Žalujoča rodbina Lovfečova.
P0¥»ljSt?0.
okrožnemu sodišč« v Mariboru. Isto velja glede poslov državnega pravdništa.
C Iz južne železnice. Za načelnika v Maribora, glavni kolodvor je imenovan nadrev. Karl štefin, v Celin nadrev. Josip Mohorko, na Pragerskem rev. Jeras, v Spod. Dravogradu rev. Sensčar, v Siničivasi nadrev. Blažon, Maribor koroški kolo
dvor rev. Loize PR Btan, v Plcju nadrtv. Turin, v
Spielfeidn rev. Rodella, v Radgooi adjoakt Kovačič Za načelnika delavnic v Maribora inž. Plesich, za načelnika kurilnice v Mariboru inž. Šešerko, za načelnika materialnega skladišča rev. Jarh, za načelnika za vzdrževanje koroške proge inž. Brate nec, za. premei nega kontrolorja na mariborskem kolodvora nadrev. Vaclav firnigoj, za kontrolorja lokalu b prog res?. Fran Repič
Mlad doktor prava. Dne 29. novembra je na graškem vseučilišču promoviral dokterjem prava uradnik občega pokojninskega zavoda v Gradcu g. Anton Sagadin, naš štajepki rojak doma iz Bobove pri Mariboru. Mia dp mu doktorju naše čestitke !	* r
Poštni aspirantki tečaj v Mariboru. Kdor želi vstopiti v poštnoprometno uradniško službo države SHS in je star 17 let ter je dovršil z dobrim m spehom bodisi popolno meščansko šolo, bodisi nižjo gimnazijo, bodisi nižjo realko, bodisi dve leti trgovske šole, naj se takoj priglasi na tukajšnji glavni pošti v uradnem ravnateljstvu, I. mdslrop-je. Priskrbi si pa naj prej sledeče listine: krstni list, domovnico, izjavo, da so on in njegovi starši Slovenci, ki pa mora biti potrjena od pristojnega Narodnega sveta, zdravniško spričevalo od o* krožnoglavarstvenega zdravnika in spričevalo nravnosti. — Za poštno ravnateljstvo v Ljubljani: Dr. Janžekovič.
Slovensko trgovsko in obrtno društvo v Maribora
ima dne 15. dec, ob treh popoldne v Nar. domu svoj občni zbor.
Požarne brambe v mariborskem okraju, udeleži
te se v nedeljo korporativno mariborskega slavja!
Osrednja pisarna S. K. S. Z. je urejena. Pro» store im v »Ljudskem domu«, Ljubljana. Streliška ul. 12.. I nadstr., levo. Na dopisih zadostuje naslov: Ljubljana, Ljudski dom. Uraduje vs&k delavnik od 8. do pol 12 ure dopoldne in od 2. do pol 6. ure zvečer.	* jj
Mariborska kaznilnica. Pr*d vphrhfinem je vl4da^ßS»(j|di.jfflJ)üani provzetoltyBÙA mtwìbfflt 03jj>gfefUkÌEmÌnfeSv Za ravB atei i 8 je i imenovan G. Fjleß, 3 Zunanje znamenje prevzetja uprave je bila sWenska zastava, ki je vihrala raz kaznilničnega poslopja.
Uljudna prošnja Slovenski veterinarji sestavljamo terminologijo za živinozdravstvo. Za to delo rabimo slovenskih besednjakov, ki so pa večinoma razprodani. Gotovo ima kdo v svoji knjižnici kak zaprašen iztis Pleteršek Woifovega besednjaka, ki ga ne rabi Uljudno prosim obvestila, je H bi bilo mogoče kje cel eksemplar (oba dela) izposoditi ali pa kupiti. Prijaznega obvestila z označbo cene zaprosi — živinozdravnik Hugon Hinterlechner, Ma-
Kdo vé kaj o enoletmkn
Franc Korpar, Sturm Baon 22, II. komp. III. četa, vojna pošta 385. Če kdo kaj vé prosim, naj naznani na Kat:ca Žfinkovič, Šm? dorerie va ulica 35, Maribor. Stroške povrnem.	343
Sprejme se gospod» ja v župnišče. Veselje do živine in svinjereje potrebno. Kraj se pove v upravi.	330
Lesni trgovec z 20—30imi
Ir sa mi hlapci za izdelovanje bukovih debi, drv in c-glja se sprejmejo pròti dobri akord-plači. Nakup živil v
h ši Ponudbe na „Oskrbni-
štvo graščine Loka pri Žns-mu“, Sp. Štajersko. 335
Šaferja samca, sposobnega za posestvo 40 oralov, medtem 8 oralov goric sprejme proti celi oskibi in dobri plači: Šandor Kosmanhuber, veleposestnik, Varaždinbrieg, p. Varaždinske toplice, kolodvor. Ponudbe s . prepisi spričeval in zahtevki na imenovanega.	844
nekohlo porabljene večja množina je na prodaj. Vpra Sa se : Maribor, Stolni trg štev. 2,	333
Zopet s © vsako sredo In soboto
prs daja pri tvrdki
Franc Vokač
v Ljubljani,
Seienburgova ulica 5, [I. ndsfr.
razliéeo sukno ra iaočke in | ženske cbiefe*, hlkčevius z» i moške obleke. Bosabssžai levi o t za ženske obleke, odeje ali koci.
% trgovci naj g® takoj k nakanu blägä potrudijo, ker posae-js bo razprodano iu bo težko blaga kmsl i dobiti. Pošiljam tudi | po poiti Zahtevajte cenik. 301 |
Jako lep ttof za 1 žensko tbieko se po ceni proda, sposoben tudi za nevestino obleko. Maribor, Schwarzgasse 1.	351
JPrajteHager
izdelovatelj srebrnih predmetov in predmetov iz bronca.
MARIBOR, Vikt inghofova ulica 22, izdeluje štampllije iz kavčuka in kovine, barvne blazinice in barve, štampiije za žig itd.	350
F. KAGER
&4RIB0S
Občinski redar
za Lt ški trg se išče proti mesečni plači 100 K, prostem stanovanju, 120 K letno za obleko. Prošnje vlo- | žiti je do 15. dec, 1918 na | krajevni odbor Narodnega | sveta v Laškem trgu. 297 |
Odvetnik dr. Vladimir Sernec jj
naznanja, da se je vrnil in | iznova otvori! svojo pisarno | na Glavnem trgu. št. 18 v ‘ Mariboru.	347
Karbid
nsjfiMjSa kakovosti v manjših aii večjih kosih kg po 2 K 5G vin. pošilja se tudi po železnici pešti v .Jugoslaviji proti
HOTEL.
Novo zidmi rdtel v krasni okolici Južnega Štajerja z 10 sobami za tujce, lepim senč satina vrtom za goste, rodovitnimi njivami, travnikom, lepim sadovnjakom in obširnim hlevom za živino, tik železniškega postajališča z oddajo voznih listkov, dam v najem ali pa tndi prodam radi izvrševanja svoje glavne obrti. Cenjene p nud >e pod , Južni Št a j er“ ramrjdništvo
345
pcsii v jugostaviji prem	Ar V' ^ J "T Jtn
■tàftÉèffotkìa 8&värno?-t pfè-é Vflpđs&nvSm ©W|ti ujf oralov | Sml < s vo sRfnsratnn nfniAk« i tj%T,atr#jtikov in gozda, z
novo-zidan» hšo, gospodar-
io« om Cigaretne strečkl
latm	v - 14 kron
2 in 3, knmno kg po . « izborno periino in toaletno milo, najfinejši nadomestek za rižev škrob za srajce in ovratnike kg po 20 K. Kozarci za vlaganje in shranjevanje jajc kg po 2-40 K. Dobro shranjene sodo prodaja
Karel Saris, Maribor, Schmiedplatz 1.
352
Straže v Mariboru.
'slatina.
v Zgornjih
ri Sv.
Lenartu v Slov: gbr: imenovana -Svetotrojiska slatina"
KOLO
ribor V, Windeoavska ulica 26 I.
Zađnfefporodilo o štrajku.
Delat je prišlo daces v delavnice južne železnice v Maribora veliko število železničarjev. Štrsj-kojoči so imeli postavljene na vseh koncih in kra jih svoje ljudi, ki so delaljobnim odgovarjali, jim grozili in jih celo pretepali. Razbili so nekaj šip. Več članov odbira ftavkuječih je le pod ključem. Patrulja je med drugim zaprla strojevodja Riedere-rja, ki je hujskal na ulici. V kurilnici se vrši delo redno in mirno. Na novo se je priglasil 1 strojevodja.
za moške, iz mirovne dobe, dobro ohranjeno se proda. Vpraša sa na upravo pod „Kolo št 297.“
Razpis sislte staila.
Zidtfevstrea! okrožni cdb r ga ob-žice Boči,». Gorajigrad, No»8tif-ta rszpisaja «lažbo oSrtflašp, «drzvnika s seJeSem v fternieia-gradu in temeljno letno plith) I6C0 K. Ksflektsatš nq to siožbo naj vložijo posta ?ao opremljene jjrofcj» do 15. dfcambra 1918, Uornjigr&đ, dii® 21. no?. 1918, Za zdravstveni oimiai odbor öcrnjigrsd: Brak*» i, s, ;naèel-clk.	305
Maribor. Mestni gospodarski urad naznanja, da bo v petek dne 13. in v soboto dne 14. decembra oddajal drve na karte v škofijskem gozdu v Being vi. Kdor ima pravico do drv, naj javi mariborskemu podžupanu v pondeljék dne 9. sli v torek dne 10. decembra predpoldne, kjer naj odda lesno karto in tudi plača drva Kupljena drva naj stranke v petek ali v soboto odpeljejo, ker za že oddana drva mestni gospodarski ut ad ne prevzame nobene odgovornosti
Celje. V nedeljo, dne 16. t. m., popoldne ob treh, se vrši v presoljeni vrtni dvorani »Belega vola« občni zbor slov. kat, izobr. društva. Govori dr Ogrizek. Udeležite se v obilnem številu tega vdevažnega zborovanja!
Odvetnik dr. Josip Leskovar ima svojo pisarno f v poslopju stare gimnazije, Koroška cesta št. 1,
Odi etnik dr. Vladimir Sernec naznanja, da se \ je vrnil in ds je znova riverii svojo pisarno na j f!f§|p Glavnem tr>\u Ši. 18 v Mariboru.	i !	^
IXI&.A.
enonadstropna velik vit, konjsko hlev v Mariboru se proda. Naslov v upravi. 338
Važno za vinogradnike!
Žveplo prvovrstne kakovo sti sc odda za živila v Mariboru, Bisraarkova ulica 5, priti, desno.	277
Josip Mar tim
Mapibop o/firiii
prodajalna flalastflr|j8k<’ga blaga in Igrač na drobno in debelo. 328
Tažsi» srcem naznanjamo žalostno vest, da je naša predraga sistra, svakinja, teta, eziron a žena in mamiea gospa
U a OzvaSd
posestnica na Smolnika,
danes ob 6 ih popoldne, po kratki, mučni bolezni, prehidena s sv. zakramenti za umirajoče, mirno preminula.
Pogreb so je vršil v nedeljo, dne 3. t. m. ob 3, uri popoldne.	365
Smolnik, dne 9. dec. 1918.
Ferdo Ozvald, mož. Vladko in Mira, otroka.
Julijana Skrbinek, mati.
Rodbine: Skrbs, Sernec, Glaser, Stani, Skr-bin ek.
skfm’ poslopjem in slatinsko | napravo je na prodaj. La- | etnik je tudi pripravljen spre- | jeti 2 ali 3 kompan jone v | podjetje. Pojasnila daje Fr. | Stupica, notar pri Sv. Lenar- I tu v Slov. gor.	349 s
Okrajni zdravnik
za občine Laški trg, Sv. Krištof, Marijagradee, Št. Lenart in Št. Rupert se sprejme. Dozdanji letni dohodki j od občin 1300 K, okraj- | na bolniška blagajna 1600 J kron. Zdravila bs plačujejo 1 pri brezplačnem lečenju n- | bogih bolnikov. Zasebna praksa obširna. Pjrošnje do 1. decem. na krajevni odbor Nandnega svéta v Laškem trgu.	296
dne 12. nov. po kratki bolezni previđena s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspala. Po gr, b drage rajne se je vršil v pondeljfk 15. nov, Obenem se zahvajujemo in izrekamo prisrčno zahvalo č. g. župniku J Olimjskemu za sprejem in podelitev sv. zakramentov ter vsem, ki so blago pokojnico spremljali k večnemu počitku. Drago rajno priporočamo v blag spomin in pobožno molitev.
Virštanj, dne 26. nor. 1918.
341	Žalujoča rodbina
Učiteljsko csobje in gojenci višje vojaške realke v Mariboru naznanja pretežno vest, o smrti svojega ljubljenega tovariša in učitelja, gospoda stotnika
Za mnoge dok'- z e iskrenega sočutja ob nenadomestni izgubi našega
Ernsta Neumann pl Aupingen,
imejitelfa zaslužne kclatee z vojnim okraskom in meči itd.
ki je dne 1. dec. t. 1. po dolgi in težki bolezni v 43, leta svoje starosti mirno v Gospodu taspal. Pogreb se je vršil dae 3. decembra Iz rezervne bola oe na pokopališče v Pobrežja.
Maribor, dne 4. decembra 1918,	358
iilaiutelj In znlalialS-ti Konsorsli sBiraža^
D.dgovoxui
alekoslOE fclupan
ffiisS liskami sy». Girila s Madtimnb
_________________________i_