Spomenik Notranjskemu partizanskemu odredu VELIKO SLAVJE NA VELIKIH BLOKAH — SPOMENIK JE ODKRIL JANKO RUDOLF, PRISOSTVO¬ VALO PA JE 5000 LJUDI, MED NJIMI TUDI BORCI NOTRANJSKEGA ODREDA IN DRUGIH ENOT, KI SO SE BOJEVALE NA NOTRANJSKEM Spomenik Notranjskemu parti¬ zanskemu odredu na Velikih Blokah Borci Notranjskega partizanske¬ ga odreda se še po vojni niso se¬ stali. Krajevni odbor Zveze borcev je zato imenoval odbor, ki naj bi organiziral zbor borcev Notranj¬ skega odreda. Zbor je bil 18. septembra v Sta¬ rem trgu pi Ložu. Iz vseh strani so prihajali borci. Prijazni Stari trg je bil ves v zastavah; avtomo¬ bilov je bilo toliko, da je bilo težko najti parkirni prostor. Borce je pozdravil predsednik občinske skupščine Cerknica to¬ variš Franc Kavčič, patrulje pa so ponesle vence k spomenikom in spominskim ploščam v občini. Nato je kolona osebnih avtomo¬ bilov in avtobusov krenila proti Velikim Blokam. Tam je v lepo urejenem parku vojašnice No¬ tranjskega odreda že bila zbrana množica, ki je želela prisostvovati otvoritvi spomenika Notranjske¬ mu partizanskemu odredu. In ko je podpredsednik skupščine SR Slovenije tovariš Janko Rudolf odkril spomenik in spregovoril, je bilo tam zbranih 5000 ljudi. Ob tej priložnosti je nekdanji ko¬ mandant Notranjskega odreda Franc Sotlar izročil partizansko zastavo predstavniku garnizije Velike Bloke. Zapel je moški pev¬ ski zbor Svobode Loška dolina, recitator je navdušil množico, za¬ igrala je tudi godba sindikalne podružnice Kovinoplastike. Ude¬ leženci zbora so poslali pozdrav¬ no brzojavko tovarišu Titu. Po zboru se je nadaljevalo par¬ tizansko srečanje v vzdušju, ki ga prisotni dolgo ne bodo poza¬ bili. Tovariš Janko Rudolf govori ob odkritju spomenika Telegram tovarišu Titu Bivši borci L, II. in III. no¬ tranjskega odreda, garnizon ljudske armade Vel. Bloke in prebivalstvo Notranjske zbrani na Blokah na proslavi 25-letni- ce vstaje narodov Jugoslavije, odkritja spomenika padlim borcem in predaji zastave gar¬ nizonu JLA, ki bo nosil ime Notranjskega odreda, Vam tov. maršal pošiljamo iskrene in borbene pozdrave. Sodelovanje in enotnost ljudstva in borcev, ki je bila tako značilna in od¬ ločilna med NOV za dokončno zmago nad fašizmom se mani¬ festira tudi na današnjem zbo¬ ru. Soglasno se strinjamo z ugotovitvami in odločnimi ukrepi, ki ste jih sprejeli na IV. plenumu CK ZKJ. Tov. maršal, pripravljeni smo svoja prizadevanja stopnjevati za čim dosledneje izvajanje skle¬ pov IV. plenuma, ki naj pospe¬ šijo doseči cilje gospodarske reforme in vseplošni napre¬ dek naše socialistične družbe. Borci odredov in garnizija Vel. Bloke Podpredsednik skupščine SRS Janko Rudolf odkriva spomenik Notranjskemu partizanskemu odredu Pred občinskim praznikom Pred 25. leti, 19. oktobra je bil na Notranjskem prvi večji napad na okupatorja in sicer na okupatorsko postojanko v Ložu, istočasno pa tudi na postojanko v Bezuljaku. Legendarni napad na Lož je 19. oktobra 1941. leta vodil pozneje padli komandant in narodni heroj Ljubo Šercer. Od tedaj so se vrstili stalni na¬ padi na okupatorja in na njegove pomagače na Notranjskem. Rezultat dela prvih komunistov še iz časa stare Jugoslavije je tudi to, da je bilo v Loški dolini prvo osvobojeno ozemlje na Notranjskem. To veliko in herojsko borbo ljudi naše občine lepo zrcalijo nepozabni liki kar sedmih narodnih herojev, ki jih je dala po obsegu majhna, a med NOB velika notranjska zemlja. V enaindvajsetih letih razvoja naše občine sta v tem delu Notranjske zrastla dva industrijska giganta: lesno-industrijski kombinat »Brest« v Cerknici in »Kovinoplastika« v Ložu; spomi¬ njamo pa se še vsi, da so pred vojno obstajali v naši občini samo primitivni žagarski obrati in »furmanski vozovi«. Ves ta razvoj pomeni, da je sedaj zaposlenih čez 4 tisoč ljudi, ki ustvarjajo 15 milijard starih dinarjev bruto produkta, ter čez 6 milijard na¬ rodnega dohodka. Uspeh je tudi, da smo se vključili s tremi mili¬ joni dinarjev v mednarodno delitev dela. Ne smemo zapostavljati tudi uspehov, ki so doseženi pri raz¬ vijanju družbenega in delavskega samoupravljanja, uspehov, ki so doseženi v gospodarskih organizacijah pri razvijanju delitve dohodka po delu in osvobajanju občana od mezdne miselnosti. Veliki rezultati so doseženi na področju poljedelstva, saj smo letos samo na družbenih posestvih pridelali skoraj 300 tisoč ton žita, kar je pred kratkim predstavljalo večletno proizvodnjo. Tako kot dosegamo pozitivne rezultate na področju industri¬ je, kmetijstva in trgovine, pa orjemo tudi že široke brazde v tu¬ rizmu, saj odpiramo vedno nove in moderne turistične in gostin¬ ske obrate. Visoki cilji, za katere so se ljudje naše občine žrtvovali, niso bili zaman, saj občani, posebno mlada generacija, že uživajo sa¬ dove socialistične graditve našega gospodarstva. Nove tovarne, nove trgovine, stanovanja, turistični objekti, vse kar smo zgra¬ dili, nam govori, da dosledno nadaljujemo ideje in cilje herojev, ki so padli, da čim hitreje zgradimo socialistično družbo tudi v naši občini. Danimir Mazi Velike Bloke, 18. septembra 1966. — Vse fotografije s proslave v Velikih Blokah — foto: Danilo Domajnko Stran 2 GLAS NOTRANJSKE St. 7 — 1. oktobra 1966 Še enkrat: Pismo uredništvu V prid obveščenosti V časopisu DELO je bil iz¬ pod peresa tov. Jurija ŠALE- HARJA objavljen v rubriki Pisma bralcev prispevek o spo¬ štovanju dela mladih rok, ki so v Cerknici gradile peš pot od kino dvorane do nove Os¬ novne šole v Cerknici. Iz članka je moč razbrati avtorjevo neinformiranost o zadevi, zato naj informiranosti v prid spregovore naslednja dejstva: Brigadir j i-ke. bilo jih je 20, so prišli na delo v juliju in so ostali na delu do 20. avgusta 1966. V tem času so opravili del v vrednosti) 8.352,55 N. Din. Na razpolago so imeli buldo¬ žer, ki je bil prav za njih na¬ jet pri KZ Cerknica in jc opravil skupno 54 delovnih ur. Kot pristojni vodja cestnega odseka pri SGP »Gradišče« Cerknica, sem bil zadolžen za povezava iln strokovno vodstvo pri teh delih ter sem v te na¬ mene porabil 52 delovnih ur delovnega časa. Naše podjetje je nadalje nudilo brigadi po¬ moč v naslednjih oblikah: Na razpolago sirni jim dali 16 lopat, 10 krampov in 6 sa¬ mokolnic. Orodje je bilo do¬ tlej še nerabljeno, torej novo in, kot tako sopsobno za upo¬ rabo pri deliih. Kompresor na¬ šega podjetja je pri pripravi granulata v peskokopu Pod- skrajnik opravil 62 delovnih ur in s pomočjo miniranja, tudi izvršenega po našem KV minerju, je bilo pripravljene¬ ga 360 m 3 materiala za poste¬ ljico! novi peš poti. Dva kami¬ ona prekucnika in traktor-na- kladač so na objekt prepeljali 210 m 3 materiala. Menim, da je bilo z naše strani dovolj narejenega. Ce bi se tudi drugi faktorji toliko angažirali, kot se je naše pod¬ jetje in jaz, potem bi danes pešpot lahko že uporabljali. Ko bo investitor poveril dela na dokončanju nam, bomo lahko v zadovoljstvo vseh končali z deli. Drago Ponikvar, šef cestnega odseka SGP »GRADIŠČE« Cerknica Mednarodna brigada je delala pri nas... Dopisujte v „Glas Notranjske" V prejšnji številki »Glas No¬ tranjske« smo o delu in življenju mednarodne brigade mladih, ki je bila pri nas v okviru organi¬ zacije Rdečega križa Slovenije in Občinske skupščine Cerknica, že napisali splošno oceno pomemb¬ nosti take akcije za spoznavanje med ljudmi vsega sveta in tudi za naš domači turistični »stan¬ dard«. Menili smo, da mu na tak način lahko pomagamo, da bi malo prej »shodil« in si »sam ho¬ dil po cigarete«. Glede na nekatere glasove o uspehu in efektu dela te brigade, še prav posebno pa zaradi član¬ ka, ki je bil objavljen v »DELU« v okviru »pisma bralcev«, pa že¬ lim zaradi objektivnosti ocen in pravilnega obveščanja javnosti dodati še nekaj stvarnih, zaključ¬ nih ugotovitev. Po pogodbi med GORKS, Sob Cerknica in obč. odborom RK Cerknica je predstavnik RK Cerk¬ nica že v začetku junija sklical prvi sestanek vseh tistih, ki naj bi pri izvedbi te akcije prispevali svoj deleži Temu sestanku sta sle¬ dila še dva. Točno smo se npr. dogovorili, da bo RK uredil vse zaradi bivanja, spanja, prehrane itd. Predstavniki Sob Cerknica so izpolnili dolžnost dogovora z lastniki stavb ob trasi zaradi poti same. Predstavnik gradbenega podjetja je prejel nalogo izvršiti finančne kalkulacije strojnih in drugih uslug, ki jih bo gradbeno podjetje nudilo pri samemu iz¬ vajanju del zaradi njihovega čim- večjega efekta. Še posebej je bilo dogovorjeno, da bo strokovnjak gradbenega podjetja neposredno vodil vsa dela na trasi, da bi tako najbolje izrabili delovno silo, ki se nam je ponujala. Predvideno število delovnih ur, ki naj bi jih brigadirji vložili v delo same tra¬ se, je znašalo 1937. Brigadirji so to število delovnih ur dosegli in presegli. Kako to, da pešpot pol¬ tem ni dokončana?! Vodja mednarodne brigade, ga. prof. Faltinsonova iz ZDA je pis¬ cu teh vrstic zadnji večer pred odhodolm iz Cerknice dala tako izjavo: Sodelovala sem že na mnogih podobnih delovnih akci¬ jah mednarodnega rdečega križa, vendar še nikjer nisem v tako kratkem času naletela na tako prisrčne in pristne, prijateljske odnose med brigadirji in doma¬ čim prebivalstvom, kakor ravno pri vas. Vaši ljudje so čudoviti gostitelji • in prepričana sem, da izražam mnenje vseh nas (briga¬ dirjev), če povem, da smo bili izredno prijetno presenečeni nad sprejemom pri vas, nad odlično izvedeno organizacijo bivanja in spoznavanja vaše ožje domovine. Hvaležni smo predstavnikom Rdeči križ v slabi luči Ljubljanski dnevnik je pod gornjim naslovom v svoji šte¬ vilki dne 20. IX. 1966 objavil članek P. Hudobivnika, ki kri¬ tizira neodgovorno delo neka¬ terih odgovornih funkcionar¬ jev Centralnega odbora Rdeče¬ ga križa Jugoslavije v Beo¬ gradu. V članku s polnim ime¬ nom imenovani funkcionarji CO RKJ so namreč na prošnjo Josefa Salvequarda iz Ljublja¬ ne, jugoslovanskega državljana češke narodnosti, da bi mu po¬ magali iskati očeta, dajali take neresnične izjave (oziroma iz¬ jave brez podlage), da — če je omenjeni članek resničen — v nobenem primeru ne zaslužijo, da delajo na tako odgovornih položajih v tako humani in idealizirani organizaciji, kakor je ravno RK. Omenjeni funk¬ cionarji so namreč Josefu v Ljubljano odgovarjali, da ima¬ jo vso stvar v rokah ljudje iz češkega rdečega križa, dejan¬ sko pa niso storili prav niče¬ sar, izgleda celo, da niso na¬ pisali niti enega samega pisma Rdečemu križu v Prago. Občinski odbor Rdečega kri¬ ža Cerknica je na svoji seji obravnaval skrajno maloma¬ ren odnos imenovanih funkcio¬ narjev (plačanih ! ! !) in skle¬ nil, da v posebnem protestnem pismu predsedniku Centralne¬ ga odbora Rdečega križa Jugo¬ slavije dr. Pavlu Gregoriču (ki jc bil v preteklem letu gost naše občinske organizacije Rdečega križa) zahteva, da po¬ sebna komisija stvar razišče in proti ugotovljenim krivcem ostro ukrepa. Občinski odbor je pri tem mnenja, da so ome¬ njeni funkcionarji (če se jim dokaže krivda) tako globoko diskreditirali vrednost jugo¬ slovanskega Rdečega križa, da ne zaslužijo več, da ostanejo plačani funkcionarji te organi¬ zacije. Istočasno občinski od¬ bor zahteva od predsednika CO RKJ, da se zaključki preiskave objavijo v dnevnem časopisju naše republike. Za obč. odbor RK Cerknica: dr. Boris Kravanja oblasti in članom Rdečega križa za nadvse ugodno bivanje v Cerk¬ nici. Menim pa, je nadaljevala ga. Faltinsonova, da gradbeno pod¬ jetje, ki je bilo po dogovoru dolž¬ no nuditi vso tehnično in strojno pomoč, ni izpolnilo pričakovanj. Zakaj smo npr. morali z narav¬ nost primitivnimi orodji izkopa¬ vati korenine dreves nekaj dni zapovrstjo, ko pa bi tol dober mi¬ ner in buldožer opravila sama v enem dnevu? Zakaj so nas pu¬ stili nekaj dni same brez strokov¬ nega vodstva? Zakaj nilsmo mogli dobiti mehaničnega nakladača pe¬ ska, ki bi nakladanja opravil de¬ setkrat hitreje, kakor pa še tako pridne roke? Itd., itd. Na vse to gre samo en odgovor: delo okoli dobre izvedbe organi¬ zacije brigade je bilo pravočasno točno razdeljeno in dogovorjeno. Bivanje brigade same finančno krije mednarodna organizacija sama z razmeroma minimalnim prispevkom, ki ga mora plačati Sob Cerknica za vloženo delo brigadirjev občinskemu odboru Rdečega križa. S temi sredstvi bomo v glavnem pokrili večino stroškov, ki so nastali v enain- dvajsetdnevnem bivanju mladin¬ ske brigade pri nas v Cerknici. Še zaključno besedo: bilo bi zelo nespametno, če bi pešpot ne dokončali še letos. Spomniti se namreč moramo, da je bil pro¬ jekt in predračun stroškov za gradnjo tega objekta že dostav¬ ljen občini s strani gradbenega podjetja. Vsi se strinjamo, da je pešpot nujno potrebna za našo šolska mladino, ki je sedaj še vsa¬ kodnevno v nevarnosti, ko gre v šolo. S pomočjo brigade naj bi to pešpot zgradili z manjšimi sredstvi. Čeprav jo nismo do kon¬ ca, ni) nobenega razloga, da tisto, kar je bilo spomladi spoznano za nujno, sedaj, ko je tri četrt že narejeno, ne naredimo do konca. Menim, da s strani odgovornih ni prav nikakega zadržka, da ne bi tega končali, zato sem prepri¬ čan, da se bodo dela v kratkem nadaljevala in tudi zaključila. Dr. Boris Kravanja Volitve svetov zavarovancev skupnosti socialnega zavarovanja Letos jeseni poteče mandatna doba trinajstim od skupno 21 čla¬ nov sveta zavarovancev občine Cerknica. Sveti! zavarovancev so samoupravni organ skupnosti so¬ cialnega zavarovanja delavcev ljubljanskega področja. V pretek¬ lem letu je iz takratnih desetih skupnosti socialnega zavarovanja delavcev nastala, nova, širša ri¬ zična skupnost socialnega zavaro¬ vanja delavcev Ljubljana. Ta skupnost je tudi postala pravna oseba. Nova skupnost zajema 17 občin bivšega ljubljanskega okra¬ ja.' Naša občina je razdeljena na 11 volilnih enot, v vsaki volilni enoti pa se na 200 aktivnih zavarovan¬ cev voli en član občinskega sveta zavarovancev. Kjer je volilna eno¬ ta identična z eno delovno orga¬ nizacijo (ki ima torej preko 200 aktivnih zavarovancev), ta delov¬ na organizacija direktno izvoli svojega zastopnika v svet zava¬ rovancev. V volilni enoti, kjer pa šele več delovnih organizacij tvo¬ ri eno volilno enoto, pa te delov¬ ne organizacije izvolijo svojega delegata, ki bo na posebnem se¬ stanku delegatov vseh delovnih organizacij ene volilne enote predlagal svojega kandidata. Od¬ govornost za sklicanje sestanka delegatov ima najmočnejša delov¬ na organizacija volilne enote. Vo¬ litve v svete zavarovancev mora¬ jo biti končane nekako do 10. ok¬ tobra. ker mora novoizvoljeni svet izmed sebe izvoliti še enega pred¬ stavnika, ki bo zavarovance naše občine zastopal v skupščini komu¬ nalne skupnosti socialnega zava¬ rovanja delavcev Ljubljana. Prva seja novoizvoljene skupščine naj bi bila okrog 25. oktobra. O konkretnih nalogah bodoče¬ ga sveta samo nekaj primerov: V pripravi je _ nov statut KSSZ Ljubljana, po katerem naj bi v naši občini namesto sedanje po¬ družnice ostala samo majhna pi¬ sarna za sprejem in odpravo pošte za socialno zavarovanje. Vse osta¬ le stvari, kot so plačevanje DOtnih stroškov, postopki za priznanje pokojnin in otroškega dodatka itd. pa naj bi opravljala podružnica na Vrhniki. Menimo, da so zava¬ rovanci našega območja mnogo bolj upravičeni do podružnice KSSZ s šitršim območjem delo¬ vanja, kakor pa Vrhnika, ki ima številne in dobre zveze z 20 km oddaljeno Ljubljano. S pravočas¬ nimi pripombami in zahtevami svet zavarovancev lahko odločilno vpliva na pravilne rešitve. Sprememba pravilnika o pra¬ vicah zavarovancev, 'izvršena v zadnjem času, recimo predvide¬ va, da naj bi zavarovanec, ki se 'poškoduje v stanju akutne,pija¬ nosti, sam nosil vse stroške zdrav¬ ljenja. Pripravljajo pa se tudi no¬ vi predlogi o participaciji zava¬ rovancev pri plačevanju nekaterih oblik zdravstvenega varstva. O vseh teh stvareh naj bi sveti za¬ varovancev dajali svoje pripombe in predloge. Torej storimo prav, če napiše¬ mo. da naj delovne organizacije dobro premislijo, koga bodo iz¬ brale v nove svete zavarovancev, ker bo od le-teh v marsičem od¬ visno, kakšen obseg ali pa kakšno zmanjšanje obsega bo prinesel čas, kar se tiče pravic do izkori¬ ščanja sredstev za zdravstveno zavarovanje. V prihodnji številki bomo ver¬ jetno že lahko objavili imena čla¬ nov novega sveta in imena obeh zastopnikov v skupščini KSSZ Ljubljana. Istočasno pa bomo ver¬ jetno tudi že lahko objavili pole¬ mične članke o odnosu socialnega zavarovanja in zdravstvene služ¬ be. Dr. Boris Kravanja LETO ODGOVORNEGA DELA Letošnje skupščinsko leto terja od poslancev socialno zdravstvenega zbora zvezne skupščine doslej najbolj odgo¬ vorno delo. Obravnavati zače¬ njamo vse pomanjkljivosti zdravstva in socialnega zava¬ rovanja, da bi pripravili osno¬ ve za skrbnejši sistem gospo¬ darjenja na tem področju. Do¬ končno smo pač spoznali, da je treba tudi v teh dejavnostih spremeniti dosedanji »potroš¬ niški« odnos v pretehtano so¬ lidarnost skupnih ekonomskih interesov delovnih ljudi. Pri uveljavljanju enotnega eko¬ nomskega sistema naše družbe je namreč zdravje delovnega človeka najpomembnejša po¬ stavka, ki je samo skozi obra¬ čun poslovanj socialnega zava¬ rovanja in samo skozi bilance gospodarstva ne moremo videti dovolj jasno. Skozi finančno tehniko, ka¬ kor smo prečesto radi obrav¬ navali odnose med ljudmi in delovnimi organizacijami ter dejavnostmi, namreč preveč¬ krat sploh ne vidimo človeka. Zaradi poslovnega rutinerstva včasih pozabljamo, da ni rav¬ no najvažnejše koliko porabi¬ mo za zdravstvo', pokojnine, invalidnine in otroško varstvo, temveč bolj to kako ravnamo in kaj storimo za to, da bi bili že od otroštva dalje zdravi. Spoznanje, da je varnost na¬ ših otrok v času, ko smo na delu, naša varnost pri delu, čas našega življenja, ko smo v zasluženem pokoju n sploh vse naše zdravje predvsem odvis¬ no od premišljenosti naših od¬ ločitev v upravljanju s sred¬ stvi, s katerimi gospodarimo, nas je pripeljalo k razmišlja¬ nju o tem, kako čim bolj eko¬ nomično ravnati. Rešitve, do katerih smo se delno že doko¬ pali, so posledica nepristran¬ ske kritičnosti, ki postaja vse bolj objektivna in ne teži za prikrivanjem vzrokov napak, ki smo jih storili. Pomembno je predvsem to, da se tokrat nismo izognili ugotovitvi, da kompromisi med proračunskim in dohodkovnim upravljanjem s sredstvi že več škodujejo kot pa koristijo zdravstvu, socialnemu zavaro¬ vanju in delovnim ljudem na¬ sploh. Prav zaradi tega jc mnogo odvisno od tega, kako odgovorno se bodo poslanci lotili spreminjanja sistema so¬ cialnega zavarovanja in zdrav¬ stvenega varstva in v kolikšni meri bodo spodbujali v raz¬ pravah o tem svoje volivce. Že dosedanji neposredni sti¬ ki, nekakšen način anketiranja volivcev, so privedli organe zvezne skupščine do prepriča¬ nja, da je tako mogoče priti hitreje do realnejših poti za premostitev prepadov med možnostmi in potrebami, kajti še tako skrbni podatki, zbrani na ravni federacije, nikdar ni¬ so dovolj trdna garancija, da bodo od tod nastale analize prikazale zares pravo stanje stvari, da o tem, kolikokrat so zapozneli, ne govorimo. Viktor Sirec Po rednih letnih mladinskih konferencah V septembru so bile po vseh mladinskih aktivih naše občine redne letne mladinske konferen¬ ce, na katerih je mladina po va¬ seh in delovnih organizacijah kri¬ tično ocenila svoje delo. Najbolj uspele konference so bile v mla¬ dinskem aktivu TP Martinjak in v Kovinoplastiki v Ložu. kjer so številni mladi ljudje aktivno raz¬ pravljali ter preanalizirali vrsto perečih problemov, ki se ne tičejo samo organizacije ZM temveč tu¬ di kolektiva, v katerem aktiv de¬ luje. Se vedno pa se kaže premajhna povezava ZM z drugimi družbeno političnimi organizacijami, pred¬ vsem z ZK in sidikatom, kakor tudi z samoupravnimi organi. Mladina sama je izredno ostro zahtevala, da se pokliče na od¬ govornost posamezne člane ZK LIK BREST Cerknica, saj se nihče od predstavnikov podjetja, samoupravnih organov niti od ostalih organizacij ni udeležil konference, predvidene za 17. 9. 1966. Letošnja občinska mladinska konferenca, ki bo v prvih dneh meseca oktobra, bo po sklepu se¬ kretariata dala smernice za na¬ daljnje delo v ostalih družbeno¬ političnih organizacijah, kakor tu¬ di iv specializiranih mladinskih organizacijah. Poseben poudarek na vseh mla¬ dinskih konferencah po mladin¬ skih aktivih po občini je bil na dejavnosti PZ, ki je posebno v zadnjem času zopet začela z de¬ lom. Razveseljivo je predvsem dej¬ stvo, da se mladina sama začenja zanimati za različne oblike de¬ lovanja, ter tudi hkrati nepozab- lja ostalih problemov, ki se tičejo delovanja ZM. Jurij Salchar Cerknica St. 7 — 1. oktobra 1966 GLAS NOTRANJSKE Stran 3 Cerknica- U Tantova oporoka Že drugič zaporedoma je U Tant, generalni sekretar OZN sporočil, da ostane trden pri svojem sklepu. U Tant je svo¬ jo ostavko na položaj general¬ nega sekretarja napisal že pr¬ vega septembra letos v 117 iz¬ vodih. Vsebino svojega pisma, v katerem je obrazložil svoj sklep o umiku iz steklene pa¬ lače, je po 25 selih razposlal v poslovne prostore vseh dele¬ gacij, ki so članice svetovne organizacije. Takrat so mnogi, ki so bili zaskrbljeni za usodo svetovne organizacije, upali, da bodo U Tanta pregovorili. To pa se ni zgodilo. U Tant je pred začetkom letošnjega zasedanja svetovne organiza¬ cije ponovno povedal, da ne namerava preklicati svojega sklepa in da se pod nobenim pogojem ne namerava potego¬ vati za najvišji položaj v sve¬ tovni organizaciji. Ostavka TJ Tanta ima namreč globlji po¬ men. U Tant ni odstopil kar tako, ampak je s svojim od¬ stopom opozoril, da je svetov¬ na organizacija v težki krizi in je zdaj zadnji čas, da to po¬ litično krizo preprečijo. Sicer bo prepozno. TJ Tant je žrtvo¬ val sebe, da bi svetovno skup¬ nost prisilil, da najdejo modus vivendi. To načelo je bilo vse¬ skozi TJ Tantov evangelij. Kri¬ za v svetovni organizaciji ni nastala zaradi TJ Tanta, am¬ pak zaradi drugih nerešenih problemov, ki ogrožajo mir na svetu. In prav je imel TJ Tant, ko je v svoji prvi poslanici za¬ pisal: »Sedanji dogodki vodijo v večji spopad, ker so napori, da bi takšen razvoj preprečili nezadostni in učinkoviti.« TJ Tant je imel na položaju generalnega sekretarja veliko zaslug, da se kriza v svetovni organizaciji ni poglobila. Ven¬ dar so ostala nekatera njego¬ va prizadevanja brezuspešna. Med ta prizadevanja sodi voj¬ na v Vietmanu, ki je ni mogel preprečiti. TJ Tant je človek, ki je prišel iz Azije in pozna ta svet. Morda je prav to dej¬ stvo krivo, da se umika s po¬ ložaja, kjer je s spretno roko delal. 57-letni Burmanec po¬ zna Azijo. Njegov oče je bil lastnik riževega mlina, sam pa je bil najprej učitelj, potem pa se je pridužil gibanju za osvoboditev Burme, boril se je proti Japoncem in Angležem, postal zgodovinar, politik in dilpomat. Ker razume Azijo boljše kot drugi, ker je hotel preprečiti v Aziji vojno in ker tega ni uspel, se je premislil in odstopil. Pri njem je vsaka odločitev vprašanje vesti, mo¬ ralnosti in odgovornosti. Tak¬ šen kot je bil, je TJ Tant rešil številne zapletene probleme na svetu. Prepotoval je ves svet. Obiskal je Moskvo, Ha¬ vano, Indijo, Pakistan, potoval po Evropi in Južni Ameriki. V Kongu je prepečil Moisu Čombeju odcepitev Katange. V Havani se je pogovarjal s Fidel Castrom, v Vatikanu s Pavlom VI., v buckinghamski palači z angleško kraljico, na Ciper je poslal »modre čela¬ de«. Bil je veliko na potova¬ njih po raznih državah. Kjer je bilo težko, je bilo TJ Tanto- vo posredovanje učinkovito. Razen ene same izjeme. Viet¬ nama. Rešil je celo finančno krizo, ki je pretila, da spod¬ koplje svetovno organizacijo. Po njegovi zaslugi niso odpu¬ stili 9122 uslužbencev OZN, ki niso imeli denarja za plačo. TJ Tant je svojo ostavko na¬ pisal z resnim opozorilom, v kakšni veliki krizi je vsebina ustanovne listine Združenih narodov. Zdravko Tomažej Vodovod Vodovod Cerknica — Rakek oskrbuje s pitno vodo nad 5000 prebivalcev in 1800 glav velike in male živine. Iz tega vodovoda dobivajo vodo tudi gospodarske organizacije, zavodi, Gasilska društva, kot je na primer v Cerk¬ nici, Dolenji vasi. Vodovod, zgra¬ jen pred prvo svetovno vojno, ima za seboj 60 let. Brez dvoma je ta doba dala omrežju, dolgem 32 km in z vsemi hišnimi pri¬ ključki, katerih je 1100 v skupni dolžini 5 km — pečat izrablje¬ nosti. Vodni vir v Podslivnici je še prav tako močan kot je bil in daje povprečno na sekundo 8 li¬ trov. To še vedno zadostuje za vso potrošnjo, čeprav se je ta po¬ večala. Mogoče pa je nuditi do¬ volj stalne vode iz studenca le ob Pogoju, da se zamenjajo vse vo¬ dovodne cevi, ki so položene pred 60 leti in zajeti v omrežje več vode, to pa je mogoče le s pove¬ čano dimenzijo glavnega 32 km dolgega omrežja. Do leta 1950 ni bilo občutiti po¬ manjkanje vode, o propušča in hkrati omogoča vsr¬ kavanje onesnažene vode, kar predstavlja nevarnost okužbe in ne bi bilo nič čudnega, če bi se pojavile epidemije. Nevzdržno stanje ofekrbe z vodo z deljenim časom, ki je doseglo vrhunec v letu 1962—1963, je nujno terjalo kot začasno rešitev, preusmeritev delovanja vodovoda od gravitacijskega sistema na do¬ datni sistem, črpanje vode iz po¬ toka Cerknišca. Ta rešitev naj bi zagotovila vsem potrošnikom ne¬ omejeno količiino vode v dnev¬ nem in nočnem času, obenem pa bi se lahko ob taki rešitvi črpa¬ nja vode iz potoka Cerknišca ta¬ koj lotili zamenjave izrabljenega omrežja. Dodatni sistem delovanja vodo¬ voda Cerknica — Rakek črpanje vode z električno vodno črpalko v rezervoar nad Cerknico, je od leta 1964 dalje silcer zagotovil stalnejšo in dovoljno količino vo¬ de za splošno potrošnjo. Ta do¬ datni sistem črpanja vode ima pa tudi svoje slabe strani, kot na primer: 1. Vode ni ob ukinitvi električ¬ nega toka, 2. ob okvari črpalnih naprav vodne črpalke in pa avtomatskih električnih naprav zaradi prešib¬ kega električnega toka, 3. voda iz potoka Cerknišca, ki je pomešana z vodo iz studenca Podslivnica v razmerju 25 : 75, je od 1964 dalje stalno klorirana, ob velikih nalivih — padavinah pa umazana. Nesporno je dejstvo, da voda iz Cerkniškega potoka po velikih padavinah postane umazana — blatna in prevladuje voda iz stu¬ denca Podslivnica. Voda ni čista, ker je v njej blato, čeprav se vsa voda pretaka skozi čistilno na¬ pravo. S tako vodo potrošniki ni¬ so zadovoljni in jo nekateri pred uporabo prekuhavajo. Lahko trdimo vsi, da je vode od leta 1964 dalje več kot jo je bilo do tega leta. Izjema je le ob okvari črpalnih naprav. Vodo imajo neomejeno na razpolago vsi potrošniki v nižje ležečih na¬ seljih, Dolenja vas, Dolenje jeze¬ ro, Slivice, Unec in pa tudi Iva¬ nje selo, stalnejšo vodo imajo tudi potrošniki v više ležečih sta¬ novanjskih blokih in hišah v Cerknici in na Rakeku. Občutna hiba novega črpalnega sistema delovanja vodovoda je tudi zadrževanje blata v dnu vo¬ dovodnega omrežja, ki se nabila vedno bolj od leta 1964 dalje. Ob¬ staja nevarnost zadržanja blata v omrežju, kar lahko povzroči v nekaj letih trdo usedlino, ki jo bo težko odstraniti. Vse to dokazuje nujnost takojš¬ nje rekonstrukcije celotnega vo¬ dovodnega omrežja. Odlašanje te naloge lahko privede do nezaže¬ lene katastrofe, in silcer: 1. omrežje se stalno slabša, vedno več okvar na omrežju lah¬ ko povzroči, da potrošniki v više ležečih krajih ne bodo imeli vode dalj časa, 2. na dlani je nevarnost za epi¬ demije, saj voda, čeprav je klori¬ rana, ne more biti popolnoma zdrava, 3. Črpalni sistem delovanja vo¬ dovoda je povezan s potrojenimi stroški vzdrževanja omrežja, kot pa so bili do leta 1964. Prav za- Rakek radi črpanja vode iz potoka Cerk¬ nišca je bilo nujno povišati ceno vode v letu 1964. Ta cena vode po 50 starih dinarjev za kubični meter pa že komaj zadostuje za kritje vzdrževalnih stroškov, ki stalno rastejo, kot na primer: — povečana tarifa, električnega toka in vedno večja poraba, ker vodna črpalka deluje nepretrgo¬ ma v dnevnem času. Prešibka moč električnega toka povzroča okvare na avtomatih za vklaplja- nje in izklapljanje delovanja vodne črpalke zaradi polnjenja in praznjenja vode, v 124 m 3 re¬ zervoarju nad Cerknico. Vedno pogostejša popravila električnih naprav —• nedavno v avgustu 1966 je prišlo že do okvare vodne črpalke, elektromotorja, kar je vse povezano z velikimi stroški. Stroški vzdrževanja vodovoda od uvedbe črpalnega sistema do II. polovice leta 1966 so dosegli že^ 16 400 000 S. Din. V dveh letih in’pol realizirani stroški vzdrže¬ vanja dovolj dokazujejo izred¬ no drago vzdrževanje vodovoda Cerknica — Rakek, kar pa je edini pogoj zagotoviti dobavo vode vsem potrošnikom. Razum¬ ljivo je lahko vsakemu občanu, da bi bili stroški vzdrževanja lahko za 70% manjši ob delova- LIK »Brest« je vselil svoje de¬ lavce že v drugi 16-stanovanjski blok v Cerknici, ki stoji poleg to¬ varne na zelo lepo urbanistično nju vodovoda na gravitacijski si¬ stem. Brez dodatnega črpalnega sistema, ki zahteva povečane stroške vzdrževanja, pa ne bi bilo dovolj vode. Vzdrževanje starih vodovodov je vedno dražje kot pa vzdrže¬ vanje novih vodovodov, posebno še, če delujejo na črpalni sistem. ČRPANJE VODE IZ POTOKA CERKNIŠCA NI MOGOČE EKO¬ NOMSKO NITI ZDRAVSTVENO OPRAVIČEVATI. Zato je naloga vseh občanov, da se na svojih zborih volivcev dogovorijo za novo gradnjo nove¬ ga vodovoda in za zamenjavo omrežja. V mestu Cerknica je zbor vo¬ livcev, ki je bil junija 1966, spre¬ jel sklep o obnovi vodovodnega omrežja z referendumom, naj bi se odločili za zbiranje sredstev v višini, ki bo zadostovala za kritje vseh stroškov obnove vodovoda. Sredstva, ki jih je treba zbrati skupaj 400 000 000 S. Din ali vsa¬ ko leto 80 000 000 S. Dim, zagotav¬ ljajo obnovo omrežja v 5 letih, vkjučno z letom 1971. Za prihodnje leto 1967 bi mo¬ rali že sedaj vsi potrošniki vode pričeti intenzivno zbirati sred¬ stva. Z obnovitvenimi delil bi bilo nujno pričeti že takoj spomladi 1967. sredstva do takrat bi mora¬ la biti na voljo. Jaka Sile urejenem pdročju. »Brest« je v letošnjem letu namenil za stano¬ vanjsko .izgradnjo svojim delav¬ cem čez 200 milijolnov starih di¬ narjev, tako da SGP »Gradišče« iz Cerknice gradi že tretji 16-sta- novanjski blok, ki bo kmalu pod streho in morda pripravljen za vselitev konec letošnjega leta. Stanovanja so zelo kvalitetno zgrajena in izredno funkcionalna, tako da ne manjka interesentov za vselitev. Precej sredstev je LIK »Brest« namenil za individualno gradnjo, za katero daje psojila svojim de¬ lavcem. SGP »Gradišče« pa se pripravlja, da bo prihodnje leto prevzemal v gradnjo tudi. stano¬ vanjske hišice in to predvsem do¬ graditev do strehe, za kar kažejo kalkulacije, da podjetje ceneje izvede taka dela, kot posamezniki v lastni režiji. I. OBČINSKO GLASILO ZVEZE KOMUNISTOV REDNO IZHAJA Na eni izmed pomladanskih sej Občinskega komiteja ZKS v Cerk¬ nici, so se komunisti dogovorili], da bodo bolj skrbeli za obvešče¬ nost članstva v občini. Mesečno so začeli izdajati glasilo »OBVE¬ STILA«, kjer obravnavajo vse aktualne politične dogodke v ob¬ čini. V zadnji) številki so posve¬ tili največ pozornosti reorganiza¬ ciji v ZK in njeni vlogi ter obli¬ kam zbiranja javnega mnenja, kar proučuje posebna komisija pri ob dim s kem komiteju. Obve¬ stila izdajajo v takem številu, da prejme vsak tret j komunist v ob¬ čini po 1 izvod. D. M. Končno vendarle nov priključek na glavno cesto Po dolgem času pričakovanja se je pričela gradnja novega priključka ceste II. reda Planina —Prezid na cesto I. reda Ljubljana—Trst. Pri¬ ključek bo v letošnjem letu zgrajen v dolžini 1 km v makadamski izvedbi, dokončan z asfaltom pa v maju 1967. leta. Moderen priključek bo vsekakor okno v svet za naše področje, ki bo prišel v po¬ štev še v večji meri, ko bo dograjena cela cesta preko našega območja, tja do Crikvenice na Ja¬ dranu. Razveseljiva je tudi vest, da se bo v drugi po¬ lovici meseca septembra asfaltirala cesta od ob¬ činske meje pri Uncu do planinskega gradu v dol¬ žini 2 km. Tako bo cesta II. reda v odcepu Plani¬ na—Cerknica ostala še neasfaltirana v dolžini 800 metrov po planinskem polju zaradi poplav, oziro¬ ma tudi zaradi drage izvedbe nasipa (dvig okoli 60 cm) zaradi pomanjkanja sredstev. Novi priključek in asfaltna dela Unec—Plani¬ na izvaja Cestno podjetje Koper, financira pa Re¬ publiški cestni sklad in SOb Cerknica. Novi pri¬ ključek bo stal 1,000.000 N. Din, od tega financira Republiški cestni sklad 900.000 N. Din in Občin¬ ska skupščina Cerknica 100.000 N. Din. Z brez¬ plačno prestavitvijo daljnovodov s trase novega priključka bosta tudi podjetja PTT Ljubljana in Elektro Ljubljana okolica prispevala delež h gradnji tega priključka. Za podaljšek asfaltiranja ceste od Unca do planinskega gradu pa bo treba poiskati sredstva v prihodnjem letu v višini okoli 250.000 N. Din. Čeprav se. dela ne vršijo na našem teritoriju, so vsekakor najbolj v korist nam, če hočemo po- živiti tudi druge panoge gospodarstva, predvsem pa turizem. Vsekakor pa bo potrebno vložiti še mnogo truda, da bomo povezali z asfaltom Cerk¬ niško in Loško dolino tja (jo Babnega polja. S. T. (Foto: D. D.) Nov Brestov blok ali Cerknica hitro spreminja svojo podobo Dograjen je novi 16-stanovanjski blok pri »Brestu” Stran 4 GLAS NOTRANJSKE Št. 7 — 1. oktobra 1966 Matevž Hace: Spomini na »stari« Notranjski odred V imenu borcev, udeležencev srečanja, so z Blok poslali tudi pozdrav¬ no brzojavko tovarišu Titu. Na sliki: med branjem brzojavke, ki jo objavljamo na posebnem prostoru lovske in francoske, stare bombe in tiste rdeče, ki so jih zaplenili Italijanom. Pred ofenzivo so se izredno hrabro borile vse enote Notranjskega odreda, in to brez ozira na socialni sestav partiza¬ nov. Partizani so tisto noč (1.—2. IX.) vzeli s sabo v gozd oseminsedem- deset svojih sorodnikov, žena, otrok, stark in starčkov; tako je nastalo nad Babnim poljem civil- nikom, polbataljon v Travni gori nad Ribnico (Ronkotov bataljon) in 3. bataljon na območju Ko¬ čevske (Ostružnica, Briga in kraji ob Kolpi). Po končani italijanski ofenzivi na Notranjskem so Ita¬ lijani večje oddelke premestili na Kočevsko, kjer se je začela v dru- N. . otranjski partizanski odred je bil trikrat organiziran in reorga¬ niziran. V spomladanskih dneh leta 1942 je odred žel velike uspehe pri osvobajanju Notranjske. Čete ta¬ kratnega Krimskega odreda so se bojevale tudi v Gorskem kotaru, okrog Prezida in Gerovega, ne glede na to, kje je slovensko- hrvaška meja. Partizani obeh se¬ danjih republik so si vzajemno pomagali. Borci Notranjskega od¬ reda so se tolkli celo v neposred¬ ni bližini Ljubljane. Del nekdanjih borcev Notranj¬ skega partizanskega odreda Notranjski odred je bil sestav¬ ljen iiz partizanov-prosto volj cev iz Notranjske, ljubljanskih štu¬ dentov in delavcev iz ljubljan¬ skih tovarn. Prenekateri znani in neznani borci, pripadniki odreda, so se odlikovali z velikim juna¬ štvom, na primer: Tone Vidmar- Luka, Vandek, Gašper, Aljoša z Blok. Rafael Martinčič iz Pudo- ba, Lado Fajdiga, Kovačev Lud¬ Ob otvoritvi spomenika je pel partizanske pesmi tudi moški pevski zbor »Svobode« Loška dolina pod vodstvom tovariša Mercine vik iz Dan, Hlepinov Stanko iz P od cerkve in številni drugi. V dneh pred italijansko ofen¬ zivo 1942 je rastel in se izobliko¬ val poveljniški in komisarski ka¬ der odreda. Značilno za Notranjski odred je tole: splošna italijanska ofen¬ ziva proti notranjskemu ozemlju se je pričela ob skrbni italijanski topniški in letalski pripravi dne 16. julija 1942. Takrat so motori¬ zirani 'fašistični in italijanski od¬ delki prodirali proti Notranjski iz Ljubljane, Reke, Postojne in Trsta. Da so prišle v osrčje No¬ tranjske, to je na Bloško planoto in v Loško dolino, so potrebovale te elitne italijanske enote na¬ tanko trinajst dni. Vseh partiza¬ nov, vaške zaščite in aktivistov je bilo takrat na Notranjskem pet tisoč osemsto. Pri tem ne štejem tistih tri tisoč petsto notranjskih mater, žena in deklet, ki so ku¬ hale, prale, šivale in oskrbovale partizansko vojsko. Italijanskih in fašističnih vojakov, ki so z naj¬ modernejšo opremo operirali pro¬ ti partizanom, je bilo nad sedem¬ deset tisoč. Naj omenilm, da par¬ tizani niso imeli niti enega topa ali minometa. Imeli so puške — avstrijske, stare jugoslovanske, janom na območju občine Loški potok. Na Notranjskem sta bila dva komandanta, ki sta držala enoti skupaj in jima ni niti na misel prišlo, da bi enoto razdrobila. To sta bila Tone Vidmar-Luka, ki je držal cel bataljon skupaj, in Tone Cundrič iz Babnega polja, ki je poveljeval četi 220 partiza¬ nov. Ta dva komandanta sta v dobi najhujšega fašističnega te¬ rorja ob ofenzivi tolkla Italijane. Kadar je bila borba na območju Krima, Mačkovca, Bloške plano¬ te in Begunj, so Notranjci govo¬ rili: Lukov bataljon se tolče ali: Cundrič tolče fašiste. Lukov ba¬ taljon je v septembru 1942 postal jedro Šercerjeve brigade (ob nje¬ ni ustanovitvi). Septembra 1942 je bil ustanov¬ ljen nov notranjski odred, ki je imel naslednje enote: 1. bataljon na področju Padeža. Krima in Pokoj išča, polbataljon pod Snež¬ no taborišče, ki sta ga do pomladi 1943 vodila pokojni Franc Plos- Lado in pokojni Jakob Baraga- Ješa. Dne 119. oktobra 1942 je dal No¬ tranjski oz. Loški odred najbolj¬ še, najhrabrejše borce in borke in jih poslal po nalogu Glavnega štaba Slovenije na Primorsko, kjer so postali jedro novo imeno¬ vanega Soškega odreda. Nekate¬ rim zgodoviinarjem, ki so šli v partizane šele leta 1943, sploh ni znano ali je bolj malo znano, kakšne izkušnje so ti borci imeli, preden so odšli na Primorsko, in da so bili leta 1942 cvet notranj¬ skega partizanstva. Nekateri nasprotniki so se ne¬ kaj časa po italijanski ofenzivi norčevali iz partizanstva, češ edi¬ no partizansko osvobojeno ozem- Pogled na del udeležencev proslave na Velikih Blokah Komandant Notranjskega odreda Franc Sotlar-Pavijan, sedaj pol¬ kovnik JLA je predal zastavo predstavniku garnizije na Velikih Blokah. Ob tej priložnosti se je vojašnica na Velikih Blokah pre¬ imenovala v vojašnico NOTRANJSKEGA ODREDA gi polovici avgusta tako imeno¬ vana Roška ofenziva. Fašisti so bili prepričani, da so na Notranj¬ skem uničili glavnino partizan¬ stva in aktivistov. Res je, da so požgali na stotine hiš, skednjev in hlevov, da so pobrali nekaj ti¬ soč govedi in odgnali v internacijo na Rab nekaj tisoč kmečkih lju¬ di. Takrat se je ustanavljala bela garda, kakor so se same sebe ime¬ novale vaške straže. Čeprav so se fašisti na Notranjskem grozne razdivjali, si niso upali z manj¬ šimi enotami v snežniške in javor- niške gozdove. Notranjski parti¬ zani so ves mesec iskali skrivače, obupance in razne dezerterje. Istočasno so v štabu Odreda na¬ pravili načrt za napad na itali-. janske in belogardistične posto¬ janke. V noči od 1. na 2. septem¬ ber 1942 so napadli postojanke: Stari trg pri Ložu, Pudob, Dane, Kozarišče, Vrhniko in Grahovo. Po tej akciji je silno narasla mo¬ rala ljudi na Notranjskem, ker so ljudje videli, da partizanstvo ni uničeno. Vendar takratni štabi niso rav¬ nali prav, ko so dali bataljonom nalog, da se spričo velike sovraž¬ ne premoči enote razdelijo po de¬ setinah. V veliki italijanski ofen¬ zivi je to precej vplivalo na po¬ sameznike, da so se vdali Itali- tem nekega dne skupno z belimi stražarji zaplenili in odpeljali. Notranjski odred si je za zimo 1942—1943 napravil veliko zaloge krompirja, kolerabe in fižola. Ve¬ činoma so ga skopali na njivah, ki so bile last partizanskih dru¬ žin. Pozno v jeseni 1942 so enote razorožile v vasi Kozarišče in drugih vaseh belogardiste, kate¬ rim so dali puške Italijani. Pri Vagovki nad Sodražico je ribni¬ ška četa zaplenila nekaj orožja in Italijanom pobrala nekaj vo¬ zov riža. Italijani so v ofenzivi 1942 odkrili samo eno bolnišnico z ranjenci pri Belih vodah nad Loškim potokom, in še to po iz¬ dajstvu. Druge so ostale neod¬ krite. V zimskih mesecih 1943 so enote Notranjskega odreda pre¬ peljale iz Primorske na Dolenj¬ sko nekaj tisoč primorskih fan¬ tov in mož, prostovoljcev za slo¬ venske brigade. V začetku aprila 1943 se je No¬ tranjski odred razformiral; en del je šel v Šercerjevo, drugi del pa v Tomšičevo brigado. Po odhodu 14. divizije na Šta¬ jersko se je tretjič ustanovil No¬ tranjski odred, ki je operiral po Notranjskem do konca vojne in žel velike uspehe. lje je na Babni polici, Padežu in Pokojišču. Pri) tem naj omenim, da so partizani namlatili na Bab¬ ni polici sedemsto mernikov pše- • niče, ječmena in rži (tj. okrog šestnajst ton). Ko so se mudili borci Notranjskega odreda v bor¬ benih akcijah v Gorskem kotoru, je neki falot Italijanom izdal skrivališče pšenice, ki SO' jo po- Želje so, če... Na pobudo nekaterih politič¬ nih in drugih organizacij v občini, je bila lani ustanovlje¬ na v Cerknici podružnica dru¬ štva kadrovskih delavcev Slo¬ venije. Med ostalo aktivnostjo, ki jo ima društvo predpisano v svo¬ jem statutu in planu dela je tudi nudenje strokovne pomoči pri urejanju in razvijanju ka¬ drovske dejavnosti na vseh njenih področjih. To dejavnosjt opravljajo nje¬ ni strokovni člani, ka so zapo¬ sleni v delovnih in drugih or¬ ganizacijah. Glede na to, da je od usta¬ novitve podružnice preteklo le malo časa, je razumljivo, da je članstva še malo. Da bi ta koristna organiza¬ cija laže izvojevala svoje na¬ loge, si' želijo čimveč sodelo¬ vanja s strani pravnikov, eko¬ nomistov, socialnih delavcev, ki se ukvarjajo z ljudmi, skrat¬ ka s kadri. V načrtu so predvideli tudi razgovor s predstavniki gospo¬ darskih organizacij z name¬ nom, da bi se tudi organiza¬ cije vključile v članstvo kot kolektivni člani. Prednost ko¬ lektivnega članstva bi bila predvsem v reševanju njihovih organizacijskih problemov pod ugodnejšimi pogoji od ostalih. Včlanjena podjetja bi plače¬ vala letno članarino z ozirom na število zaposlenih. Bost Na Velikih Blokah so zaplesali tudi popularno kolo... St. 7 — 1. oktobra 1966 GLAS NOTRANJSKE Stran 5 Glavnemu odboru ZB Slovenije v Ljubljani Bivši borci I., II. in III. no¬ tranjskega odreda zbrani v Sta¬ rem trgu v Loški dolini poši¬ ljamo, Tebi tov. predsednik in organizaciji ZB borbene po¬ zdrave. Zbrani na tem zboro¬ vanju ugotavljamo, da je naša družbena zavest enaka legen¬ darni borbeni morali bivših odredov. To je garancija, da smo zmožni onemogočiti vsako razbijaško delo domačih ali tu¬ jih nasprotnikov nadaljnje iz¬ gradnje naše socialistične druž¬ be. Borci odredov Po proslavi so organizatorji povabili stare notranjske borce na skupno kosilo »iz kotla«, ki ga je pripravila garnizija z Velikih Blok Borci so še dolgo ob dobri kapljici obujali spomine na partizanska leta Med udeleženci slavja je bil tudi znan notranjski borec in pisatelj Matevž Hace Osemletka v Prezida pod streho 0 osnutku zakona o financiranju izobraževanja SO RAZPRAVLJALI TUDI PEDAGOGI NOTRANJSKE Te dni so delavci SGP »Gradi¬ šče« Cerknica dali osemletko v Osemletka v Prezidu med gradnjo Prezidu pod streho. Objekt so za¬ čeli graditi spomladi in sedaj za¬ ključili tretjo gradbeno fazo pred pogodbenim rokom. Dofelej nare¬ jena dela so veljala okrog 45 mi¬ lijonov starih dinarjev, katera so občani občine Čabar zbrali s sa¬ moprispevkom. Ker so sredstva za letošnje leto porabljena,' bodo z dograditvijo nadaljevali prihod¬ nje leto in šolo usposobili do za¬ četka šolskega leta. SGP »Gradišče« je imelo v času izvajanja del v Prezidu svojo sta¬ novanjsko barako za delavce in tudi menzo, tako da so zaposleni tam stanovali in delali nad osem ur. K. Mesec september je bil čas ži¬ vahnih razprav v zvezi z osnut¬ kom zakona o financiranju iz¬ obraževanja in vzgoje. V septem¬ bru je bilo tudi sektorsko posve¬ tovanje pedagogov Notranjske na Vrhniki. Posvetovanja se je ude¬ ležilo veliko pedagogov osnovnih šol treh notranjskih občin — Vrh¬ nike, Logatca in Cerknice. Uvodne besede v zvezi z zakon¬ skim osnutkom je podala tovari¬ šica Milena Borovac, direktor osn. Ribnica, bivša republiška poslan¬ ka. V uvodnem referatu je orisala celotno problematiko šolstva in nakazala perspektivo za nadaljnji razvoj šolstva in s tem v zvezi Skoraj vsi hišni sveti stano¬ vanjskih hiš cerkniške občine se v celoti zavedajo svoje vloge v stanovanjskem gospodarstvu. Nji¬ hova velika skrb in prizadevanje za tekoče vzdrževanje hiš sta po¬ membna faktorja pri uresničeva¬ nju programa stanovanjskega podjetja. Stanovanjsko pojdjetje pri GRA¬ DIŠČU sporazumno s hišnimi sve¬ ti rešuje številne potrebe najnuj¬ nejših popravil hiš in ugotavlja, da je bil večji del hiš doslej slabo vzdrževan in da bo potrebno še precej sredstev, preden se bo na¬ doknadilo tisto, kar se ni napra¬ vilo v minulih letih. V' nekaterih hišah so hišni sveti zelo aktivni, tako da včasih sami organizirajo delo in prostovoljno delajo. Po¬ nekod pa nastajajo težave. Zaradi obsežnosti del, stanovanjsko pod¬ jetje ne more izvršiti vsega hkra¬ ti, kot bi stanovalci želeli, pogo¬ sto pa so ovira manjkajoča sred¬ stva. Nekateri stanovalci imajo odpor do plačevanja stanarine. Verjetno pa se ti, na srečo le red¬ ki, stanovalci ne vprašajo, iz kakšnih sredstev se bo vzdrževa¬ la hiša, če stanarine ne bodo pla¬ čevali. Ker je takih stanovalcev v cerkniški občini le majhen od¬ stotek, je stanovanjsko podjetje prepričano, da bodo tudi ti uvi¬ deli, da stanarino morajo plače¬ vati. V tem sestavku bomo skušali na kratko opisati nekatera vprašanja in probleme iz delovnega pod¬ ročja sodnika za prekrške. Prekrški so z zakonom in' dru¬ gimi predpisi določene kršitve javnega reda, za katere so pred¬ pisane kazni in varnostni ukrepi. Že iz besede izhaja, da gre v pri¬ meru, ko obravnavamo prekrške za družbi manj nevarna dejanja, kot so kazniva dejanja, gospodar¬ ski prestopki in podobno. Tudi v upravnem pogledu je služba za kaznovanje prekrškov vezana na upravne organe in je odgovorna skupščini. Iz narave kršitev jav¬ nega reda, ki jo obravnava za¬ kon o prekrških, je razvidno, da gre tu za lažje kršitve, zato je teh kršitev po številu več. V me¬ secu avgustu je občinski sodnik za prekrške, ki odloča oziroma so¬ di na prvi stopnji, obravnaval 72 kršitev cestno prometnih predpi¬ sov, ki jih je bilo v preteklem mesecu 41. Želo pogosti so tudi prekrški zoper javni red in mi|r, Obrtno komunalno podjetje »GRADIŠČE«, Ljubljana, Rim¬ ska 11, obvešča občane No¬ tranjske, da je odprta kemič¬ na poslovalnica v Cerknici, c. 4. Maja, št. 62. Sprejema se vsak dan dopoldan in popol¬ dan. Obleko iz čiščenja dobite po 7 dneh. Priporočamo se občanom, da koristijo naše usluge. financiranja šolstva pri nas. Po referatu je bila živahna diskusija. Udeleženci iz prosvete in pred¬ stavniki družbeno političnih orga¬ nizacij so dali k osnutku veliko koristnih predlogov in pripomb. Pedagogi so bili enotnega mne¬ nja, da bo zakon prinesel veliko pozitivnih elementov pil razvoju šolstva pri nas. Saj bodo zagotov¬ ljeni za šolstvo stalni viri finan¬ ciranja, tako, da se ne bo treba prosvetnim delavcem iz meseca v mesec boriti za svoje' osebne do¬ hodke. Istočasno pa so prosvetni delav¬ ci izrazili dvom v kompleksno re¬ ševanje problematike šolstva. Me- Sicer pa sporna vprašanja, ki 1 se pojavljajo med stanovalci in stanovanjskim podjetjem, rešuje arbitražna komisija, ki jo je ime¬ novala občinska skupščina. Te dni^je na svoji seji reševala pri¬ tožbe stanovalcev o previsoko ocenjenih stanovanjih oziroma previsokih stanarinah. Delo ko¬ misije, ki je morala zavzeti sta¬ lišče stanovalcev in komisije za točkovanje, ki je točkovala po predpisih, ni bilo lahko. Komisija je reševala vsak primer posebej, pri čemer je ugotovila, da se vi¬ šine stanarin po odločbah bistve¬ no ne spremenijo, ker je bilo pri točkovanju vse, kar vpliva na število točk, upoštevano. Otilija Zgonec Aktiv komunistov delavcev mi¬ lice postaj Cerknice in Loške do¬ line je na sestanku obravnaval nekatera politična in strokovna vprašanja s področja dela in or¬ ganizacije teh organov po IV. plenumu CK ZKJ. Na sestanku aktiva so bili poleg sekretarja Občinskega komiteja Franca Lev¬ ca prisotni še nekateri komuni- ki jih je bilo po številu 11. Pred¬ pisi o gradnjah investicijskih ob¬ jektov so bili kršeni v štirih pri¬ merih. Prav tolikokrat je bil kr¬ šen tudi zakon o nabavljanju in nošenju orožja. Nekaj prekrškov je bilo tudi iz področja kršitev zakona o narodni obrambi (3), opravljanja prevoza z motornimi vozili v lasti zasebnikov (4), pri¬ javljanja tujcev itd. Zaskrbljajoče vprašanje so zla¬ sti vse bolj pogoste kršitve zako¬ na o varnosti prometa na javnih cestah od strani mladoletnikom Vožnje mladoletnikov z mopedi in drugimi vozili brez vozniškega izpita so čedalje bolj številne, za¬ radi tega so iz dneva v dan šte¬ vilnejše prometne nezgode, kate¬ rih posledice občutijo mnogi -ude¬ leženci v javnem prometu. Tu se bo treba brez dvoma lo¬ titi aktivnejšega in načrtnejšega preventivnega dela, pa tudi ostali zainteresirani faktorji (Ljudska tehnika, šole in druge družbene organizacije) morajo prometni vzgoji mladine posvetiti mnogo več pozornosti. Razvoj turizma na območju na¬ še občine zahteva tudi, da občani bolj spoštujemo pravne in moral¬ ne norme, -ki obravnavajo javni red in mir. Kravali in razgraja¬ nje po naših gostinskih lokalih se morajo omejevati in zmanjšati na minimum. Za odstranjevanje tega smo poklicani vsii, predvsem pa organi milice, inšpekcijske službe ter gostinski delavci sami. Janez Logar nili so, da je osnutek še vedno preveč načelen in se z atributi: »če«, »ako«, lahko premalo obve¬ zuje tiste dejavnike, ki so dolžni zagotoviti sredstva. Precej razprave je bilo tudi gle¬ de ševila in funkcij izobraževal¬ nih skupnosti. Mnenja so bili, da bi zadoščala ena skupnost za celo Slovenijo, saj je vseh prebivalcev v Sloveniji le nekaj čez poldrug milijon. Na posvetovanju je bilo spro¬ ženo tudi vprašanje financiranja izobraževanja odraslih. Namreč financiranje tistega dela progra¬ ma, ki je v interesu celotne druž¬ be (osnovne šole za odrasle, šole za starše in šole za življenje, osta¬ le kulturno prosvetne dejavnosti in skratka vse izobraževalne obli¬ ke, ki imajo nalogo formiranje človeka upravljavca). S tem v zvezi je bilo postavljeno vpraša¬ nje funkcije delavskih univerz, edinih izobraževalnih ustanov za odrasle. Na posvetu je bil sprejet sklep, da se taka posvetovanja priredijo v vseh večjih okoliših na Notranj¬ skem, kjer bodo lahko vsi pro¬ svetni delavci sodelovali v raz¬ pravi o osnutku zakona. V ta na¬ men je bila formirana komisija, ki bo vse predloge zbrala in po¬ sredovala sekretariatu za šolstvo SRS. V celoti je bilo posvetovanje zelo koristno, ker je bilo danih precej izvirnih predlogov in pri¬ pomb. Odvisno pa je, koliko bodo ti predlogi upoštevani pri repu¬ bliških organih. Milan Strle sti iz drugih organov, katerih na¬ loge in delo je povezano z delom javne službe miličnikov. Že iz uvodnih besed komandir¬ ja postaje Cerknica tov. Mileka je bilo ugotovljeno, da morajo pri svojem delu delavci milice in ostali iskati osnovo v materialih VII. kongresa in IV. plenuma CK ZKJ. Skoraj vsi diskutanti *o se v razpravi predvsem dotaknili problemov poživitve in utrjeva¬ nja samoupravljanja v okviru komune. Čeprav je s formalno pravnega vidika organizacija sa¬ moupravljanja delavcev milice že predlani načela delovati, še tedaj ni jasno razčiščeno, kakšna naj bo samoupravna povezava z ob¬ činskimi organi samoupravljanja in do kje ter v kakšnih mejah in oblikah naj se delavci milice po¬ vezujejo z medobčinskimi in re¬ publiškimi organi za notranje za¬ deve. Prav zaradi teh nerazčišče¬ nih samoupravnih pristojnosti se delavci milice neprestano sreču¬ jejo z raznimi vprašanji, ki ote¬ žujejo njihovo delo. Tako vpra¬ šanje je npr. stanovanjsko, ki mnogokrat otežuje nemoteno opravljanje nalog miličnikov. Ne¬ kateri diskutanti so poudarili v svojih diskusijah zlasti večjo osebno odgovornost do postavlje¬ nih nalog, sklepov samoupravnih organov in do ljudi nasploh, saj tudi delavci milice živijo med ljudmi in ne nad njimi. Glede na to, da ima delavec milice pri vsa¬ kodnevnem delu opravka s člove¬ kom, ki živi v demokratičnih in humanih družbenih qdnosih, so poudarili tudi, da je treba neneh¬ no dvigovati strokovnost in sploš¬ no kulturno raven pripadnikov organov milice. Že samo ta in nekatera druga vprašanja kažejo na to, da so bili do sedaj miličniki in nekateri drugi organi (sodišče, javno to¬ žilstvo, sodnik za prekrške) pre¬ malo med seboj povezani; to so večkrat občutili občani, zato so sprejeli sklep, da se o konkretni politični in strokovni problema¬ tiki na skupnem sestanku kot bo¬ do narekovale potrebe in proble¬ matika, še sestanejo. Arbitražna komisija je reševala spore Iz pisarne sodnika za prekrške Tudi v organih milice je treba poživiti samoupravljanje Stran 6 GLAS NOTRANJSKE St 7 — 1. oktobra 1966 Po živinorejski razstavi v Loški dolini: Ali bomo spet čakali sedem let? V nedeljo, 4. septembra, je bil za živinorejce v Loški dolini praz¬ nik. Po sedmih letih so se zbrali v Iga vasi in na razstavi živine sivorjave pasme pokazali, kaj se da narediti z vztrajnim in stro¬ kovnim delom ter ljubeznijo do živali. Razstavo je organizirala Kmetijska zadruga Cerknica, s pomočjo vseh živinorejcev, ob so¬ delovanju Kmetijskega zavoda v Ljubljanii PRVI ZAČETKI... Prvi začetki selekcije na tem področju spadajo že v leto 1910, ko so uvozili prve bike sivorjave pasme iz Švice. V letu 1929 pa se je začelo z organiziranim de¬ lom. Prva razstava je sledila že leta 1933. Tedaj je bilo kontroli¬ ranih le 19 krav, ki so dale po¬ vprečno 2254 1 mleka, kasneje do II. svetovne vojne je delo že lepše TISOČ OBISKOVALCEV Do otvoritve razstave, katere pokrovitelj je bil predsednik ob¬ čine — Franc Kavčič, se je na¬ bralo že okoli tisoč obiskovalcev. Predsednik je pohvalil razstav- ljalce in organizatorje ter pouda¬ ril dosedanje uspehe ter pomen živinoreje za naše kraje. Ocenjevalci živine, ki so delali v treh komisijah, katere so se¬ stavljali sami priznani strokov¬ njaki in živinorejci, niso imeli lahkega dela. Od 120 razstavlje¬ nih živali, so morali izbrati nai- boljše. Ko so komisije končale z delom, pa je prišlo najpomemb¬ nejše. Centralna ocenjevalna ko¬ misija, na čelu z dr. ing: Ferče- jem, je morala od že izbranih živali, določiti res najboljše. Medtem, ko so komisije ocenje¬ Ko so v zadrugi pregledovali uspehe svojega dela za letošnje I. polletje, izraženo v dinarjih, bi bili lahko kar zadovoljni, če ne bi posestvo Marof pokazalo negativne bilance. Največji in na zunaj najlepše urejen obrat je specializiran v proizvodnjo mle¬ ka. 250 lepo rejenih krav, na ka¬ tere so bili v zadrugi ponosni, pa je napravilo izgubo. »V pogojih gospodarske refor¬ me si tega ne smemo dovoliti«, so menili] v zadrugi in začelj ugo¬ tavljati vzroke. Pravijo, da šo kar Letošnji pridelki zadovoljivi Kmetijska zadruga Cerknica je že zaradi samega področja us¬ merjena v lastni proizvodnji, predvsem v živinorejsko smer, vzporedno s tem pa je zaradi po¬ treb po krmi in stelji ter samega kolobarjenja, usmerjena tudi v poljedelsko proizvodnjo. Pretežni del površin zavzemajo pašniki in travniki, saj predstavljajo osnovo za krmno bazo vse živinoreje. preko 1000 ton krme, vendar pa ne moremo trditi, da je kvaliteta povsem zadovoljiva. Kolikor je bilo na razpolago sušil, je lahko trditi o kvaliteti, teh ostrnic pa je bilo vsaj delno na voljo le na obratu Markovec. Pšenica je bila posejana na vseh obratih, skupno na 185 ha, zato so bili, kar je bilo tudi pričako¬ vati, različni donosi. Razloge je iskati predvsem v agrotehniki, nekatere predele pa je prizadela tudi suša že v jesenski setvi, prav tako pa tudi spomladanske po¬ vodnji. Tako ima obrat Marof povprečni donos 2665 kg/ha, Mar¬ kovec 3522 kg/ha, Nova vas pa 3636 kg/ha. Največji pridelek je dala pšenica Hellkorn v Nadlesku in sicer 40 q/ha. Na eni poljini na Marofu pa je bil pridelek Bezo- staje samo 15 q/ha. Skupno smo pridelali 354 ton pšenice. Pridelki detelje so bili zelo raz¬ lični, odvisno od urejenosti t* 1 Na urejenih že dalj časa arondi- ranih kompleksih, se je gibal pri¬ delek okoli 100 q/ha. Na novih, še ne izenačenih in ne dovolj obde¬ lanih tleh, pa so bili pridelki tudi za polovico manjši. Vendar mo¬ ramo reči, da je bila za krmo res dobra klima, zadovoljstvo pa je pokvarilo le prepogosto deževje. Veliko krme smo tudi silirali (1.400 ton). Krompir smo imeli posajen le na 4.5 ha im pridelali 83 ton. Naj¬ več je merkurja, sledijo pa še bintje, Viktorija, Igor in Saskia. V celoti je bila tudi za krompir dobra letina, vendar so zgodnje sorte, ki niso odporne proti fitof- tori, dale slab pridelek, kljub več¬ kratnemu škropljenju. Zgodnje sorte so dale il35q 'ha, pozne pa kar 288 q/ha. Jože Truden Stalna selekcija in odbira krav, temelj rentabilne proizvodnje mleka hitro ugotovili prave. Poleg dru¬ gega morajo kar najhitreje dvig¬ niti povprečno mlečnost črede vsaj nad 3000 litrov na kravo, kar pa bodo najuspešneje napra¬ vili z strogo odbiro. Ko so morali zaradi slinavke in parkljevke poklati preko 120 do¬ brih krav in 80 telic, so začeli polniti hleve z nakupom telic in delno tudi krav iz okolice Velikih Lašč, Ribnice in nekaj tudi iz Lo¬ ške doline. Ta čreda pa je preveč neizenačena in tako imajo v h’e- vih krave, ki dajejo tudi nad 5000 litrov mleka v letu in privesnice, ki dajo komaj 1500 litrov. Zato so imenovali komisijo, ki je na¬ tančno analizirala celotno čredo. Po izgledu in po podatkih je ko¬ misija odbrala preko 30, za ka¬ tere meni, da ne spadajo več v čredo. Nekaj najslabših so dolo¬ čili za klanje. Druge, ki pa bi lahko bile dobre krave (in so tudi že bile), niso pa sposobne za far- marsko rejo, ker imajo razne na¬ pake: (ne pustijo se molsti s stro¬ jem ali imajo neprimerne seske, tiho pojatev, se ne počutijo dobro v čredi, itd.), bodo oddali koope¬ rantom v rejo ali pa prodali. Ker želijo, da ostanejo krave na njihovem področju, bodo nu¬ dili kooperantom zelo ugodne po¬ goje: liter mleka jim bodo plačali po najmanj 85.— S. din, po dnev¬ nih cenah bodo odkupili teleta, sami pa bodo nosili stroške ose¬ menjevanja, zavarovanja in vete¬ rinarske usluge. Računajo, da se bodo kmetje tega poslužili. tovariš Joe Telič. Najboljše kra¬ ve so prejele po 40, 30 in 20 tisoč S. din, najboljše telice pa po 30, 20 in 10 tisoč S. din. Nagrade so prejeli tudi živinorejci iz zadru¬ ge in sicer: za kravo 30.000 S. din, za telico pa 20.000 S. din. Zavarovalnica Postojna pa je najboljšim rejcem razdelila osem¬ najst praktičnih nagrad, poleg te¬ ga pa so za vse nagrajene živali prejeli tudi diplome. Živinorejci so si zelo vneto ogle¬ dovali tudi dva bika »Silnega« in »Zigaroa«, ki jih je razstavil ose¬ menjevalni center iz Ljubljane. Mislim, da so bili lahko zadovolj¬ ni, ko so videli, od kako kvalitet¬ nih bikov dobivajo seme v do¬ lino. Tudi gostje iz Avstrije, ki. so si razstavo ogledali, so bili nad živino in organizacijo kar prese¬ nečeni. Po končani razstavi so se orga¬ nizatorji. strokovnjaki, člani pri¬ pravljalnega odbora in povab¬ ljenci, zbrali na zakuski v Snež¬ niku in se dogovorili, da do nove razstave ne smejo čakati spet se¬ dem let. Ing. Franc Zorman Direktor zadruge si zadovoljno ogleduje razstavljene telice, vzrejene v Nadlesku na posestvu Markovec Za jesensko setev ni najbolje preskrbljeno Ko smo se na zadrugi zanimali o letošnjih pridelkih, so nam po¬ vedali, da še vedno drži prego¬ vor: »Kakor boš sejal, tako boš žel.« Prav zato so se za jesensko setev dobro pripravili. Kmetje lahko dobijo v njihovih skladi¬ ščih na Marofu, v Grahovem, Iga vasi, v Novi vasi, v Begunjah in na Uncu različne količine sort¬ nega semena pšenice in ječmena, dovolj pa imajo tudi gnojil. Od pšeničnih sort imajo na za¬ logi največ Bezostaje, nekaj pa tudi Libelule in Triiumpha. Pra¬ vijo pa, da niso zadovoljni, ker kljub vsemu prizadevanju, jim ni uspelo dobiti semena pšenice Hellkorn, po kateri kmetje pre¬ cej povprašujejo. Prav tako ne vedo, če bodo imeli letos na za¬ logi thomasovo žlindro, ker ni nič slišati, da jo bomo uvozili. Kakor je bilo že uvodoma po¬ udarjeno, je krma osnovni pogoj za živinorejo. Kljub letošnjemu muhastemu vremenu in nepopol¬ ni mehanizaciji, pomanjkanju de¬ lovne sile (sezonska nestalna), je košnja in spravilo, vsaj na neka¬ terih področjih, zadovoljivo uspe¬ la. Tako je do sedaj pospravljenih Čeprav so tak uspeh živinorej¬ cev res prispevali skoraj vsi ži¬ vinorejci v dolini!, pa vemo, da je skoraj povsod nekdo, na katerem leži največje breme. Tak mož je v Loški dolini prav gotovo sedanji rodovnikar Franc Kvaternik iz Šmarate. Ta si je tudi največ pri¬ zadeval, da je prišlo do letošnje razstave. Živinorejski odbor je na njegovo pobudo imenoval pri¬ pravljalni odbor, ki je poskrbel, skupno s predstavniki zadruge, za res vzorno organizacijo na raz¬ stavi. Ob tej priložnosti moramo tudi omeniti, da so tudi druge gospodarske organizacije v obči¬ ni, predvsem pa v dolini, z razu¬ mevanjem priskočile na pomoč. Prav tako je finančno pomagala tudi občinska skupščina in neka¬ tere organizacije izven občine ter Zavarpvalnica Postojna. Razstava je lepo potekala po predvidenem programu. Kmetje so že zgodaj prignali živino na razstavni prostor. Po programu pa so okoli pol devetih s traktorjem pripeljali telice iz posestva Markovec in takoj za njimi krave iz posestva Marof. Medtem so na razstavni prostor pripeljali tudi traktor Zetor in izmolzne naprave. Na razstavnem prostoru so bili namreč prikazani stroji za manjše in hribovske kmetije, za katere je bilo med obiskovalci res veliko zanimanje. Pogled na razstavni prostor Vneta kmetijca razpravljata o razstavljeni živini takem »konjičku« in si tako olaj¬ šali res težko kmečko' delo. napredovalo. Nadaljevali pa so spet takoj po vojni. V vsem tem času so morali ži¬ vinorejci premagovati razne pro¬ bleme, vendar so uspeli. Tako je letos v kontroli že preko 200 krav. Povprečna molznost pa se je lani povzpela že na preko 4000 litrov po kravi, pri 160 kontroliranih, kar je lep dokaz o uspešnosti ži¬ vinorejcev v Loški dolini. Izmed bikov, ki so dali svoj pe¬ čat izgledu, tipu in proizvodnosti ■krav na tem področju, moramo omeniti TANKA, ki je plemenil od leta 1952 do 1955. Še na letoš¬ nji razstavi je bilo skupno 44 ži¬ vali, ki nosijo njegove dedne os¬ nove. Od leta 1962 pa tudi v Lo¬ ški dolini poteka umetno oseme¬ njevanje. PO ZASLUGAH FRANCA KVATERNIKA vale, pa so na bližnjem travniku demonstrirali oranje in košnjo z majhnim traktorjem. Tudi tam se je zbralo mnogo ljudi. Nekateri od njih so se gotovo odločili, da bodo kmalu tudi sami sedeli na KAKŠNI SO REZULTATI? Prvo nagrado in kravji zvonec je prejela krava »ŠUNKA« R 1000. last Janeza Kvaternika iz Šma¬ rate, drugo nagrado je prejela krava »SONJA«, last Matevža Mlakarja iz Viševka, tretja pa je bila krava »MIŠA«, last Antona Zigmunda z Vrhnike, nič slabša od teh pa tudi ni bila krava od Terezije Strle iz Nadleska. Tudi telice so bile zelo izena¬ čene, najboljše pa so bile od Mir¬ ka Prevca iz Viševka, Franca Kandareta iz Dan in Franca Trudna iz Nadleska. Posebej s6 bile ocenjene tudi krave in telice, last zadruge. Naj¬ boljša med kravami je bila »ČO¬ PA«, med telicami pa »MIŠKA«. Po razglasitvi je najboljšim iz¬ ročil nagrade direktor zadruge Tudi živinorejci posestva Markovec so ponosni stali ob razstavljenih telicah. To posestvo se je specializiralo za vzrejo plemenskega naraščaja gt 7 — 1. oktobra 1966 GLAS NOTRANJSKE Stran 7 Za občinski praznik čestitajo Občinska skupščina, Občinski komite ZKS, Občinski odbor SZDL, Občinski sindikalni svet, Občinski komite ZMS, Občinski odbor ZB NOB, Občinski odbor RK Lesnoindustrijski kombinat CERKNICA Jelka Rakek s svojimi obrati Begunje in Unec proizvaja žagan les, mizarske izdelke, gostinsko in hotelsko galanterijo V Čestita vsem (Manem s svojimi obrati izde¬ luje vse vrste pohištva in opreme, kvalitetne ivernate plošče, raz¬ rez lesa Gostilna Miklavčič Ivan Velike Bloke nudi solidne gostinske usluge in prenočišča Splošno gradbeno podjetje GRADIŠČE CERKNICA solidno izdeluje visoke in nizke gradnje in cementne izdelke. V letošnjem letu gradi stanovanja za trg. Gospodari s stanovanjskimi hišami v občini in vzdržuje ceste IV. reda GABER lesna industrija Stari trg Elektrožaga Nova vas Izdelovanje moderne kuhinjske opreme izdeluje gradbene polizdelke, izolit in novolit izolacijske plošče in razrez lesa Ce**tet o&vti CetlcMca Trgovsko-gostinsko podjetje ŠKOCJAN RAKEK Trgovska mreža v občini in osrednji gostinski lokali Zdravstveni dom in Lekarna Cerknica čestitata za občinski praznik vsem občanom Cerkniške in Loške doline Gostinsko podjetje Cerknica Gostinske usluge in prenočišča Obrtne delavnice: krojaštvo, čevljarstvo, mehanična delavnica, tapetništvo, pleskarstvo, elektro delavnica, radio delavnica s servisi Kmetijska zadruga Cerknica s svojimi obrati Kovinoplastika Lož izdelovanje kovinske galanterije, izdelkov iz plastičnih mas, litih in elektro predmetov Čestita k občinsUetnu pcaaniku in Z5. obletnici vstafr Čestita vsem pciiatetiem, paslomim pachteciem Obrati: Marof, Markovec, Nova vas, Valjčni mlin, Pekarije, ut vsem občanom mesnice in skladišči z reprodukcijskim materialom desti¬ larne Stran 8 GLAS NOTRANJSKE Št. 7 — 1. oktobra 1966 Nagradna križanka KAJ VEMO O »BRESTU-« Vodoravno: 1. Vrsta ognjeodporne plošče, zelo iskan artikel ladjedelnic; 10. Najpopularnejši izdelek Tovarne pohištva Martinjak (stol); 11. Pe¬ sem hvalnica; 12. Začetnici go¬ renjskega pesnika sotrudnika Ljubljanskega zvona (Pismo s Sorškega polja); 13. Veznik; 14. Sladkovodna riba; 15. Grška bo¬ ginja jeze; 17. Mejna reka med Sovjetsko zvezo in Mandžurijo; 19. Solmizacijski zlog; 20. Reka na severu Finske; 22. Pogorje v zahodni Burmi; 24. Veda, ki po¬ učuje metode razčlenjevanja; 20. Vrsta sukna; 27. Naskok, osvoji¬ tev; 31. Začetnici glavnega juna- naka v slov. filmu VESNA; 33. Mesto na ital. revieri, prizorišče festivalov zabavne glasbe; 34. Različna samoglasnika; 35. Obde¬ lovalno orodje; 37. Nikalnica; 33. Novejši razširjeni del tovarne ivemih plošč; 40. Pritrdilnica; 41. Opozoritelj; 42. Površinska mera; 44. Okrajšava za bližnji vzhod; 45. Zareza, utor; 47. Poslovna enota kombinata katere izdelki so zelo konjuktumi; 50. Rimska na¬ selbina na današnjega Celja; 51.' Nepopoln krog, polkrog. Navpično : 1. Zvezdoslovcri; 2. Predlog; 3., Moški okras, znak možatosti; 4. Grško ženske) ime; 5. Pripadnik starodavnega naroda v prednji Aziji; 6. Različna soglasnika; 7. Vrsta zelenjave; 8. Mesto v jugo¬ vzhodni Turčiji; 9. Napetost, na¬ elektrenost; 12. Prvi izdelki final¬ ne proizvodnje, ki so si utirali pot v izvoz pred letom 1960; 14. Sodobni slovenski pesnik; Alojz (»Izpoved oranduškega mi¬ nerja«); 16. Tuje moško ime: (Braziljski pisatelj — Jorge); 18. Sečnina; 21. Angleško svetlo pi¬ vo; 23. Moten, nečist; 25. Prvi predsednik delavskega sveta Bre¬ sta ob uveljavitvi delavskega sa¬ moupravljanja; 28. Posteklina, lošč; 29. Mesto na vzhodnem de¬ lu Madžarske, znano po odličnem vinu; 32. Najnovejši izdelek To¬ varne pohištva Cerknica (kombi¬ nirana omara); 35. Alkoholna pi¬ jača; 36. Znamka tomosovega av¬ tomobila; 38. Začetnici sloven¬ skega skladatelja in aranžerja zabavne glasbe (»Brez besed«); 39. Arabski žrebec; 43. Tip fote¬ lja, izdelek Tovarne pohištva Martinjak; 46. Nadzemeljski deli krompirjevca; 48. Živalska okon¬ čina; 49. Vrsta konjskega teka. Nagrade so: I. 30.— N. din, II. 20,— N. din in III. 10.— N. din. Rešitve pošljite do 25. oktobra 1966 uredništvu Glasa Notranjske, JAVNA ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujeva tov. dr. Emilu Trudnu, zdravniku v Zdravstvenem domu Stari trg pri Ložu za prvo hitro po¬ moč našemu Frančku ne ozi¬ raje se na življenjsko nevar¬ nost pri hitri vožnji kakor tudi za ves ostali trud. Ruža in Alojz Šoštarič SAJ NISMO PIKOLOVCI Spiker na svetovnem prvenstvu v veslanju na Bledu: "Sedaj bodo korakale mimo tri¬ bune naslednje države ... Mladi veslači prihajajo V TRENERKAH mimo nas ...« (Pripomba: res ze¬ lo, zelo mladi, ko so še v trener¬ kah, torej še nerojeni.) Spiker RTV Ljubljana med po¬ ročili: V jeseni bomo IZVOZILI pol skupščine... KINO CERKNICA Spored za oktober 1966 AVSTERLITZ, francoski barvni 5. 10. 1966; MARŠ NA DRINI, domači vojni 8. in 9. 10. 1966; NEZADRŽLJIVI, angleški krimi¬ nalni 12. 10. 1966; POLET V PRIHODNOST, amer. barvni 15. in 16. 10. 1966; SMRT PRIHAJA IZ VSEMIRJA, italijanski 19. 10. 1966; KRVNIK IZ NEVADE, ameriški 22. in 23. 10. 1966; ZAROTA, doftnači; 26. 10. 1966; SERIFOV SIN, ameriški barvni 29. in 30. 00. 1966. Predstave ob sredah in sobotah ob 20. uri, nedeljah ob 15. in 20. uri. Atletski troboj v Trbovljah V nedeljo 18. septembra ie bil v Trbovljah na sporedu atletski dvoboj pionirskih, mladinskih in članskih ekip Cerknice in doma¬ čega Rudarja, katerim pa so se pridružile še pionirske in mla¬ dinske ekipe atletskega kluba Triglav iz Kranja Vreme je bilo za tekmovanje kot nalašč brez vetra. Gledalcev pa je bilo glede na velikost Tr¬ bovelj kaj malo in so tako še en¬ krat potrdili, da je pri njih zani¬ manje za atletiko v primerjavi z interesom za rokometna tekmo¬ vanja še vedno* minimalno. Rezultati: Prvi so se podali v boj pionirji v teku na 60 metrov. 1. Drnovšek (Rudar) 7.4...; 3. Kvaternik (Cerknica) 8.1; 4. Ru¬ dolf (C) 8,1... 100 m — mladinci: 1. Medvešek (R) 11.4 ...; 3. Ru¬ dolf (C) 12.5; 4. Škerlj (C) 12,8... 100 m — člani: 1. Klenovšek (R) 11.8; 2. Mila¬ vec (C) 12.0; 3. Razdrih (C) 12.0; 4. Kebe (C) 12.1.. 1000 m — mladinci: Majhno razočaranje je napravil Šajn (C), ki je tekel zelo rezer¬ virano in pod svojimi možnostmi. 1. Hafner (T) 2:37.8...; 4. Fer- ilfa (C) 2:51.0; 5. Šajn (C) 2:58.1... 1500 m — člani: Tu tako Kranjčani kot Cerkni¬ čani niso imeli svojih tekmoval¬ cev in so se pomerili samo člani Rudarja: 1. Brinar (R) 4:37.2. Met diska — člani: Zaradi daljše poškodbe roke je metal Popek disk in kroglo zelo rezervirano in previdno: 1. Juh (R) 42.87 m...; 3. Popek (C) 31.61; 4. Ris (C) 30.98... Met krogle — člani: 1. Juh (R) 12.92...; 3. Popek (C) 10.45; 4. Ris (C) 10.03... Met krogle — mladinci: 1.Abram (R) 13.09...; 3. Čušin (C) 10.78; 4. Ruddlf (C) 10.78 ... Met diska — mladinci: 1. Abram (R) 36.38...; 3. Pe¬ trovčič (C) 26.93; 4. Skrij (C) 26.18 . . . 300 m — mladilnci: 1. Medvešek (R) 36.4; 2. Žumer (T) 39.2; 4. Rudolf (C) 43.6; 5. Ču¬ šin (C) 45.0 ... Skok v višino — mladinci: 1. Prezelj (T) 170 ...; 4. Hiti (C) 150...; 6. Šajn (C) 1140... 60m — pionirke: 1. Cimperman (C) 9.2...; 3. Svet (C) 9.9 ... 100 m — mladinke: 1. Trlep (R) 13.1...: 5. Jerman (C) 14.9; 6. Vukičevič (C) 18.2... Skok v daljino — mladinke: 1. Solar (T) 4.46 ...; 3. Cimper¬ man (C) 4.21...; 5. Lesar (C) 3.94.. . 60 m — mladinke: 1. Trlep (R) 8.0 ..., 3. Lesar (C) 8.8 ...; 6. Vukičevič (C) 9.5 ... Met diska — mladinke: 1. Holeček (R) 35.55...; 3. Trampuž (C) 22.47; 4. Cimer- mančič (C) 21.77. Met krogle — mladinke: 1. Kranjc (R) 9.75...; 4. Tram¬ puž (C) 8.39; 5. Cimermančič (C) 8.02 ... 300 m — mladinke: 1. Pustoslemšek (R) 46.0; 2. Cimperman (C) 48.2; 3. Svet (C) 50.4.. . 400 m — mladinke: Izreden finiiš obeh tekmovalk Cerknice, ki sta pustili ostale tek¬ movalke daleč zadaj: 1. Lesar (C) 1:08.2; 2. Jerman (C) 1:08.3; 3. Sikoivec (R) 1:13.0; Kotar (R) 1:23.8. Višina — mladinke: 1. Solar (T) 135...; 4. Jerman (C) 120; 5. Cimermančič (C) 115 ... 600 m — pionirji: 1. Kuhar (T) 1:32.0...; 3. Ru¬ dolf (C) 1:39.2; 4. Skrij (C) 1:51.9... 400 m — člani: Nerazumljivo počasen start obeh Cerkničanov, kar se jima je potem v finišu maščevalo: 1. Medvešek (R) 55.8; 2. Raz¬ drih (C) 57.0; 3. Svet (C) 58.4. Met kopja — člani: Zaradi poškodbe ni nastopil edini favorit Popek (C): 1. Vajdič (R) 53.62...; 3. Ris (C) 40.03. Met kopja — mladinci: 1. Judež (R) 47.93 ...; 3. Petrov¬ čič (C) 38.43; 4. Škerlj (C)35.50... Skok v daljino — mladinci: 1. Prezelj (T) 5.78; 2. Kvaternik (C) 5.63; 3. Ris (C) 5.62 . .. Skok v daljino — člani: 1. Popek (C) 5.61; 2. Skuk (C)' 5.31... 4 X 100 m — mladinci: Diskvalifikacija štefete Cerkni¬ ce zaradi slabe zadnje predaje palice: 1. Rudar 48.2 ... 4 X 100 m — mladinke: 1. Rudar 55.2...; 3. Cerknica (Lesar, Jerman, Vukičevič, Cim¬ perman) 59.9. 4X300 m — mladinci: 1. Rudar 2:45.2...; 3. Cerknica (Šajn, Ferfila, Čušin, Škrlj) 2:45,2. Končno stanje točk posameznih dvobojev: Pionirji: Rudar : Cerknica 20 :12 Rudar : Triglav 20 : 8 Cerknica : Triglav 12 : 8 1. Rudar, 2. Cerknica, 3. Triglav Pionirke: Cerknica : Rudar 10 : 8 1. Cerknica, 2. Rudar Mladinci: Rudar : Cerknica 96 : 60 Rudar : Triglav 96 : 60 Ceknica : Triiglav 60 : 60 1. Rudar, 2—3. Cerknica in Tri¬ glav Mladinke: Cerknica : Triglav 57.50 :44.50 Rudar : Triglav 87 : 44.50 Rudar : Cerknica 87 : 57.50 1. Rudar, 2. Cerknica, 3. Triglav Člani: Rudar : Cerknica 59 :36 1. Rudar, 2. Cerknica Janez Telič Kako dolgo bomo še s strahom vozili čez železniški prelaz na Rakeku. Odgovorni bi morda vsaj delno odpravili strah šoferjev s semaforji. Na sliki: Zmečkan avtobus ob zadnji nesreči na železniškem prelazu na Rakeku, kjer je bil teže poškodovan Ivan Furlan, šofer avtobusa. K sreči v avtobusu ni bilo pot¬ nikov. Do nesreče je prišlo zavoljo nespuščenih zapornic Kolektiv ,.Gradišča” ob morju Sindikalna podružnica SGP »GRADIŠČE« je za svoje člane orga¬ nizirala 14. avgusta 1966 enodnevni izlet. Tokrat so se organizatorji odločili za pot — na morje. Bili so v Ankaranu, Kopru in se nazaj grede ustavili za kratek čas še pri unških borcih, ki so tega dne organizirali partizansko srečanje nad Uncem. Enoglasna ocena počutja po končanem potovanju je bila »Bilo je prijetno!« Omeniti velja, da so se izleta udeležili člani kolektiva in njihovi družinski člani, kar je še okrepilo prijetno popotniško razpoloženje. Ce k temu dodamo še podatek, da je bilo vreme sončno (kar ni bilo v navadi te dni), voda topla, kosilo v Ankaranu solidno, potem lahko damo ocenam izletnikov v popolnosti prav. Prevozne usluge so bile tokrat zaupane SAP Ljubljana, ki je preko svoje Poslovalnice v Cerknici opravil prevoz solidno. Udeleženci izleta v Ankaranu Izhaja mesečno — Izdaja Ob¬ činski odbor SZDL Cerknica — Urejuju uredniški odbor: Slav¬ ko Berglez, Danilo Mlinar, Ja¬ nez Logar, Mihael Mišič, Srečo Lončar, Janez Obreza, Milan Strle, Peter Kovšca, Slavko Tomič, Štefan Bogovčič, ing. Božidar Rajčevič, Slave Koče¬ var, Stanko Janež, Srečo Kra¬ šovec, Milan Govekar in Milan Živkovič — Glavni in odgovor¬ ni urednik: Danimir Mazi — Tehnični urednik: Danilo Do- majnko (Delavska enotnost) — Naslov uredništva in uprave: »Glas Notranjske«, Obč. odbor SZDL Cerknica — Žirb račun: NB Rakek, 5051-678-108 — Let¬ na naročnina je 6 N. Din (600 starih dinarjev), posamezni iz¬ vod 50 par (50 S. din) — Za tu¬ jino 1 USA $ — Tiska tiskarna Učnih delavnic Zavoda za sluš¬ no in govorno prizadete v Ljubljani